Studenec 2011

11. kulturni poletni festival 

Studenec 2011 

Poletno gledališče Studenec pri Domžalah 

Letni program 

foto: Uroš Zagožen 

STUDENEC 2011


STUDENEC 2011 

2 

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011 

Nedelja 

8. maj 2011 ob 20. uri 

Cena: prostovoljni prispevki 

Sobota 


Cena vstopnice: 10 € 

Petek 



Petek 

3. junij 2011 ob 21. uri 


Sobota 



Petek 



Petek 



PREMIERA - Petek 

15. julij 2011 

ob 21. uri 

Ponovitve: 

16., 17. julij 

22., 23., 24. julij 

29., 30., 31. julij 

5., 6., 7. avgust 

12., 13. avgust 

ob 21. uri 

Cerkev sv. Lenarta 

na Krtini 

Cerkev sv. Lenarta 

na Krtini 

Studenec 






Sobota 

15. okt. 2011 ob 20. uri Studenec 

ODPRTJE FESTIVALA - KONCERT 

Pevski trio Eroika 

ob spremljavi organista Gregorja Klančiča in citrarja Tomaža Plahutnika. 

Slavnostni govornik bo evropski poslanec gospod Lojze Peterle. 

Voditeljica večera bo Tadeja Capuder Flegar. 

KONCERT 

ROŽMARINKE 

in gostji Ljoba Jenče (ljudska pevka) ter Marjeta Cerar (sopranistka). 


JUBILEJNI KONCERT 

ansambla JODEL EXPRESS z jodlarsko kraljico BRIGITO 

in gosti: 

skupina Gadi, ansambel Stanka Petriča, ansambel Modrijani, svetovni prvak na 

diatonični harmoniki Zoran Zorko, Brane Klavžar, Mirko Šlibar in Dame domače 

glasbe. Program bo povezovala Maja Oderlap. 

GLEDALIŠKA PREDSTAVA - KOMEDIJA 

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA 

OTOK SUŽNJEV 

KONCERT 

ANSAMBLOV NAŠIH KRAJEV 

Ansambel Franca Flereta, ansambel Tineta Stareta, Gamsi, Mladi gamsi, Polka bend, 

ansambel Dobra volja, ansambel Namig, vokalna skupina Dea in Danni Stražar (kitara). 

Humorist Tilen Artač. Voditelj Boris Kopitar. 

KONCERT 25 LET PODOKNIC 

Franc Pestotnik Podokničar 

Sodelovali bodo Veseli svatje, ansambel Stanka Petriča, ansambel Roka Žlindre, 

Veseli Begunjčani, Slovenski muzikantje, Modrijani, pevci, folklora, 1. slovenski 

bariton bataljon in harmonikarji, člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in 

Franc Pestotnik Podokničar. Voditeljica bo Tadeja Capuder Flegar. 

JUBILEJNI KONCERT - 45 LET 

ALPSKI KVINTET 

komedija - Domača gledališka predstava 

Dama iz Maxima 

Igrajo: Eva Černe, Jure Sešek, Konrad Pižorn - Kondi, Jože Vunšek, Pia Brodnik, 

Rajko Majdič, Robert Vrčon, Zoran Potočan, Matevž Mali, Tadej Stražar, 

Jan Kos, Marjeta Cerar, Miro Kovač, Špela Prenar, Brigita Hrovat, 

Sebastjan Sitar, Vida Kovač, Maruša Lampret, Darja Dimc, Ana Kovač, 

Urša Sešek, Luka Sešek, Milan Capuder in drugi. 

Nastopilo bo preko 90 igralcev, plesalcev in pevcev. 

Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 € 

RAZSTAVA (od 15. do 24. oktobra v prostorih društva) 

RAZSTAVA in predstavitev knjige 

Kulturnega društva miran jarc škocjan 

Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


STUDENEC 2011 

V Sloveniji je veliko vasi z imenom Studenec, ki so večinoma povezane s studencem ali izvirom. 

Tudi naša vas je dobila ime po hladni, čisti vodi, ki privre na plano sredi vasi. Ima pa ta vasica še eno 

posebnost. Na začetku vasi se razprostira veliko poletno gledališče za več kot tisoč obiskovalcev. Že šest 

desetletij tu izvira glasbena, gledališka in likovna ljubezen. Gledališče se nahaja skoraj v samem središču 

Slovenije, le streljaj je oddaljeno od Domžal. Tja se pripeljemo po avtocesti do Krtine in zavijemo proti 

Moravčam. Seveda je opis poti namenjen le tistim, ki še niso obiskali majhne, a po kulturnih dogodkih 

velike in prijetne vasice. Številni obiskovalci, ki že vrsto let z veseljem hodijo na naše prireditve, pa ta 

dejstva dobro poznajo in razlage ne potrebujejo. Slednjo namenjamo vsem novim obiskovalcem, ki 

ob sončnem zahodu v toplem poletnem večeru še niso bili deležni kulturnih dogodkov, ki jih ponuja 

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Morda se Studenec komu zdi preveč oddaljen od njegovega kraja, 

a temu ni tako, saj vam hitra cesta omogoča krajši čas vožnje do samega poletnega gledališča. 

Seveda je vedno tako, da so prvi koraki najtežji, vendar ko enkrat obiščemo mogočno poletno 

gledališče, se bomo vanj po vsej verjetnosti še vračali. Tako gledališče zahteva srčne ljudi. Naše društvo 

že desetletja ljubiteljsko in z navdušenjem, znanjem in pogumom organizira kulturne prireditve, kot 

so koncerti resne in zabavne glasbe, opere in operete, gledališke predstave, likovne razstave in seveda 

lastno gledališko uprizoritev. Gledališke hiše v tem okolju rade gostujejo. Pri nas so se zvrstila že vsa 

slovenska gledališča, tudi mariborska in ljubljanska opera. Velik oder in naravni amfiteater pomenita 

prednost za velike predstave, gledalcem pa ob spremljanju gledaliških in opernih uprizoritev nudita še 

poseben užitek. 

Največ truda in časa pa člani društva vložimo v domačo gledališko predstavo, ki jo vsako leto pripravimo 

z najmanj desetimi ponovitvami. 

Predstave, ki smo jih uprizorili do sedaj, kot so Martin Krpan, Čevljar Baron, Cvetje v jeseni, Kekec je 

pač Kekec, Ženitev, Ženitna mešetarka ter opereti Planinska roža in Ptičar, nas vodijo, da vsako leto naredimo 

še večjo in zahtevnejšo predstavo. Po lanskoletni uprizoritvi zgodovinske povesti Pod svobodnim 

soncem bomo letos s komedijo Dama iz Maksima nasmejali obiskovalce vseh starosti. 

Tudi letos bo nastopalo preko devetdeset igralcev in pevcev, zato se ponovno obeta veličasten in 

zanimiv kulturni dogodek z veliko plesa in petja. 

Letošnji festival bo gostil tudi dva vrhunska koncerta v cerkvi sv. Lenarta na Krtini. Na otvoritvenem 

koncertu bo nastopil pevski trio Eroika ob spremljavi organista Gregorja Klančiča in citrarja Tomaža Plahutnika. 

Festival bo slavnostno odprl evropski poslanec g. Lojze Peterle. Drugi koncert odlične glasbe 

bodo izvedle Rožmarinke. Gostji bosta Ljoba Janče in Marjeta Cerar. 

Preostali koncerti, gostujoča in domača predstava ter podoknica Nedeljskega dnevnika bodo v 

Poletnem gledališču na Studencu. 

Ob zaključku sezone bo v prostorih društva predstavitev knjige 60 let Poletnega gledališča na 

Studencu avtorja Velimirja Vulikića. Ob tej priložnosti bodo razstavljene fotografije najbolj zanimivih dogodkov 

iz vseh obdobij društva. 

Brez pomoči Občine Domžale in zvestih sponzorjev bi bilo načrtovanje festivala iz leta v leto težje. 

Pri izbiri vsebine za poletne prireditve smo odvisni tudi od zbranih sredstev. In vendar smo zadovoljni 

in predvsem hvaležni vsem Vam, ki z obiskom in aplavzi nagrajujete naša prizadevanja. Ker vemo, da je 

pohvala iskrena, se bomo še naprej trudili, da bi Vam bilo pri nas še lepše. 

Nasvidenje ob izviru na Studencu! 

Alojz Stražar 

3 



Cerkev sv. Lenarta na Krtini 

nedelja, 8. maj 2011, ob 20. uri 

ODPRTJE FESTIVALA – KONCERT 

EROIKA 

ob spremljavi organista Gregorja Klančiča 

in citrarja Tomaža Plahutnika 

4 


Trije izjemni vokalisti, zbrani v tercetu Eroika, so nase prvič opozorili na 

Emi 2007, ko so s priredbo pesmi Stop Omarja Naberja osvojili Slovenijo. 

Matjaž Robavs (bariton), Aljaž Farasin (tenor) in Metod Žunec (tenor) so 

klasično izobraženi in šolani pevci, brez dvoma tudi po strokovno-tehnični 

plati povsem enakovredni pop opernim pevcem, zbranim v slovitem kvartetu 

Il Divo. Premišljena kombinacija talenta, lepote, uglajenosti, glasovnih 

zmožnosti in obdelave večnih uspešnic v pop opera žanru je formula uspeha 

Eroike. Izdali so težko pričakovani prvenec, ki med drugim vsebuje sveže interpretacije 

znanih slovenskih uspešnic Ko zvonovi zapojo, Stop, Dan ljubezni, 

Namesto koga roža cveti, Ko mene več ne bo ter španske prepesnitve 

velike uspešnice Ti si mi u krvi ob spremljavi simfoničnega orkestra pod vodstvom 

dirigenta, aranžerja in producenta skupine Patrika Grebla. 

Poletni kulturni festival Studenec 2011 bo slavnostno odprl 

evropski poslanec gospod Lojze Peterle. 


Ohranjamo lepo navado s prostovoljnimi prispevki. 

Gregor Klančič 

Tomaž Plahutnik 


Cerkev sv. Lenarta na Krtini 

sobota, 21. maj 2011, ob 20. uri 

KONCERT 

ROŽMARINKE 

Z gostjama ljobo jenče in marjeto cerar 

5 

Rožmarinke, s tem imenom so se uveljavile članice godalnega kvarteta 

in akademske glasbenice, ki že od leta 1994 prestopajo bregove med 

klasično glasbo in popularnimi zvrstmi. Novi godalni kvartet, v zasedbi Tina 

Krajnik in Monika Debelič (violini), Katja Krajnik (viola) in Petra Gačnik 

(violončelo), je prevzel tradicijo prvotnega kvarteta godal Rožmarin. Zasedba 

goji poseben program priredb zimzelenih melodij in slovenskih ljudskih 

pesmi. 

Godalni kvartet Rožmarinke odlikuje prirojena muzikalnost, duhovitost 

in pretanjen občutek. Prav zato njihova prehajanja od klasičnih in baročnih 

skladb (skladateljev 18. in 19. stoletja) do priredb popularnih napevov skupine 

The Beatles ter slovenskih ljudskih pesmi zvenijo povsem naravno. 

Predstavile se bodo z ljudskimi in sodobnimi skladbami. 

Gostji večera bosta ljudska pevka Ljoba Jenče, ki bo med drugim predstavila 

pesem, katero je nekoč prepevala pevka ljudskih pesmi Katarina 

Sušnik - Bolčarjeva iz Krtine, in sopranistka Marjeta Cerar, prav tako iz Krtine. 

Dovolj razlogov za obisk in poslušanje tega koncerta. 

Cena vstopnice: odrasli 10 € 

Ljoba Jenče 

Marjeta Cerar 

fotograf: Branko Čeak 



Poletno gledališče Studenec 

petek, 27. maj 2011, ob 21. uri 

JUBILEJNI KONCERT SKUPINE 

JODEL EXPRESS 

Z JODLARSKO KRALJICO BRIGITO 

6 

Z nami bodo nastopali še: 

- skupina GADI 

- ansambel STANKA PETRIČA 

- ansambel MODRIJANI 

- svetovni prvak na diatonični harmoniki ZORAN ZORKO 

- BRANE KLAVŽAR 

- MIRKO ŠLIBAR 

- Dame domače glasbe 

(Stanka Kovačič, Cita Galič, Erika Zakonjšek, Jožica Mavsar, Jožica Vidic, Hermina Šegovc, Sestre 

Potočnik, Anita Zore, Majda Petan, Blanka Svenšek, Barbara Kolarič, Ingrid Grugemann, Jožica 

Brdnik, Jelka Hafner, Brigita Vrhovnik Dorič, Marija Ahačič Pollak) 



Skupina JODEL EXPRESS smo Boštjan, Franci, Aljaž in Brigita. 

Štiričlansko glasbeno zasedbo sestavljamo glasbeniki z večletnimi izkušnjami, ki 

smo jih pridobili z igranjem v tujini, izvirnim talentom in sposobnostmi na področju 

avtorstva, glasbe in besedil ter profesionalno opremo, ki je izrednega pomena za živo 

izvajanje lastnih skladb in skladb drugih izvajalcev. 

Sprva sta Brigita in Boštjan združila glasbene vezi in izdala CD ploščo za širno 

množico poslušalstva z naslovom “Polna želj in sanj”. To so skladbe v ritmih polke 

in valčka, v njih pa je predvsem poudarek na jodlanju, saj je Brigita prepoznavna po 

jodlanju, pridobila pa je laskav naslov kraljice jodlanja. S ponosom lahko povemo, da 

je Brigita Vrhovnik Dorič prepevala pri ansamblu Nagelj izpod Kamniških planin, sedaj 

pa je lastnica prve šole jodlanja v Sloveniji. 

Kasneje je bila ustanovljena glasbena skupina z imenom Ansambel Brigite in Boštjana, 

leta 2006 je bila preimenovana v skupino Jodel express, ki sedaj aktivno deluje širom po 

Sloveniji in v tujini. 

Skupina sodeluje še z drugimi znanimi osebnostmi in ansambli, kot so Brendi, 

Werner, Dušan Zore, Natalija Verboten, Tanja Zajc Zupan, Jožica Kališnik, Stane Vidmar, 

Jožica Mausar, Kondi Pižorn, Franc Pestotnik Podokničar in drugi. 

Program bo povezovala simpatična voditeljica na TV GOLICA, Maja Oderlap. 

7 

Cena vstopnice: odrasli 15 € 




petek, 3. junij 2011, ob 21. uri 

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica 

Pierre de Marivaux 

OTOK SUŽNJEV 

(L’ile des esclaves) 

Slovenska praizvedba 

»Razlike med ljudmi so preizkus človečnosti.« 

Komedija je (in verjetno še bo) zadovoljila pričakovanja gledalcev po lahkotnem večeru, ki 

gladko steče po grlu. Navsezadnje je njen cilj sproščena zabava občinstva. 

8 




Po brodolomu se moški in ženski par, gospodar s služabnikom in gospodarica s služabnico, 

znajdejo na otoku, kjer so pobegli grški sužnji vzpostavili posebno družbeno ureditev: gospodar 

mora pristati na zamenjavo vloge s služabnikom, sicer bo ob glavo ... Novo razmerje pripadnikom 

vladajočega razreda razkriva nečlovečnost njihovih prejšnjih ravnanj, nekdaj podrejeni 

pa se soočajo z odgovornostjo moči ter s slo po krutosti, zlonamernosti in maščevanju. Več 

kot pol stoletja pred francosko revolucijo si Marivaux s »filozofsko komedijo« ni prizadeval 

dramatizatirati teze o enakosti, ampak očarati in vznemiriti gledalce. Kako njegov eksperiment 

razumemo danes, ko se spričo aktualne krize znova vrača pojem utopije? 

Pierre de Marivaux 

Otok sužnjev 

Režiser 

Zvone Šedlbauer 

Prevajalka 

Desa Puc 

Svetovalka za jezik 

Alida Bevk 

Scenografka 

Špela Puc 

Asistent scenografke 

Gregor Fajfar 

Kostumografka 

Bjanka Adžić-Ursulov 

Koreografka 

Tanja Skok 

Avtorica glasbene opreme 

Darja Hlavka 

Oblikovalec luči 

Samo Oblokar 

Igrajo: 

Ifikrat 

Kristijan Guček 

Harlekin 

Peter Harl 

Efrozina 

Arna Hadžialjević 

Trivelin 

Iztok Mlakar 

Kleanta 

Helena Peršuh 

9 




sobota, 4. junij 2011, ob 21. uri 

KONCERT 

ANSAMBLOV NAŠIH KRAJEV 

Ansambel Franca Flereta, ansambel Tineta Stareta, Gamsi, Mladi gamsi, 

Polka bend, ansambel Dobra volja, ansambel Namig, vokalna skupina Dea 

in Danni Stražar. 

Humorist Tilen Artač. Voditelj Boris Kopitar. 

10 


GLASBA JE KOT LEPOTICA. KO TE OSVOJI, NAZAJ POTI NI! 

In zakaj bi pot vodila nazaj, če je ta lepa? Ljudje, ki ne poslušajo nobene glasbe, so, ali pa se samo zdi tako, 

prikrajšani za velik del radosti in veselja. Ni nujno, da se človek rodi z glasbenim talentom za izvajanje le-te ali za 

poslušanje. Skozi čas pa je možno glasbo vzljubiti, se navezati na eno od teh božanskih pomirjeval in s srčnim 

poslušanjem tudi postati ljubitelj določene zvrsti te umetnosti ali pa celo odličen izvajalec. Čut za glasbo, prirojen 

ali pridobljen - to ni toliko pomembno, seveda pa ima velike prednosti vse tisto, kar je v človeka položeno 

že ob rojstvu. Nekateri ljudje imajo to veliko srečo, da so že ob rojstvu nagrajeni z različnimi glasbenimi talenti. 

V vaseh Škocjan, Brezje, Krtina, Zalog bi pred petimi desetletji kaj lahko našli toliko harmonikarjev, da bi 

z lahkoto oblikovali celovečerni koncert. V tistem času so bili v naši okolici doma številni priznani godci, ki so 

nastopali samostojno na ohcetih ali drugih priložnostih. 

Kasneje pa je bilo daljši čas v teh vaseh zatišje, pravzaprav pri mladih ni bilo zanimanja za tovrstno muziko. 

Izjema je bil že starejši vaški godec Anton Peterka (Šimenčkov iz Brezij, nato pa iz Zaloga), ki je veliko igral po 

ohcetih. Kasneje pa je harmoniko igral tudi Valentin Capuder (Oštirjev Tine). Od leta 1929 je bil popolnoma slep, 

zato si je za kratek čas veliko igral in se tudi rad pridružil fantom in dekletom, ko so šli delat »freht« po vaseh. 

Povsem verjetno je, da je mlade za igranje navdušil prav on. Vsekakor pa tudi Janez Kveder iz Prevoj 

(Lešarjev Janez), katerega je še posebej oboževal Franc Flere, ki se je kmalu izkazal kot nadarjen harmonikar. 

Tinetu Capudru pa je povsem sledil nečak Tine Stare. Obadva, tako Flere kot Stare, sta ustanovila vsak svoj 

ansambel, ki po krajših prekinitvah delujeta, seveda v različnih sestavah, še danes. 

Prav ti dve glasbeni skupini sta dali vzgled in navdušenje mladim, da kasneje nastane ena najbolj uspešnaih 

glasbenih skupin v tej okolici, Gamsi. Prav oni pa so s svojstvenim glasbenim melosom in načinom izvedbe 

navdušili svoje mlajše navdušence in poslušalce, tako da se v teh vaseh ansambli in glasbene skupine kar 

množijo. 

Ko so se rojevale misli in želje, da bi se enkrat v poletnem gledališču predstavile 

glasbene skupine iz okolice gledališča, smo bili prav presenečeni nad številčnimi skupinami 

in posamezniki, ki delujejo in se zelo intenzivno ukvarjajo z glasbo. 

Večer, ki ga bo vodil skoraj domačin in poznavalec tovrstne glasbe, TV voditelj Boris 

Kopitar, bo zagotovo zanimiv in tudi sproščujoč, saj na tem koncertu tudi dobre volje 

ne bo manjkalo, ker bo z nami Tilen Artač. 

Ali ni res, da je glasba kot lepo in prikupno dekle? Ko te osvoji, nazaj poti ni in drži 

do konca dni. 

Boris Kopitar 




ANSAMBEL TINETA STARETA 

ANSAMBEL FRANCA FLERETA 

GAMSI 

Člani skupine so Marko Omahna (kitara), Janko 

Omahna (bas), Tone Omahna (harmonika), Frenk 

Burja (bobni) in Mitja Krajnc (kitara). 

MLADI GAMSI 

Člani skupine so Tomaž Kovač (kitara, vokal), 

Tomaž Avbelj (harmonika, klaviature), Domen 

Kovač (bobni, vokal) in Žan Omahna (bas, vokal). 

11 

POLKA BEND 

Člani so Matjaž Cerar (harmonika, vokal) in 

Boštjan Cerar (bobni, vokal) ter Franci Rotar 

(ritem kitara, vokal) in David Rozman (bas kitara). 

VOKALNA SKUPINA DEA 

Članice skupine so 

Vanja Osolnik (sopran), 

Klara Cerk (mezzosopran) 

in Urška Gregorič (alt). 

ANSAMBEL NAMIG 

Ansambel sestavljajo Miha Cerar 

(kitara, vokal), Peter Merela 

(kontrabas, bariton, vokal) in 

Anže Osolnik (harmonika, vokal). 

DOBRA VOLJA 

Člani so Urban Nograšek (harmonika, vokal), 

Andraž Breznik (bas kitara, vokal), Marko Bohorč 

(kitara, vokal) in Vesna Bohorč (vokal). 

DANNI STRAŽAR 

(kitara, vokal). 





KONCERT 

25 LET PODOKNIC 

Franc Pestotnik Podokničar 

12 


ČETRT STOLETJA PODOKNIČARJA 


PA PO LOJTRCI GOR, PA PO LOJTRCI DOL ... 

Na prireditvi bodo sodelovali: Veseli svatje, ansambel Stanka Petriča, ansambel Roka 

Žlindre, Veseli Begunjčani, Slovenski muzikantje, Modrijani, Kulturno društvo Miran 

Jarc Škocjan, pevci, folklora, 1. slovenski bariton bataljon in harmonikarji, Franc Pestotnik 

Podokničar in številni predstavniki domače obrti. 

Letos mineva 25 let odkar je Nedeljski dnevnik pričel z akcijo Podoknice Nedeljskega. Vsako 

leto ekipa pripravi osem podoknic in tako so prerajžali Slovenijo po dolgem in počez. Vseskozi je 

z njimi tudi Franc Pestotnik Podokničar, ki ob tej priliki praznuje četrt stoletja plezanja po lestvi in 

pojavljanja v medijih in na prireditvah. Prireditev bo zasnovana kot podoknica in bo prepletena s 

starimi običaji, vasovanjem, prepevanjem pod oknom in z dobro slovensko glasbo. 

Veseli svatje 

13 

Slovenski muzikantje 

ansambel Stanka Petriča 


ansambel Roka Žlindre 

Veseli Begunjčani 

Modrijani 





JUBILEJNI KONCERT - 45 LET 

ALPSKI KVINTET 

14 




Janez Per 

vodja, basist, 

pevec in komponist 

Prva zasedba Alpskega kvinteta leta 1966 

45 LET Z GLASBO V SRCU 

Alpski kvintet je začel svojo profesionalno pot 

leta 1966, ko je pet mladih gorenjskih muzikantov, 

navdušenih nad narodnozabavno glasbo dobilo prvo 

ponudbo iz Alzacije v Franciji. To je bil prvi korak na 

njihovi dolgi in uspešni glasbeni poti, ki jih je nato vodila 

v Švico, Avstrijo, Nemčijo in drugod po Evropi. Veliko 

pa so nastopali tudi doma v Sloveniji. Z gorenjskim 

temperamentom in resnim pristopom do te zvrsti glasbe 

ter znanjem, so dosegli visoko kvalitetno raven. Uspelo 

jim je razviti poseben stil igranja, takoimenovani “alpski 

stil oz. alpski sound”, ki je postal izredno priljubljen 

pri glasbenih kolegih in pri poslušalcih. Ansambel se 

je s trdim delom, kvalitetno glasbo, izvirnim igranjem 

in petjem uveljavil na nemškem govornem področju. 

Bili so zaželjeni gostje najpomembnejših radijskih in 

televizijskih hiš v zahodni Evropi, kot so: ORF, ZDF, ARD, 

SRG, RAI, SAT1, RTL, BR, SW itd. Pogostokrat so tudi gostje 

radia in TV Slovenija ter drugih radijskih in TV postaj v 

Sloveniji. Imeli so veliko število samostojnih nastopov in 

koncertov. Sodelovali so na velikih turnejah s popularnimi 

evropskimi zvezdami zabavne glasbe. 

Izdali so preko 40 plošč, CD plošč in kaset. Založba 

plošč VM - RECORDS v Avstriji jim je podelila pet zlatih in 

eno diamantno ploščo, doma v Sloveniji pa so prejeli dve 

zlati plošči. 

Ves čas delovanja ansambel nastopa v gorenjskih 

narodnih nošah ter poleg igranja in petja tudi tako 

na pristen način poudarja, od kod prihaja. Za svoje 

promocijsko delo doma in v tujini, so prejeli več priznanj 

in odličij, med drugim tudi Zlato plaketo občine Bled, 

in priznanje Award kot najboljši evropski ansambel 

narodnozabavne glasbe. 

Jože Antonič ustanovni član Alpskega kvinteta in 

dolgoletni vodja je bil pobudnik in soorganizator skupaj s 

Stanetom Knificem največje slovenske narodnozabavne 

prireditve Alpski večer, ki je bila letos že 25. po vrsti. Za 

to prireditev so leta 1990 prejeli Turistični nagelj televizije 

Slovenija za obogatitev blejske turistične ponudbe. Leta 

2004 so prejeli priznanje mednarodnega turističnega 

združenja novinarjev za promocijo Slovenije. 

Edi Semeja 

harmonikar, komponist 

Damir Tkavc 

trobentar, komponist 

Franjo Maček 

klarinetist, komponist 

Marjan Popovič 

kitarist 

Anita Zore 

in Miha Možina 

pevca 


15 


axima 


PREMIERA: petek, 15. julij 2011, ob 21. uri 

Komedija - domača gledališka predstava 

Georges Feydeau 

16 


Georges Feydeau (1862–1921), 

pisec komedij, igralec in režiser, ki ga 

nekateri sicer malce prepoveličano 

imenujejo »drugi Molière«, je v svojem 

življenju napisal 39 komedij 

(enodejank in celovečerk), med katerimi 

so najbolj znane in tudi največkrat uprizarjane Krojač 

za dame (1887), Champignol ali vojak po sili (1892), Hotel 

svobodne menjave (1894), Dama iz Maxima (1899) ter Bolha 

v ušesu (1907). V svojih komedijah (farsah, burkah) komično odslikava 

meščansko in provincialno življenje v Franciji ob koncu 19. in v začetku 

20. stoletja (la belle époque), smeši in norčuje pa se iz malomeščanstva, njegovih 

neumnosti, svetohlinstva, snobizma in narejenosti človeka svoje (in današnje) dobe. 

Z dovršeno dramaturško gradnjo svojih komedij, v katerih kar kopiči domiselne gage, 

dialoške mojstrovine, komične situacije in preobrate, pri čemer mu pomagajo tudi v 

tedanji dobi sodobne tehnične pridobitve ter številni glasbeni, zlasti pevski vložki, 

nima namena ustvarjati literarno popolnih del, temveč razveseljevati in zabavati 

občinstvo, pri čemer pa nam ne ostane dolžan niti družbene in človeške kritike. 

Feydeaujeva temeljna maksima je bila: »Smeh trosi med ljudi zlato zrno sreče!«. In ta 

zrna trosi med gledališke gledalce že celo stoletje; od prve uprizoritve njegove komedije 

Dama iz Maxima v ljubljanski Drami v sezoni 1989/90 tudi med Slovence. In kaže, da smo Slovenci 

Feydeauja v resnici posvojili kot drugega Molièra, saj v zadnjem času njegove komedije pri nas 

doživljajo pravi razcvet; rada jih uprizarjajo tako poklicna kot ljubiteljska gledališča, pri čemer se nad 

uspehom predstav nikjer ne pritožujejo – nasprotno, Feydeaujev repertoar širijo z novimi prevedenimi 

deli in jih celo prestavljajo v slovensko domače okolje. 


Dama iz Maxima, vodvilska bulvarka, je najpogosteje izvajana Feydeaujeva komedija tako v 

Franciji kot po svetu – pa tudi pri nas, čeprav smo jo Slovenci prvič videli skoraj sto let po njeni izvirni 

krstni uprizoritvi. Gledalce privlači z lahkotno (vendar ne plehko) zgodbo, ki se pred njimi odvija v 

divjem tempu in ritmu, spodbujanem z glasbenimi, pevskimi in plesnimi vložki, iskrivimi dialogi 

med osebami, svojevrstnimi posebneži, med katerimi zaradi zmotnih in hotenih zamenjav prihaja 

do presenetljivih situacijskih zapletov in preobratov, ki doživijo sproščujočo razrešitev v finalu. 

Komedijska zgodba je po povzetku takale: Ugledni kirurg Petypon se do jutra zapije s prijateljem 

Gegremontom, ta ga drugi dan opoldne najde spečega za kanapejem, iz njegove postelje pa se v 

spalni srajčki pojavi prijateljica noči Puža Frufru. Zanjo nikakor ne sme izvedeti doktorjeva verna in 

vraževerna žena. V tem nenapovedano pride na obisk bogati doktorjev stric, general Petypon, ki se 

je vrnil iz Afrike zaradi poroke svoje posvojenke. Nečaka je prišel povabit na poroko, Pužo, ki jo najde 

v nečakovem stanovanju, pa ima za njegovo ženo. Doktor strica pusti v zmoti in se s Pužo odpravi na 

stričev grad. Kmalu po njihovem odhodu pa doktorjeva žena Gabrielle prejme pismo, s katerim general 

vabi zakonca na poroko. Ker je prepričana, da je njen mož na nujni operaciji, se na grad v Touraini 

odpravi sama. Gegremont, ki je opazil Gabriellin odhod, odpotuje tja tudi sam. Vsi se znajdejo 

na gradu v Touraini, kjer Puža Frufru, duhovito svobodno dekle brez moralnih in družabnih zadržkov 

ter precej dolgega in ostrega jezika, povzroči ljubko zmešnjavo. Provincialne dame, ki imajo Pužo za 

pravo Parižanko, se jo v svojem malomeščanskem snobizmu trudijo oponašati. V nekem trenutku pa 

se opat, gost pri generalu, zave, da to damo od nekod pozna. Doktor Petypon je v hudih zadregah 

zaradi Puže in svoje žene, ki je prišla za njim. Ta se s Pužo tudi spozna in jo ima za generalovo ženo, 

doktor pa se svoje vraževerne žene odkriža tako, da ji kot prikazen zapove odhod domov. S Pužo se 

na gradu sreča tudi generalov nesojeni zet, kapetan Corignon, med njima se obnovi stara ljubezen, 

zato skupaj pobegneta v Pariz. General, mož klasične morale in časti, se odloči v Parizu rešiti tudi 

nečakovo čast in poravnati spor med možem in »ženo«, kar se razvije v bliskovit in duhovit razplet. K 

vsemu pripomore še čudežni doktorjev »uspavalni naslanjač«, ki se v kritičnih trenutkih pojavi 

kot nekakšen deus ex machina, ki pa dogajanja ne razpleta, temveč ga še bolj zavozla. 

Skratka, dinamična komedija, polna lahkotnih zapletov in preobratov, ki pa nikoli niso 

zgolj naključni, temveč jih Feydeau gradi z logičnim sledenjem dogajanju in osebam v njem, 

tako da so prepričljivo in polnokrvno motivirani. Vse začini z neverjetno zgovornim in duhovitim 

jezikom, ki tempo predstave še pospešuje. Vse to pred številno ekipo režiserja Lojzeta 

Stražarja postavlja zahteven izziv in sprejela ga je optimistično, z zaupanjem in z veliko mero kolegialne 

ustvarjalne energije. Naj ta energija obžari tudi gledalce in naj Feydeau še enkrat raztrosi 

»zrna sreče« med ljudi! 

Spored domačih predstav: 

Premiera: petek, 15. julij 2011, ob 21. uri 

Ponovitve: 16., 17. julij 2011 ob 21. uri 

22., 23., 24. julij 2011 ob 21. uri 

29., 30., 31. julij 2011 ob 21. uri 

5., 6., 7. avgust 2011 ob 21. uri 

12., 13. avgust 2011 ob 21. uri 

Cena vstopnice: 15 € odrasli, 10 € otroci 

Ludvik Kaluža 

17 



DAMA IZ MAXIMA 

Igralska zasedba: 

Eva Černe 

PUŽA FROU-FROU, 

kabaretna plesalka 

Jure Sešek 

PETYPON, zdravnik 

Konrad Pižorn - Kondi 

General PETYPON du GRÊLÉ, 

Petyponov stric 

18 


Pia Brodnik 

Gospa PETYPON, 

Petyponova žena 

Rajko Majdič 

ETIENNE 

služabnik, neke vrste francoski butler pri Petyponovih 

Jože Vunšek 

GÉGREMONT 

Petyponov prijatelj, 

prav tako zdravnik 


Matevž Mali 

Kapetan CORIGNON, vojak 

Zoran Potočan 

OPAT, gost na zabavi 

v dvorcu pri generalu 

Petyponu du Grêléju 

Robert Vrčon 

Direktor kabareja 

Brigita Hrovat 

Vojvodinja de VALMONTÉ, 

gostja na zabavi v dvorcu pri 

generalu Petyponu du Grêléju 

Sebastjan Sitar 

Vojvoda de VALMONTÉ, 

njen sin, gost na zabavi 

v dvorcu pri generalu 


Miro Kovač 

Prefekt SOUVAREL, 

gost na zabavi v dvorcu pri 


Špela Prenar 

Gospa SOUVARELOVA, 

njegova žena, gostja 

na zabavi pri generalu 


Urša Sešek 

Gospa VIDAUBAN, 

posebna gostja na zabavi 

pri generalu 


19 

Milan Capuder 

Gospod VIDAUBAN, 

gost na zabavi pri generalu 


Darja Dimc 

Gospa PONAN, 

gostja na zabavi v dvorcu 

pri generalu 


Marjeta Cerar 

CLÉMENTINE, 

nečakinja generala 

Petypona de Grêléja, 

tudi na zabavi 

Ana Kovač 

Gospa HAUTIGNOL, 


pri generalu 


Luka Sešek 

EMILE, 

služabnik v dvorcu 

generala Petypona du 

Grêléja, tudi na zabavi 

Vida Kovač 

Gospa CLAUX, 


pri generalu 


Tadej Stražar 

Poročnik CHAMEROT, 

vojak 

Maruša Lampret 

Gospa VIRETTE, 


pri generalu 


Jan Kos 

Poročnik GUÉRISSAC, 

vojak 




režiser 

Jože Napotnik 

scenograf 

Nada Slatnar 

kostumografinja 

Slavko Avsenik ml. 

avtor scenske glasbe 


lektor 

Sabina Selan 

koreografinja 

Saša Eminič 

koreografinja 

France Stražar 

vodja predstave 

20 


Karel Leskovec Martina Golob Bohte 

Sašo Vene 

Janez Mlakar 

zborovodja 

korepetitorka 

maska 

vodja razsvetljave 

Rado Černe 

Ambrož Mlakar 

Vesna Novina Neva Mavsar Lenarčič 

snemanje učinkov in glasbe predvajanje efektov 

lasuljarka 

šepetalka 

Florjan Strmčnik 

Marta Majdič 

Marija Kunavar 

pomočnik pri izdelavi scene inspicientka 

tajnica režije 


Georges Feydeau 

DAMA IZ MAXIMA 

(»La Dame de chez Maxim«) 

Komedija v treh dejanjih 

Prevod iz francoščine: Djurdja Flere 

Adaptacija prevoda igre ter besedilo songov: Roman Končar 

Režija 

Scena 

Kostumografinja 

Avtor scenske glasbe 

Lektoriranje 

Koreografinji 

Vodja predstave 

Zborovodja 

Korepetitorka 


Jože Napotnik 

Nada Slatnar 

Slavko Avsenik ml. 


Sabina Selan in 

Saša Eminič 

France Stražar 

Karel Leskovec 

Martina Golob Bohte 

Razsvetljava in 

svetlobni učinki 

Ozvočenje in 

predvajanje učinkov 

Maska in lasulje 

Šepetalka 

Pomoč pri izdelavi scene 

Pomoč pri 

izdelavi kostumov 

Inspicientka 

Tajnica režije 

Janez Mlakar in 

Mira Mlakar 

Rado Černe in 

Ambrož Mlakar 

Sašo Vene in 

Vesna Novina 

Neva Mavsar Lenarčič 

Florjan Strmčnik 

Ana Homar 

Marta Majdič 

Marija Kunavar 

PUŽA FROU-FROU, 

kabaretna plesalka 

PETYPON, zdravnik 

General PETYPON du GRÊLÉ, 

Petyponov stric 

Gospa PETYPON, Petyponova žena 

GÉGREMONT, Petyponov prijatelj, 

prav tako zdravnik 

ETIENNE, služabnik, neke vrste 

francoski butler pri Petyponovih 

Kapetan CORIGNON, vojak 

OPAT, gost na zabavi v dvorcu 

pri generalu Petyponu du Grêléju 

Direktor kabareja 

Vojvodinja de VALMONTÉ, 



Vojvoda de VALMONTÉ, 

njen sin, gost na zabavi v dvorcu 


Prefekt SOUVAREL, 

gost na zabavi v dvorcu 


Gospa SOUVARELOVA, 

njegova žena, gostja na zabavi pri 


Gospa VIDAUBAN, 

posebna gostja na zabavi pri 


Eva Černe 

Jure Sešek 

Konrad Pižorn - Kondi 

Pia Brodnik 

Jože Vunšek 

Rajko Majdič 

Matevž Mali 

Zoran Potočan 

Robert Vrčon 

Brigita Hrovat 

Sebastjan Sitar 

Miro Kovač 

Špela Prenar 

Urša Sešek 

Igrajo: 

Gospod VIDAUBAN, gost na zabavi 

Milan Capuder 


CLÉMENTINE, nečakinja generala 

Marjeta Cerar 

Petypona du Grêléja,tudi na zabavi 

Gospa CLAUX, 


Vida Kovač 


Gospa VIRETTE, 


Maruša Lampret 


Gospa PONAN, 


Darja Dimc 


Gospa HAUTIGNOL, 


Ana Kovač 


EMILE, služabnik v drvorcu generala 

Luka Sešek 

Petypona du Grêléja, tudi na zabavi 

Poročnik CHAMEROT, vojak Tadej Stražar 

Poročnik GUÉRISSAC, vojak 

Jan Kos 

Mešani pevski zbor Šutna iz Kamnika 

in pevci okoliških zborov pod vodstvom 

Karla Leskovca. 

V predstavi Dama iz Maxima bo nastopilo preko 

90 igralcev, pevcev in plesalcev v vlogi gostov, 

vojakov, natakarjev, sobaric, služkinj, žendarjev, 

kočijažev, plesalcev v kabareju »Chez MAXIM« 

in drugi. 

21 




sobota, 15. oktober 2011, ob 20. uri 

PREDSTAVITEV KNJIGE 

in RAZSTAVA 

Uvod knjige 

60 LET POLETNEGA GLEDALIŠČA NA STUDENCU, 

ki jo je napisal Dr. Velimir Vulikić 

22 


ŠKOCJAN, ZIBELKA POLETNEGA GLEDALIŠČA 

Vzvalovano Moravško dolino od izvira potoka Radomlja ločujejo ponekod obljudeni in poraščeni hribi 

in griči. Na stičišču Moravške doline in Črnega grabna je Škocjan, ki kot polkrožni obliž obdaja severovzhodno 

pobočje griča Mašnika. Vas ima okoli 80 prebivalcev in meji z Brezjem, s Studencem, Prevaljami in Krtino. 

Stoji nedaleč od ceste, ki povezuje Dob z Moravčami. 

Prebivalci Škocjana in bližnjih vasi so se dolgo preživljali s poljedelstvom in živinorejo. Njihova zgodovina 

priča, da so si dolge zimske noči krajšali z ljudskim petjem in pripovedništvom. Vendar pa so besedila 

pesmi začeli zapisovati šele na začetku 20. stoletja. Največ so jih hranile in pele ženske v Krtini, na Prevaljah, 

v Dobu, Kokošnjah, Zalogu ter Rači, Konfinu in na Sv. Trojici. Vaščane so zabavali tudi godci na harmoniko. 

Vaški fantje so v Škocjanu radi prepevali pri Podlipčevem križu, kjer je nekoč stala lipa. Priljubljeno je bilo 

tudi pritrkovanje, ritmična pesem cerkvenih zvonov. 

Vaška domišljija je v mesečnih nočeh videvala čarovnice, leteče na metlah s hriba na hrib ali preko cele 

doline. Radovedne otroke so zabavali z žaganjem bab nekje na brezjanskem griču. Bližnji Krtinci so se hvalili 

s svojo ajdovsko deklico, ki je bila tako velika, da je z nogama stala na dveh hribih ter jim pomagala pri zidavi 

cerkvenega zvonika. 

Škocjanci so se postavljali s cerkvijo sv. Kancijana, ki jo pisni viri omenjajo od leta 1400. Skupaj s cerkvijo 

sv. Lenarta na Krtini sta podružnici cerkve sv. Martina v Dobu. Tej pa so nekoč pripadale vasi celotnega 

Črnega grabna. V začetku 20. stoletja so Škocjanci nabavili večje zvonove. Pogodbe z izdelovalcem zvonov 

v Gorici sta podpisala občinska moža iz Škocjana Ivan Kompare in Anton Stražar – Puklov, požrtvovalen 

vaščan, ki si je prizadeval za izboljšave v domači cerkvi. Ljudje še vedo povedati, da se je leta 1598 iz 

Ljubljane izgnani sin Primoža Trubarja, superintendent Felicijan, skrival tudi v Škocjanu. Ni pa znano ali so 

njegovi poskusi širjenja očetovega luteranstva ali krive vere, kot so ji rekli, imeli kaj uspeha med tukajšnjim 

prebivalstvom. 

Škocjanska občina je imela tudi svojo zasilno šolo. Po letu 1860 je otroke, ki niso več obiskovali šole v 

Šentvidu, Dobu ali na Sv. Trojici, branja in pisanja učil domači cerkovnik ali orglar. Najdlje jih je poučeval Jakob 

Cerar, ki se je bil branja in pisanja naučil pri vojakih. Zasilna šola s približno 20 otroki je bila v “B’zn’kovi”, 

kasneje Krušnikovi hiši, v lepem vremenu pa kar na dvorišču pod vrbo. 

Šele leta 1908 so ˝v spomin 60-letnice vladanja Nj. Veličanstva Franca Jožefa I.˝ zgradili in na jesen odprli 

šolo v Krtini, kamor so hodili tudi otroci iz Škocjana. Škocjanci in okoličani se tudi radi pohvalijo, da so še 

pred letom 1573 imeli pošto z glavno postajo na Brdu pri Lukovici. Začetki avtobusnega prometa, ki je povezal 

vas Škocjan in druge kraje, pa segajo v leto 1929. 

Dela bodo razstavljena od 15. do 24. oktobra v prostorih društva od 17. do 19. ure. 


Informacije in nakup vstopnic po telefonu: 

051 / 61 61 51 (Marjana) 

051 / 61 41 41 (Urša) 

051 / 61 61 71 (Mari) 

vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure 

Informacije in nakup vstopnic preko spleta: 

www.studenec.net 

Prodajna mesta vstopnic: 

Blagovnica Vele – prodajalna Office 1 Superstore, TRAFIKA 

tel.: 01 721 83 71 

Turistična agencija KOMET, Zagorje, Cesta zmage 35 - B 

tel.: 03 563 32 70 

Prodaja vstopnic dve uri pred prireditvijo v Poletnem gledališču na Studencu: 

01 / 724 93 36

Studenec 2011

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?