Studenec 2015

15. kulturni poletni festival
Studenec 2015
Poletno gledališče Studenec pri Domžalah
PROGRAM
2015
foto: Uroš Zagožen

2
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
petek
5. junij 2015
ob 21. uri
Prostovoljni prispevki
petek
19. junij 2015
ob 21. uri
Cena vstopnice: 15 €
sobota
27. junij 2015
ob 21. uri
Cena vstopnice: 20 €
PREMIERA:
sobota
18. julij 2015
ob 21. uri
Poletno gledališče
Studenec
pri Domžalah
Cena vstopnice:
odrasli 17 €, otroci 12 €
četrtek in nedelja:
popust 2 €
15. kulturni poletni festival
STUDENEC 2015
Cerkev
sv. Lenarta
na Krtini
Poletno
gledališče
Studenec
Poletno
gledališče
Studenec
Odprtje jubilejnega festivala – koncert
SLOVENSKI KOMORNI ZBOR
Dirigent Fernando Mejías
Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta RS
g. Mitja Bervar.
Jubilejni koncert – 45 let
ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA
s predstavitvijo knjige
Gostje BRATJE SMRTNIK iz Avstrijske Koroške ob
30. obletnici delovanja in Folklorna skupina TINE
ROŽANC veterani
Voditelj koncerta Boštjan Romih
Uspešnica opernih odrov
GIUSEPPE VERDI
LA TRAVIATA
Izvedba OPERA IN BALET LJUBLJANA
Uprizoritev se izvaja v italijanskem jeziku s slovenskimi
nadnapisi.
Domača gledališka predstava – premiera
PREMIERA: sobota, 18. julij
nedelja, 19. julij
četrtek, 23. julij petek, 24. julij sobota, 25. julij nedelja, 26. julij
četrtek, 30. julij petek, 31. julij sobota, 1. avgust nedelja, 2. avgust
petek, 7. avgust sobota, 8. avgust nedelja, 9. avgust
petek, 28. avgust sobota, 29. avgust
Avtor predstave: Ferdinand Raimund
Priredba in režija: Alojz Stražar
Prevod: Borut Trekman
nedelja, 30. avgust
predstave
ob 21. uri
predstave
ob 20. uri
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

3Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
PETNAJSTI POLETNI FESTIVAL STUDENEC
Naš in vaš Kulturni poletni festival Studenec, že petnajsti po vrsti
Da bi pšenica ali druge žlahtne rastline dobro rasle, so potrebni sonce, voda,
zrak in tudi čas. Naravni zakoni so pač taki, da le pod določenimi pogoji dovolijo
rastlinam dozoreti ter postati okusne, lepe in koristne. Nekaj podobnega se
dogaja z nami – želeli bi ustvarjati, po možnosti kar se da uspešno, vendar se zavedamo,
da brez naše vzdržljivosti ciljev ne moremo doseči. Žlahtno sonce, vodo
in zrak lahko v našem primeru nadomestijo trdna volja, iskrenost, namen in osredotočenost
vseh voljnih in dovzetnih za ustvarjalnost. Obratno pa je neizkoriščen
čas kot pokvarljivo blago in pravijo, da ga ni dobro kopičiti na zalogo. Da bi imeli
čim manj neizkoriščenega časa, se v našem društvu že dolga leta po najboljših
močeh prizadevamo tako, da na prireditve in predstave privabljamo ljubitelje gledališča
v naravi, ljubitelje čudovitega ambienta, ki je namenjen kulturi že več kot
šestdeset let.
Vam želimo prepustiti presojo, ali se je vredno spominjati vseh naših predstav
in prireditev, še posebej pa vseh dosedanjih festivalov, ki jih bo vključno z letošnjo
sezono že petnajst zapored. Razlog za skromen jubilej torej obstaja, saj smo v teh
letih izvedli in gostili veliko število izjemnih koncertov, operet, oper in gledaliških
predstav. Ne želimo prikrivati zadovoljstva, da so naše domače predstave izjemno
dobro sprejete s strani obiskovalcev. Še posebej nas veseli, da so zelo dobro obiskane,
kar nam daje vedno znova novih moči in potrditev, da smo na pravi poti in
da ustvarjamo za vas, za ljubitelje glasbe in prijatelje gledališča.
Tudi letošnje prireditve, kot tudi domačo predstavo, smo izbrali z mislijo na
občinstvo. Kako tudi ne, saj ste mnogi naši zvesti obiskovalci. Seveda si močno
želimo, da bi bil letošnji program kar v največji meri tudi po vaši volji.
Poletni festival Studenec 2015 se bo začel s koncertom Slovenskega komornega
zbora iz Ljubljane z dirigentom Fernandom Mejiasom v krtinski cerkvi. Edini
poklicni zbor v Sloveniji še ni nastopil v tej lepi in izjemno akustični cerkvi, zato
se vsem ljubiteljem lepega petja obeta prijeten in morda nepozaben dogodek.
Po lanskoletni domači gledališko-glasbeni predstavi, katere rdeča nit je bila
narodnozabavna glasba, letos vabimo ljubitelje te zvrsti na koncert Ansambla
Franca Miheliča ob izidu knjige o 45-letnem delovanju tega izjemnega ansambla.
Koncert bo izveden v družbi še enih jubilantov – Ansambla bratov Smrtnik z avstrijske
Koroške, ki skupaj prepevajo že 30 let. Ob poskočnih, izvirnih Miheličevih
melodijah se bodo predstavili tudi člani folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane.
Obeta se izjemen večer za vse tiste, ki imate radi tovrstno glasbo, petje in ples,
zato ga nikar ne zamudite.
Kar nekaj let je že minilo od zadnjega gostovanja ljubljanske operne hiše, zato
bo letošnja uprizoritev najbolj znane opere Giuseppea Verdija, Traviata, v izvedbi
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

4
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
SNG Opera in balet iz Ljubljane osrednji kulturni dogodek, katerega pokrovitelj je
Občina Domžale. Po nekaj letih zatišja opernih dogodkov na Studencu z velikim
veseljem ponovno vabimo vse ljubitelje opere v naše gledališče, kjer še odzvanjajo
arije in melodije izvajanih opernih predstav, kot so La bohème, Gorenjski slavček,
Don Pasquale, Vesela vdova, Ljubezenski napoj, Carmen, Netopir, Nabucco,
Cigan baron in Prodana nevesta. Vrhunski in doživeti operni večeri v poletnem
gledališču so ostali pri obiskovalcih, kot tudi izvajalcih, v izredno lepem spominu
in prav tak, lep in doživet, naj bi bil tudi letošnji glasbeni dogodek, ko bo na obisku
ljubljanska opera z vrhunsko zasedbo.
Za letošnjo domačo gledališko predstavo smo izbrali romantično, komično in
čarobno igro s petjem, KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Ferdinanda Raimunda, avstrijskega
dramatika, pesnika in igralca, v prevodu Boruta Trekmana, glasbo pa je
napisal Slavko Avsenik ml. Predstava v slovenskem prostoru še ni bila uprizorjena,
zato bo izvedba še toliko bolj zanimiva, deloma tudi zaradi lastne priredbe, prilagojene
razmeram in pogojem poletnega gledališča. Ferdinand Raimund je bil v
svojem času skupaj z Johannom Nestroyem glavni predstavnik dunajskega ljudskega
gledališča. V svojih dramah je večinoma tudi sam nastopal v glavnih vlogah.
Tako se v ustvarjalnosti dramaturg in igralec lahko najbolj zbližata, je menil
avtor. Ta igra je v avstrijskih gledališčih pogosto izvajana in je ena večjih Raimundovih
uspešnic, zato ni dvoma, da predstava s petjem ne bi navdušila tudi naših
gledalcev. V glavnih vlogah bosta nastopila Jože Vunšek in Jure Sešek, v drugih,
nič manj pomembnih vlogah, pa bodo nastopili obiskovalcem že znani obrazi –
pevci in igralci naših domačih predstav. Menimo, da bomo tudi letos obiskovalce
navdušili, še posebej zato, ker je predstava nastala izpod peresa odličnega avtorja,
ker bo izvedena prvič prav pri nas in deležna vsaj petnajstih ponovitev.
Močno si želimo, da bi nam 15. festival uspel v vseh vidikih, predvsem pa da bi
obiskovalci cenili naša velika prizadevanja za ohranjanje tradicije in pospeševanje
rasti pšeničnega klasja in drugih žlahtnih rastlin. Brez sonca, zraka in vode in brez
vas, zvestih obiskovalcev naših prireditev, bi se neizkoriščen čas prehitro začel
kopičiti na zalogo, česar si ne želimo. Želimo si ravno nasprotno, svojo skromno
ustvarjalnost in čas podariti tudi drugim – vsem ustvarjalcem, obiskovalcem in
družbi – pravzaprav jaz tebi in ti morda meni.
Veseli bomo srečanja z vami v našem gledališču, kjer čutimo le dobro in navdušujočo
energijo. O tem bi se veljalo prepričati tudi tistim, ki v to dvomijo. Pa
nasvidenje!
Alojz Stražar
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

5Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Cerkev sv. Lenarta na Krtini
petek, 5. junij 2015, ob 21. uri
ODPRTJE JUBILEJNEGA FESTIVALA
SLOVENSKI KOMORNI ZBOR
Dirigent: Fernando Mejías
Slavnostni govornik bo
predsednik Državnega sveta RS g. Mitja Bervar
Vezno besedilo Tadeja Flegar
Foto: Janez Kotar
Slovenski komorni zbor je bil kot poklicni pevski zbor ustanovljen leta 1991.
Do jeseni 2009 ga je vodil njegov utemeljitelj dr. Mirko Cuderman. Od sezone
2009/2010 sta ga vodila dirigentka Martina Batič, pomočnica direktorja za zbor in
Steffen Schreyer, ki je bil od leta 2009 do izteka sezone 2011/2012 zborov šef dirigent.
Ohranjamo lepo navado s prostovoljnimi prispevki
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

6
S sezono 2012/2013 je Martina Batič postala umetniški vodja in pomočnica direktorja
za zbor. Ta 40-članski zbor je od leta 1998 del Slovenske filharmonije in ima v vsaki
sezoni povprečno 35 koncertov. Njegova osrednja naloga je predvsem izvajanje
glasbe a cappella, največ v Vokalnem abonmaju, ter vokalno-inštrumentalne
glasbe z orkestrom Slovenske filharmonije in drugimi slovenskimi in tujimi orkestri,
pa tudi snemanje zborovske glasbe. S Slovenskim komornim zborom so poleg
nekaterih slovenskih sodelovali številni priznani tuji dirigenti (G. Theuring, T. Kaljuste,
V. Kranjčević, H. Leenders, A. Eby, W. Seeliger, E. Ericsson, idr.), na koncertih vokalnoinštrumentalne
glasbe pa vsi uveljavljeni slovenski in ugledni tuji dirigenti. Gostje
zbora so bili tudi številni znani slovenski in tuji pevci solisti.
Na abonmajskih in drugih koncertih je Slovenski komorni zbor ponovno obudil
veliko del slovenskih skladateljev ali premierno izvedel nova, številne skladbe iz
zakladnice evropske zborovske glasbe pa je občinstvu predstavil prvič. Zbor veliko
snema. Posebej zajetna je njegova diskografija, saj šteje več kot osemdeset plošč v
zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba z antologijskim izborom
naše zborovske glasbe, sakralne in posvetne. Nastopa tudi na koncertih in festivalih v
Italiji, Avstriji in Nemčiji, na Hrvaškem, Nizozemskem in Madžarskem. Posebej tesno je
sodeloval s festivalom Varaždinski baročni večeri. Slovenski komorni zbor je dobitnik
več uglednih umetniških priznanj in nagrad.
Novembra 2012 sta Slovenska filharmonija in slovenski komorni zbor s koncertno
izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega s skupino solistov mednarodnega
slovesa s slavno sopranistko Ano Netrebko na čelu (sodelovali so tudi štirje slovenski
pevci) pod vodstvom Emmanuella Villauma z velikim uspehom gostovala v razprodanih
znamenitih dvoranah Stuttgarta, Münchna, Amsterdama, Pariza, Berlina, Nürnberga,
Prage, Essna in Dunaja ter opero posneli za znano založbo Deutsche Gramofon.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Foto: Darja Štravs Tisu
Fernando Mejías je v rodni Mendozi
(Argentina) začel svoje glasbeno
izobraževanje na tamkajšnjem
konzervatoriju, kjer je študiral glasbeno
teorijo, solfeggio in klavir.
Že v Mendoškem univerzitetnem
zboru (Coro universitario de
Mendoza) je sodeloval kot pevec in
korepetitor ter bil umetniški vodja
Slovenskega pevskega zbora iz
Mendoze. Leta 1998 se je preselil v
Slovenijo, kjer živi in deluje. Svoje
izobraževanje je nadaljeval na Ljubljanski
akademiji za glasbo na oddelku
za dirigiranje pri prof. Marku
Letonji in Marku Vatovcu.
Od prihoda v Slovenijo je vodil
več zborov, med drugim MePZ Po-
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

7Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
mlad iz Novega mesta (2001-2012), Domžalski komorni zbor (2007-2013) in Akademski
pevski zbor France Prešeren Kranj (2013-), s katerimi je dosegel zelo dobre rezultate
na državnih in mednarodnih tekmovanjih in festivalih.
Kot pevec je sodeloval v več vidnih pevskih zborih, med njimi v že prej omenjenem
Coru universitariu de Mendoza, Komornem zboru Ave in Komornem zboru Radia Slovenije.
Od leta 2003 je član Slovenskega komornega zbora, od februarja 2013 tudi kot
asistent dirigenta.
Koncertirati v tako akustičnem, sakralnem ambientu, kot je cerkev sv. Lenarta na
Krtini, je velik izziv tako za zbor kot za dirigenta.
Notranjost cerkve sv. Lenarta na Krtini
Ohranjamo lepo navado s prostovoljnimi prispevki
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Poletno gledališče Studenec
petek, 19. junij 2015, ob 21. uri
JUBILEJNI KONCERT – 45 let
ANSAMBEL FRANCA
MIHELIČA
s predstavitvijo knjige
Gostje BRATJE SMRTNIK iz Avstrijske Koroške ob 30. obletnici
delovanja in Folklorna skupina TINE ROŽANC veterani
Voditelj koncerta Boštjan Romih
8
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
V letošnjem letu Ansambel Franca Miheliča praznuje 45. obletnico delovanja. Ob
jubileju je eden osrednjih narodno-zabavnih ansamblov pri nas izdal novo zgoščenko
in jo naslovil Glasba je moj čarobni svet. Glasba je seveda delo duše in srca zasedbe
Franca Miheliča, besedila pa je napisal Ivan Sivec.
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

9Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Poleg naslovne viže so na zgoščenki še skladbe Pojdi z
menoj na Limbarsko goro, Tržni dan v Sodražici, Pomlad
je znova tu, Sanje o tebi, Škrnicelj kostanja, Oh, te ženske,
Med prijatelji in inštrumentalne Ko ptice zapojo, Po strminah
navzdol, Vedno boš ljubljena in Planinska polka.
Visok glasbeni jubilej in izid nove zgoščenke je
pospremila še knjiga z naslovom Glasba je moj čarobni svet,
v kateri je mag. Ivan Sivec zbral pripovedi Franca Miheliča,
več kot 250 fotografij, veliko besedil, skladbe z notnim
zapisom, celotno diskografijo, seznam skladb in drugih
dragocenih spominov. Člani današnje zasedbe Ansambla
Franca Miheliča so: Franc Mihelič, Bernarda Mihelič, Tadej
Mihelič, Milan Kokalj in Ivan Hudnik.
Kvintet bratov Smrtnik se je v pevskem repertoarju v prvi vrsti zapisal ohranitvi
in čimbolj kvalitetnemu izvajanju slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Pri tem
so bratje Smrtnik vedno znova želeli uveljaviti v javnosti tudi pesmi, katerih druge
skupine ne pojejo in so bile aranžirane prav zanje. S tem jim je uspelo doseči močno
prepoznavnost in uveljaviti svoj lasten pevski stil. Pri izboru teh pesmi so v začetnem
obdobju delovanja prednjačile pesmi iz domačega okoliša Železne Kaple, še posebej
pesmi domačinov Valentina Polanška in Hanzija Artača. Med najbolj znane pesmi
tega obodbja sodita Polanškovi "Mladih dni spomin" in “Kapelška” ter Artačevi "Mi
smo Smrtnikovi fantje" in “Mi pod Obirjem smo doma”. Posebna pesem, posvečena
rojstnemu kraju Smrtnikovih fantov, pa je pesem izpod peresa I. Voka, “V Kortah moje
srce živi”. Pozneje so prišle še izvedbe za kvintet, ki jih je napisal njihov glasbeni mentor
dr. Bertej Logar. V vrsti teh so najbolj znane “Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi”,
“Samo milijon” in nemški popevki "Rote Lippen" ter „Treffma uns in da Mittn“ in druge.
Cena vstopnice: odrasli 15 €
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

10
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Ples zahteva prožnost gibov, dinamičnost, igrivost, prilagodljivo razpoloženje,
nasmejanost, dobro telesno pripravljenost in celo eksplozivnost. Zato nismo vajeni,
da bi bili plesalci stari prek 50 let. Če pa se k plesu že zberejo taki, ki jih uvrščamo v
'tretje življenjsko obdobje', mora biti za to res tehten razlog!
Člani folklorne skupine Veterani so se zbrali po dolgem premoru, pred
sedmimi leti, in se uspešno pripravili na nastop ob 45-letnici delovanja matičnega
Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. Ustvarjalno druženje je v
njih prebudilo željo, da to ne bi bilo le za enkratno priložnost. Sklenili so, da svoj prosti
čas vnovič posvetijo plesu. Skupino sestavlja 25 plesalk in plesalcev. Odločeni so, da
bodo plesali, dokler jim bodo dopuščale moči! Pretežno veteransko sestavo ima tudi
11-članski glasbeni ansambel. Od leta 1993 Veterani redno vadijo pod vodstvom dr.
Bruna Ravnikarja – najmanj dvakrat na teden. Obnovili so nekdanje znanje, predvsem
plese slovenskih pokrajin, naučiti pa so se morali tudi česa novega. Novi plesi so sad
njihovega lastnega raziskovalnega dela med ljudmi na podeželju. Tako so nastali Plesi
iz ribniške doline in Istrski slovenski plesi. Veterani so postali pomemben dejavnik
odkrivanja in ohranjanja ljudskega–plesnega in glasbenega izročila. V sedmih letih
so imel 80 javnih nastopov, od tega 12 celovečernih. Vabijo jih tudi na gostovanja
v tujino, saj so glede na starostno sestavo in kakovost
programa prava redkost. Doslej so nastopili v Avstriji,
Italiji, na Češkem, v Rusiji in Egiptu.
Z velikim veseljem bodo člani folklorne skupine Tine
Rožanc Veterani zaplesali ob častitljivem jubileju na
melodije Ansambla Franca Miheliča. Obeta se nam lep
glasbeno-plesni večer.
Skozi večer Miheličevih uspešnic vas bo popeljal
priljubljeni televizijski voditelj Boštjan Romih.
Doživite prave mojstre naše domače glasbe, po katerih
se še danes zgledujejo mladi rodovi ansamblov. Ansambel
Franca Miheliča je v odlični formi in ostaja eden in edini!
Cena vstopnice: odrasli 15 €
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Poletno gledališče Studenec
sobota, 27. junij 2015, ob 21. uri
USPEŠNICA OPERNIH ODROV
GIUSEPPE VERDI
LA TRAVIATA
Izvedba OPERA IN BALET LJUBLJANA
Uprizoritev se izvaja v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi
11
Cena vstopnice: odrasli 20 €
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

12
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
La Traviata je ob dve leti starejšem Rigolettu in praktično istočasno nastalem Trubadurju
postala del Verdijeve romantične trilogije, brez katere si dandanes ni mogoče
predstavljati operne umetnosti. Spada med tiste ne tako redke operne mojstrovine, ki
so nastale “v enem zamahu”. Verdi si je februarja 1852 v Parizu ogledal dramsko verzijo
Dumasove drame Dama s kamelijami, ki je libretistu in skladatelju predstavljala osnovo
za novo umetnino neprecenljivih razsežnosti, za niz čudovitih melodij, ki so postale
večne. La Traviata je del opernega železnega repertoarja in je hkrati postala sinonim
za ognjemet čudovitih melodij, ki “gredo v uho”. Krstna uprizoritev je bila v beneškem
gledališču La Fenice 6. marca 1853, a je občinstvo zaradi tedanjega opernega okusa
ni povsem sprejelo.
Prva ljubljanska uprizoritev Verdijeve Traviate je bila leta 1867 v izvedbi nemških
igralskih družb v Deželnem gledališču (današnje poslopje Slovenske filharmonije). Na
odru ljubljanske Opere SNG je doživela že petnajst različnih režij, kar gotovo dokazuje,
da je bila tudi v našem gledališču vselej izjemna uspešnica.
Tokratna postavitev je delo uveljavljenega režiserja Lutza Hochstraateja, ki je skupaj
s svojo ustvarjalno ekipo na ljubljanski oder postavil znano ljubezensko zgodbo,
dramo velikih čustev, naslonjeno predvsem na psihološko poglabljanje likov, na osebne
drame in kritiko družbenih razmer. Ustvarjalci (režiser Lutz Hochstraate, scenograf
Rudolf Rischer, kostumografka Bettina Richter) so zgodbo Violette obdržali v zgodovinskem
okvirju, a ji vseeno pustili dovolj svobode, da je razvila živo in pristno odrsko
dogajanje.
Kot je zapisal režiser, tematika Traviate ni tradicionalna, temveč je precej univerzalna.
Zgodba namreč prikazuje posameznika v neki družbeni sredini, ki skuša plavati
proti toku; a ga pri tem ovirajo na vsakem koraku. Tako je Violetta v Traviati izjemno
močna in inteligentna ženska, ki hrepeni po iskreni ljubezni, a ji tragičen splet okoliščin
prepreči, da se zlije z njo.
Glasbeno vodstvo je prevzel dirigent, predstavili pa se bodo operni in baletni solisti,
zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana.
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Glasba: Giuseppe Verdi
Besedilo: Francesco Maria Piave
Uprizoritev se izvaja v italijanskem jeziku
s slovenskimi nadnapisi.
Besedilo je poslovenil Niko Štritof.
Dirigent: Loris Voltolini
Koncertni mojster: Igor Grasselli
Režiser: Lutz Hochstraate
Scenograf: Rudolf Rischer
Kostumografka: Bettina Richter
Koreograf: Ivo Kosi
Asistentka režije: Simona Pinter
Asistentka koreografije: Claudia Sovre
Asistentka kostumografije: Ina Čebular
Priprava zbora: Željka Ulčnik Remic
Oblikovalec luči: Edi Martinčič
Lektorica: Nevenka Verstovšek
Korepetitorici: Jelena Boljubaš,
Višnja Kajgana
Zasedba vlog:
Violetta Valery
Urška Arlič Gololičič
Flora Bervoix
Galja Gorčeva
Annina, Violettina sobarica Dunja Spruk
Alfredo Germont
Aljaž Farasin
Giorgio Germont, Alfredov oče Marko Kobal
Gaston, vikont De Létorières Matej Vovk
Baron Douphol
Tone Habjan
Markiz d'Obigny
Juan Vasle
Zdravnik Grenvil
Zoran Potočan
Giuseppe, Violettin služabnik Edvard Strah
Komisar
Juraj Pajanovič
Sluga
Tomaž Zadnikar
Španski ples
Barbara Potokar,
Juki Seki
Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Inspicient: Tomaž Čibej
Šepetalca: Dejan Gebert, Urška Švara Kafol
Tehnična služba: SNG Opera in balet Ljubljana
Vodja: Edi Martinčić
13
Scena in kostumi:
GLEDALIŠKI ATELJE SNG Opera in balet Ljubljana
in SNG Drama Ljubljana.
Vodja Matjaž Arčan
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

LA TRAVIATA
Prvo dejanje: Salon v Parizu
Violetta Valéry, oboževana od vseh moških, priredi po ozdravitvi od težje bolezni
veliko slavje. V svojem elegantnem salonu spozna mladega Alfreda Germonta, ki jo
že dolgo skrivaj ljubi. Pri prvem srečanju ji prizna svoje vroče nagnjenje. Violetta, ki
ne verjame v resnična čustva, ga ne vzame resno. Alfred jo vendarle prepriča o svojih
iskrenih namenih, zato mu Violetta podari kamelijo: ko bo zvenela, jo lahko ponovno
obišče. Mladenič presrečen odide, drugi gostje z baronom Doupholom pa želijo nadaljevati
z zabavo v mestu. Ker je noč še mlada, v družbo povabijo tudi Violetto, a ta o
tem noče nič slišati. Ko ostane sama, ji v duši odzvanjajo Alfredove besede ljubezni in
v njej se poraja novo, do tedaj nepoznano čustvo.
14
Drugo dejanje, prva slika: Podeželska hiša v bližini Pariza
Violetto je Alfredova ljubezen tako ganila, da je sledila njegovi želji in se z njim preselila
na podeželje. Tu živita v miru in daleč od hrupnega Pariza, a njuna sreča ne traja
dolgo. Ko Alfred nekega dne odide v Pariz, da bi uredil denarne zadeve, se pri Violetti
oglasi njegov oče George Germont.
Od Violette zahteva, da zapusti Alfreda, kajti njuno razmerje ogroža dobro ime družine
in zaroko Alfredove sestre. Violetta s težkim srcem pristane na Germontove zahteve.
Alfredu napiše pismo, v katerem mu poskuša pojasniti, zakaj je odšla, vendar ne
izda resnice. Oče Germont roti sina, naj se vrne domov, vendar ga Alfred ne posluša in
se obupan odloči, da poišče Violetto. Odpravi se v Pariz na Florino zabavo.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Druga slika: V Florini palači
Flora je na zabavo z maskami povabila tudi Alfreda in Violetto, saj tedaj še ni vedela,
da sta se razšla. To novico ji sedaj pove markiz d'Obigny. V veselo družbo pride Alfred,
nato pa še Violetta v spremstvu barona Douphola. Alfreda razjeda ljubosumje, zato
pozove barona na dvoboj, Violetto pa vpričo vseh kruto razžali. Družba je ogorčena.
Prav tedaj stopi v dvorano Germont in vidi sinov nespoštljivi nastop. Ostro okara Alfreda,
ta pa se skruši v kesanju.
Tretje dejanje: Violettina spalnica v Parizu
Violetto sta burno življenje in dolgotrajna bolezen oslabili in jo prikovali na posteljo.
Doktor Grenvil ji prisodi le še nekaj ur življenja. Medtem na ulicah vlada pravo
karnevalsko razpoloženje, a bolne Violette ne more razveseliti. Dekle vedno znova
prebira pismo Alfredovega očeta, ki ji sporoča, da je sinu razkril resnico o njeni plemeniti
žrtvi za njegovo družino in da se Alfred, ki se je medtem dvobojeval z baronom,
vrača k njej, saj sedaj ni nobene ovire za njuno ljubezen. Mladenič prihiti k ljubljeni,
a je žal prepozno. Violetta, obdana od zveste Annine, ljubljenega Alfreda, skesanega
Germonta in skrbnega zdravnika, umre v cvetu mladosti.
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Tematika Traviate ni tradicionalna, temveč je precej univerzalna. Zgodba namreč
prikazuje posameznika, ki skuša v neki družbeni sredini plavati proti toku, a ga pri
tem ovirajo na vsakem koraku. “Volkovi” napadejo vsakega, ki poskuša stopiti iz njihovega
kroga. To je žal univerzalna lastnost vsakega družbenega ustroja ne glede na
zgodovinski čas. Zato mislim, da z razumevanjem Traviate ne bo težav. Seveda so se
nekatere stvari spremenile – predvsem odnos med moškim in žensko, ki je pravzaprav
“družbeno bistvo”.
Violetta v Traviati je tisti posameznik, o katerem sem govoril prej. In kakšna je torej
gospodična Valéry? Predvsem je izjemno močna in inteligentna ženska, ki hrepeni po
iskreni ljubezni. Ko jo začuti, nemudoma stopi iz kolesja družbe.
Srečujemo se s situacijo, kjer posameznik za svoj obstoj “prodaja” telo; to je pravzaprav
težava skoraj vsake družbe, tudi tiste v 19. stoletju, v katerem se dogaja zgodba
naše junakinje. Pripoveduje nam, kaj se lahko zgodi, če zanemarimo odgovornost, ki
smo jo kot člen družbe dolžni negovati.
Ljubezen med Alfredom in Violetto je čisto in iskreno čustvo, ki ga Alfredov oče Germont
na primer ni nikoli doživel. To sem poskušal predstaviti v predstavi. Njegovo nestrinjanje
z ljubeznijo, ki jo mlada dva čutita, ima zelo globoke korenine. Germonta in druge
namreč vznemirja dejstvo, da sami tako čiste ljubezni nikoli niso in ne bodo doživeli.
Dogajanje v Traviati smo prestavili na nekoliko poznejši čas, kot je resnično zapisano
v libretu, na konec 19. stoletja. Vsekakor opere s tem nismo želeli na vsak način
aktualizirati; to je še zmeraj zgodba nekega drugega časa, ne našega, kot bi se morda
komu zazdelo. Moje delo je torej zrežirati konkretno zgodovinsko situacijo z namenom
osvetliti prihodnost.
Sprememba v dogajalnem času vpliva predvsem na vidni izraz, ki ne temelji toliko
na velikem scenskem prostoru, temveč na scenografiji z bolj nevtralno konotacijo,
primerno za več prizorov. S tem njena izraznost
seveda ni nič manjša. Drugi element
likovnega izraza predstave so kostumi, ki
so bogati in atraktivni. Najbolj pomembno
je, da sta tako scenografija kot kostumografija
v podporo nastopajočim, ki so osrednji
del naše predstave. Z njo poskušam
občinstvu prenesti sporočilo, da je čista
ljubezen resnično mogoča. Ko jo začutimo,
jo moramo negovati, saj se tovrstna
čustva ponavadi pojavijo redko ali celo
samo enkrat v življenju.
Lutz Hochstraate
Cena vstopnice: odrasli 20 €
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
15
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Poletno gledališče Studenec
PREMIERA
sobota, 18. julij 2015, ob 21. uri
Domača gledališka predstava
16
Avtor predstave: Ferdinand Raimund
Priredba in režija: Alojz Stražar
Prevod: Borut Trekman
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Trapež neha trapati, ljudomrznik se preobrazi ...
Ferdinand Raimund sodi skupaj z Johannom Nepomukom Nestroyem med
najimenitnejše predstavnike tiste zvrsti v evropskem gledališču, ki so jo gledališki
zgodovinarji poimenovali "ljudsko gledališče". S tem so mislili predvsem na
(recimo ji) popularno gledališko ustvarjalnost, ki je vse od 17. stoletja pa do
izoblikovanja sodobnega gledališča tam v začetku 20. stoletja potekala nekako
vzporedno z nastajanjem in uprizarjanjem vélikih dramskih besedil evropske
klasike in tudi neodvisno od njega. Medtem ko so klasična dramska besedila imela
svoje gledalce predvsem med višjimi družbenimi sloji, je bilo t.i. ljudsko gledališče
namenjeno "navadnemu" človeku, za katerega pa je seveda izpričano, da je že
od nekdaj (po dosedanjih dognanjih vsaj od srednjega veka naprej, nemara pa
celo od antike) čutil v sebi nekakšno prvinsko potrebo po "teatru", po "uprizarjani
resničnosti", verjetno zato, ker mu je omogočala vsaj kratkotrajen odmik od
vsakdanje resničnosti, kakršno je pač bil prisiljen živeti iz dneva v dan. Da je ta
zvrst gledališča doživela izreden razcvet prav v začetku 19. stoletja, gre verjetno
iskati razloge predvsem v strahovitih političnih pritiskih vseh političnih diktatur,
ki so tedaj krojile usodo tedanje Evrope. In ker je bila Metternichova diktatura
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

velika peza tudi za t.i. "navadnega" človeka, ni čudno, da je na Avstrijskem in
Nemškem ljudsko gledališče doživelo svoj vrhunec prav v tistem času. Raimund
in Nestroy, oba igralca/dramatika, ki sta ga popeljala do tega vrhunca, sta s
svojo odrsko domišljijo in neugnano teatraliko vtisnila temu gledališču vsak po
svoje izjemen individualen pečat in povzročila, da je postalo trajen sestavni del
evropske gledališke zgodovine, ki izpričuje najodličnejše ustvarjalne usmeritve in
dosežke tistega časa. Zato ni čudno, da njuna dela ohranjajo vse do današnjih dni
svojo privlačnost tako za sodobne gledališke ustvarjalce kot tudi za občinstvo, ki
še zmerom uživa v njunih odrskih stvaritvah.
Ferdinanda Raimunda (1790-1837) je pot zanesla na odrske deske, še preden je
dopolnil dvajset let – in kot igralec, pozneje pa tudi avtor gledaliških iger jim je ostal
zvest vse do konca življenja. Že kmalu po tem, ko se je uveljavil kot odrski interpret,
je ustanovil svojo gledališko skupino in zanjo napisal celo vrsto izvirnih odrskih
del, v katerih je uporabil vse dotlej že obstoječe teatralične izkušnje in izmisleke,
hkrati pa jim s svojim neugnanim ustvarjalnim duhom in talentom dodal še celo
vrsto izvirnih, porojenih predvsem iz njegove neposredne, vsakdanje odrskogledališke
aktivnosti. Z vsem tem je svoje občinstvo nenehoma soočal predvsem
z izjemnimi teatraličnimi dosežki tako na področju igralstva kot tudi na področju
odrsko-tehnične, uprizoritvene realizacije, pri čemer pa ti dosežki niso nikoli
ostajali na ravni všečnega. Ali z drugimi besedami: na ravni glumaške cenenosti, ki
se ji gledalci sicer krohočejo, a jim izpuhti iz glave, še preden je predstave konec.
Njegove najbolj pomembne mojstrovine – in mednje sodi seveda tudi Kralj gora in
ljudomrznik – so na prvi pogled romantične komedije, polne vsega, kar sta tisti čas
premogli človeška domišljija in odrska tehnika (in ta je bila tedaj na taki ravni, da
je lahko navidez nemogoče zahteve reševala vsaj tako učinkovito kot današnja),
hkrati pa so ta dela prežeta z globljimi, nevsiljivo nravno in družbeno kritičnimi,
teatrsko, odrsko pa nadvse učinkovitimi avtorskimi sporočili, nanašajočimi se na
poglavitne moralne in človeške pomanjkljivosti Metternichovega časa. Predvsem
pa so Raimundove igre dela, ki nudijo upodabljavcu posamičnih vlog neizčrpne
možnosti, da pokaže v njih vse svoje igralske registre, vso svojo ustvarjalno
domišljijo: kajti njegovi liki so odrsko živi in neposredno odslikani iz vsakdanjega
življenja, hkrati pa psihološko izdelani do zadnje tančine. Najbrž se v tem skriva
razlog, da ostajajo Raimundovi teksti privlačni tudi za današnjega gledalca, zraven
pa prav tako tudi ustvarjalen izziv in zahtevna naloga za današnjega odrskega
(igralskega, režiserskega, scenografskega, kostumografskega) interpreta: zmerom
znova se jih lotevajo najslovitejša avstrijska in nemška gledališča, najslovitejša
imena avstrijske in nemške odrske ustvarjalnosti.
Kralj gora in ljudomrznik je nastal na vrhuncu Raimundove slave. Avtor si ga
je zamislil – to pove že naslov same igre – kot komedijo, katere osrednji junak,
imoviti, ugledni gospod pl. Trapež, je (malo upravičeno, malo pa tudi ne) globoko
razočaran nad svetom, v katerem živi, in se je tako odločil za ljudomrzništvo, za
sumničavost in sovraštvo do vseh ljudi okrog sebe: do svoje že četrte žene, v
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
17
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

kateri vidi osebo, ki naj bi mu tako rekoč stregla po življenju, do svoje hčerke, ki
jo ima sicer rad, a ji hkrati ne dovoli, da bi si izbrala za ženina mladega slikarja, ki
je vanj zaljubljena do ušes, do svoje služinčadi, v kateri vidi same zalezovalce in
pokvarjence, ki bi ga radi izželi in ofrnažili, do vsega tako rekoč, kar obstaja na
tem božjem svetu. Vsaj do določene mere mu je še pri srcu kvečjemu narava, ki se
mu kaže kot edina še nepokvarjena reč na tem svetu, v nji vidi edino zatočišče za
svojo ljudomrzniško dušo, edino možnost, da pomiri svojo mržnjo do ljudi. Zato
zapusti svoj lepi dom, odkupi od siromašnih oglarjev njihovo res skromno kočico
in se nastani v nji, da bi našel uteho za vse tisto, kar mu je hudega storil sprijeni, zli
svet, v katerem naj bi živel dotlej ... a tedaj? Tedaj se narava, ki jo pooseblja dobri
duh Astragalus, kralj gora, ki vlada s svojimi duhovi v prečudovitem gorskem
18
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Ilustracija: Uroš Hrovat
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

svetu, na robu katerega se nahajata tako Trapeževa domačija kot borna oglarska
kočica, odloči, da ga bo ozdravila, in to tako, da se bo kralj gora Astragalus, potem
ko bo Trapeža najprej spremenil v njegovega svaka Srebrousta, sam spremenil v
Trapeža in mu uprizoril njegovo zablodo: ljudomrzništvo. Ali z drugimi besedami:
Astragalus bo Trapežu odigral vlogo ljudomrznika, ki naj Trapežu predoči osrednjo
slabost njegovega značaja, zato da bo ozdravljen od nje. To se na koncu tudi zgodi.
Vloga, ki jo zaigra kralj gora, je – seveda do zadnje potankosti prekopirana po
izgredih in izbruhih samega Trapeža – tako nazorna in prepričljiva, da se Trapež na
veselje vseh okoli sebe do kraja in zavestno poslovi od ljudomrzništva. Gledališče
postane zdravilo, zdravilna terapija.
19
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

20
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Sovraštvo do ljudi, ljudomrzništvo, je star komedijski
motiv, znan vse od antike. Svojo najznamenitejšo upodobitev
je doživel že v Shakespearovem Timonu Atenskem,
predvsem pa v Moliėrovi komediji Ljudomrznik, v
kateri véliki francoski komediograf (tudi sam igralec in
vodja gledališča tako kot Raimund) razgalja družbeno
zlaganost v obdobju sončnega kralja Ludovika
XIV. Nobenega dvoma ni, da je Raimund to
slavno delo tudi dobro poznal, pri čemer pa
ne gre pozabiti, da je bil sam kot človek zelo
depresiven, razrvan, črnogled, pa čeprav
je na odru svojega gledališča iz dneva
v dan oživljal pretežno komične like.
Pa vendar se mu je očitno zdelo, da
mora za ljudomrzništvo kot táko
obstajati tudi zdravilo – in odkril ga
je v gledališkem, teatraličnem predočenju
osrednjega junaka, ki mora to
predočenje doživeti v vsej tisti resničnosti,
kakršno zmore oživiti zgolj neposredna
gledališka umetnost, zgolj teater –šele
ta lahko v ljudomrzniku sproži odločitev,
da se mora ljudomrzništvu odreči, če naj
si spet pridobi svoj dušni mir. V tem pristopu
k obravnavanju ljudomrzništva
se zagotovo skriva Raimundova izvirnost,
ki onemogoča, da bi kdorkoli
lahko vzpostavil kakršnokoli Raimundovo
povezanost s Shakespearom in
Moliėrom ali celo zgledovanje pri njima:
prej bi lahko rekli, da je Raimundova
rešitev tega problema nemara
nekakšna predslutnja dognanj, ki jih
je uveljavila več desetletij pozneje, v
začetku XX. stoletja, moderna psihologija.
Vendar Raimund ni imel nobenih
namenov te vrste – šlo mu je za teatraličen
prikaz nečesa, kar je preganjalo tudi njega
samega, šlo mu je za odrsko ponazoritev
moči gledališke umetnosti. In to je temeljna
odlika njegove komedije, ki je privlačna in
atraktivna še danes.
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Predvsem pa je Raimundov Kralj gora in ljudomrznik
igra, v kateri vse mrgoli od teatraličnih domislekov,
komičnih situacij, besednih iger, karakterne komike.
Raimund jo je označil za romantično-komično
čarobno igro in s tem že takoj poudaril, da gre sicer
za delo, ki resda temelji na realnem zapletu, vendar
je ta zaplet ves čas soočan s svetom čarobnih
bitij in sploh čarovnij, ki seveda močno vplivajo
na dramsko dogajanje in ga nazadnje le
pripeljejo do srečnega konca. Ker mu je
šlo izključno za to, da sporočilo svojega
dela posreduje prek čara in mikavnosti
gledališke domišljije, je uporabil
prav vse elemente, znane dotlej v
tej odrski zvrsti, in jih popestril še s
celim kupom pevskih vložkov, pravih
arij in kupletov, ki pa učinkovito
poganjajo naprej tudi sámo odrsko
dogajanje in so organsko vraščeni
vanj (v predstavi jih boste spoznali v posebej
zanjo komponirani glasbi Slavka
Avsenika ml.). In spoznali boste célo
galerijo živih, zabavnih, komičnih
likov, zajetih iz realnega življenja,
ki pa zaživijo pred gledalčevimi
očmi predvsem po zaslugi avtorjevega
neukrotljivega teatraličnega
daru. Zato je Raimundova
romantično-komična čarobna
igra o ljudomrznikovi preobrazbi
v strpnega, plemenitega človeka od
začetka do konca ena sama zabava, v
kateri pa se skriva tudi veliko tehtnih
spoznanj o človekovi naravi, ki nevsiljivo
sprožajo vrsto globljih premislekov
o nji tudi v gledalcu.
Borut Trekman
Ilustracija: Uroš Hrovat
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
21
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Avtor fotografij: Uroš Zagožen
Igralska zasedba:
Jože Vunšek
Astragalus, kralj gora
Jure Sešek
Gospod pl. Trapež,
bogat posestnik
22
Pia Brodnik
Zofija, Trapeževa žena
Robert Vrčon
Habakuk,
sluga pri Trapeževih
Eva Černe
Malka, Trapeževa hči
Metod Palčič
Avgust Trn, slikar
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Urša Sešek
Betka, Malkina spletična
Brigita Hrovat
Marta, oglarjeva žena
Rajko Majdič
Gospod pl. Srebroust,
Zofijin brat
Klemen Torkar
Francelj, drvar,
Zalkin ženin
Vanja Osolnik
Zalka, oglarjeva hči
(alternacija)
Konrad Pižorn - Kondi
Boštjan,
kuhar pri Trapeževih
Marjeta Cerar
Zalka, oglarjeva hči
(alternacija)
Nejc Lisjak
Alpanor, gorski duh
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Klemen Šiberl
Matej Avbelj
Matjaž Šmavc
Luka Sešek
Gorski duh
Gorski duh
Gorski duh
Gorski duh
Ana Kovač
Viktorija (prikazen)
1. Trapeževa pokojna žena
Karin Lisjak
Valburga (prikazen)
2. Trapeževa pokojna žena
Špela Prenar
Emerencija (prikazen)
3. Trapeževa pokojna žena
Klavdija Šmavc
Služinčad v Trapeževi hiši
23
Zinka Skoporc
Anja Hribar
Milan Capuder
Zdravka Prašnikar
Služinčad v Trapeževi hiši
Služinčad v Trapeževi hiši
Kristijan Kresničar, oglar
Kristijanova mati
Luka Štiftar
Drejček, oglarjev sin
Gregor Grajzar
Mihec, oglarjev sin
Marija Svetlin
Špelca, oglarjeva hči
Florjan Zabret
Alpanorjev spremljevalec
Žana Hribar
Oglarjev dojenček
Jože Prašnikar
Služinčad v Trapeževi hiši
Dorijan Dolinar
Janko, oglarjev sin
Sandi Močnik
Kočijaž poštnega voza
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Ustvarjalci predstave:
Alojz Stražar
režiser
Jože Napotnik
scenograf
Nada Slatnar
kostumografinja
Slavko Avsenik ml.
glasbeni producent
24
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Ludvik Kaluža
lektor
France Stražar
vodja predstave
Goran Bogdanovski
gib
Janez Mlakar
vodja razsvetljave
Karel Leskovec
zborovodja
Mira Mlakar
asistentka
razsvetljave
Sašo Vene
maska
Neva Mauser Lenarčič
šepetalka
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Rado Černe
ozvočenje
in predvajanje glasbe
Luka Ivartnik
asistent ozvočevanja
Ajda Sokler
predvajanje učinkov
Marta Majdič
inspicientka
Ana Homar
asis. kostumografije
Nina Slatner
asis. kostumografije
Martina Golob Bohte
korepetitorka
Florjan Strmšek
asistent scene
25
Srečo Urankar
asistent scene
Štefan Vidergar
asistent scene
Spored domačih predstav:
Premiera:
Bojan Vodlan
asistent scene
sobota, 18. julij 2015, ob 21. uri
Ponovitve: 19. julij 2015 ob 21. uri
23., 24., 25., 26. julij 2015 ob 21. uri
30., 31. julij, 1., 2. avgust 2015 ob 21. uri
7., 8., 9. avgust 2015 ob 21. uri
28., 29., 30. avgust 2015 ob 20. uri
Vstopnice lahko rezervirate preko telefona 051 61 61 51 in 051 61 41 41
ali pa na spletni strani www.studenec.net
Cena Cena vstopnice: odrasli 17 € odrasli, 10 € 12 € otroci, četrtek in nedelja popust 2 €
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Režija
Scena
Kostumografinja
Glasbeni producent
Lektoriranje
Gib
Zborovodja
Alojz Stražar
Jože Napotnik
Nada Slatnar
Slavko Avsenik ml.
Ludvik Kaluža
Goran Bogdanovski
Karel Leskovec
Šepetalka
Ozvočenje in
asistent ozvočevanja
Predvajanje učinkov
Inspicientka
Pomoč pri
izdelavi kostumov
Korepetitorka
Neva Mauser Lenarčič
Rado Černe
Luka Ivartnik
Jure Krašovic
Jernej Vindšnurer
Marta Majdič
Ana Homar in
Nina Slatnar
Martina Golob Bohte
Maska in lasulje
Frizerka
Vodja predstave
Razsvetljava in
svetlobni učinki
Sašo Vene
Dragica Podlesnik
France Stražar
Janez Mlakar in
Mira Mlakar
Pomoč pri izdelavi scene
Tajnica režije
Florjan Strmšek
Srečo Urankar
Štefan Vidergar
Bojan Vodlan
Ajda Sokler
Špela Prenar
Ana Kovač
26
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Astragalus, kralj gora
Gospod pl. Trapež,
bogat posestnik
Zofija, Trapeževa žena
Habakuk,
sluga pri Trapeževih
Malka, Trapeževa hči
Avgust Trn, slikar
Betka, Malkina spletična
Gospod pl. Srebroust,
Zofijin brat
Zalka, oglarjeva hči
Zalka, oglarjeva hči
Marta, oglarjeva žena
Francelj, drvar,
Zalkin ženin
Boštjan,
kuhar pri Trapeževih
Alpanor, gorski duh
Gorski duh
Jože Vunšek
Jure Sešek
Pia Brodnik
Robert Vrčon
Eva Černe
Metod Palčič
Urša Sešek
Rajko Majdič
Vanja Osolnik (alternacija)
Marjeta Cerar (alternacija)
Brigita Hrovat
Klemen Torkar
Konrad Pižorn - Kondi
Nejc Lisjak
Matej Avbelj
Matjaž Šmauc
Luka Sešek
Robert Brulc
Žan Avbelj
Viktorija (prikazen)
1. Trapeževa pokojna žena
Valburga (prikazen)
2. Trapeževa pokojna žena
Emerencija (prikazen)
3. Trapeževa pokojna žena
Služinčad
v Trapeževi hiši
Kristijan Kresničar, oglar
Kristijanova mati
Drejček, oglarjev sin
Špelca, oglarjeva hči
Oglarjev dojenček
Janko, oglarjev sin
Mihec, oglarjev sin
Alpanorjev spremljevalec
Kočijaž poštnega voza
Ana Kovač
Karin Lisjak
Špela Prenar
Klavdija Strgar
Zinka Skoporc
Anja Hribar
Jože Prašnikar
Jasna Černelič
Milan Capuder
Zdravka Prašnikar
Luka Štiftar
Marija Svetlin
Žana Hribar
Dorijan Dolinar
Gregor Grajzar
Florjan Zabret
Sandi Močnik
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

GENERALNI SPONZOR
Vse za gradnjo, dom in hobi
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
27
gradbeni material in kritine
vodovod in ogrevanje
fasade, barve, laki in delovna zaščita
Cena vstopnice: odrasli 10 €
vijaki, okovje, električno in ročno orodje
ŽELEZOKRIVNICA
SAM STRANJE
Zg. Stranje 1a,
1242 Stahovica
tel.: 01/729 62 80
SAM JARŠE
Preserska cesta 1, Zg. Jarše
1235 Radomlje
tel.: 01/72 98 800
SAM NAZARJE
Lesarska cesta 2
3331 Nazarje
tel.: 03/83 92 760
SAM TRBOVLJE
Nasipi 6a
1420 Trbovlje
tel.: 03/56 14 780
vrtni program
keramika in kopalniška oprema
elektro program, svetila, sijalke
metalurgija
SAM LATKOVA VAS
Latkova vas 84
3312 Prebold
tel.: 03/70 32 700
SAM ORMOŽ
Hardek 44 b
2270 Ormož
tel.: 02/741 65 00
SAM KAMNIK
Medvedova ulica 15 c
1241 Kamnik
tel.: 01/ 830 96 20
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

ZLATI SPONZOR
Občina Domžale
28
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

ZLATI SPONZOR
VRTNARSTVO
in
CVETLIČARSTVO
Jože Tratnik s.p.
Domžale - Rodica, tel.: 01 / 729 21 14
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
29
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

SREBRNI SPONZOR
30
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Gostilna in prenočišča
Sokli~
Zalog pod Sv. Trojico 1, 1233 Dob
telefon: 01 724 92 99, mobitel: 040 870 803
www.gostilnasoklic.si
Lastnik Poštne kočije iz Naklega
g. Janez Črnilec
gsm: 040 867 768 | www.selitveniservis.si
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Info: 041 696 112
BRONASTI SPONZOR
31
Turistično društvo
RAČA
Zveza kulturnih društev Domžale
Javni sklad Republike Slovenije za kulturno dejavnost, izpostava Domžale
Slamnik – glasilo Občine Domžale
Občina Domžale
Krajevna skupnost Krtina
Izdajatelj:
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan
Odgovorni urednik:
Alojz Stražar
Lektorica:
Adriana Sedej
Oblikovanje in priprava za tisk: Oblikovalnica Sokler - Urška Sokler
Tisk:
Grafika 2000, Dob
Naklada:
30.000 izvodov
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015

Poletno gledališče
Studenec
Studenec pri Krtini 18
1233 Dob
32
Informacije in nakup vstopnic po telefonu:
051 / 61 61 51 (Marjana)
051 / 61 41 41 (Urša)
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2015
Informacije in nakup vstopnic preko spleta:
www.studenec.net
Prodaja vstopnic dve uri pred prireditvijo v Poletnem gledališču na Studencu:
01 / 724 93 36
Kulturni poletni festival STUDENEC 2015