Studenec 2007

12
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2007
KEKEC, živahen, navihan, srčen, iznajdljiv, pevsko nadarjen deček, je »doma«
med Slovenci že sedemdeset let. Njegov pravi oče Josip Vandot je bil rojen v
slikoviti Kranjski Gori ob vznožju najlepših in najvišjih slovenskih gora. Malokdo
ve, da je kot železničarski upokojenec živel v Mariboru na Vrbanski ulici.
Zato morda ni čudno, da je prav mariborski pisatelj Tone Partljič posegel po
njegovih štirih povestih o Kekcu, četudi je za Vandotovega življenja izšla le
povest Kekec iz naših gora (1936). V letih po drugi svetovni vojni so posthumno
izšle še tri, in sicer Kekec nad samotnim breznom, Kekec na volčji sledi in Kekec
na hudi poti. Vso so kasneje izšle v skupni knjigi Kekčeve zgodbe (1969).
Seveda Partljičeva mladinska igra ni edina predelava povesti o Kekcu.
Dramatizirala sta ga že Janko Moder in Milan Stante, na filmsko platno pa ga je
postavil režiser Jože Gale v legendarni trilogiji Kekec, Srečno, Kekec in Kekčeve
ukane. Zapete pesmice v omenjenih filmih pa so postale »ljudsko« blago. Tako
je Kekec last vseh slovenskih otrok in ker smo tudi odrasli bili otroci, ki jih je
Kekec v tej ali oni umetniški obliki prevzel, bi lahko rekli, da je eden tistih literarnih
ali filmskih junakov, ki so identifikacijski znak naših otrok ali pa našega
otroštva. Zato je prav, da kar naprej segamo po njem.
Kekčev svet so slovenske gore Prisank, Škrlatica, Triglav … Njegov svet so
bajna bitja s teh gora, kakor vila Škrlatica … Iz teh krajev so doma čudaški
in predvsem v ljudski domišljiji nevarni divji mož Prisank, Bedanec, Pehta …
Domačini iz Kekčeve vasi so vaščani in otroci, med njimi zlasti Mojca, Tinkara in
Rožle. Partljič je prebral prav natančno vse povesti, srečal se je s še v sedemdesetih
letih živo Vandotovo hčerko Jelico, o kateri je pisatelj napisal ljubko povest
Popotovanje naše Jelice. Odločil se je, da ne bo dramatiziral ene od povesti,
ampak da bo poskusil vzpostaviti Kekčev odrski svet, v katerem se sprehajajo
junaki iz vseh njegovih povesti. Tako se znajdeta drug ob drugem na primer
Bedanec in Pehta, ki se po njegovi volji tudi malo zaljubita in poročita, z obema
pa se sreča Kekec in oba užene v kozji rog, da zapustita »Kekčeve« gore
in ne strašita več njega in njegovih prijateljev. Posebej za uprizoritev na Studencu
je Tone Partljič svoje besedilo, ki smo ga pred leti v našem gledališču
že igrali, igro pa so izvajali tudi v Mariborskem gledališču, še enkrat predelal.
Urban Koder pa je nekatere pesmice in scensko glasbo povsem nanovo
napisal. Uprizoritev želi povedati in pokazati, da je Kekec še vedno med nami,
da so njegove dogodivščine še vedno žive in napete in njegove pesmi zmeraj
lepe, srčnost in korajža pa še zmerom cenjeni vrlini!
Cena vstopnice: 10 € odrasli, 5 € otroci
Kulturni poletni festival STUDENEC 2007