Upi-stev7

ŠPORTNIUPI
(NE)POMEMBNI IN (NE)POZABLJENI
MAREC 2017 • UREDNIK: DEJAN TOPLAK • ŠPORTNI MAGAZIN • LETO III • ŠTEVILKA 7 • CENA 0,5 €
gqql>PRTQKVWUV
9 772463 897008
LUKA MILEC:
NA MOTORJU
ŽE OD
TRETJEGA
LETA
KATJA FAIN:
PO MAMINIH STOPINJAH
RAGBI JE IZRAZITO EKIPNI ŠPORT
LANA ŽABČIČ: MAŽORETE
NISO ZGOLJ MIČNA DEKLETA
BARADA USPEŠNO VZGAJA
NASLEDNIKE
ZLATA LISICA
TUDI ZA NAJMLAJŠE

Sledi nam na
INSTAGRAMU.
#nagradneigre #popusti
#novosti #foto #video
#europarkmaribor
www.europark.si

marec 2017 UVODNIK ŠPORTNIUPI 3
Ta naš breg
DEJAN TOPLAK
urednik
Pohorje - breg na katerega smo Mariborčani še kako ponosni. Ne
zgolj zato, ker so se na njem kalili šampioni kova Ilke Štuhec,
Boštjana Klineta in Filipa Flisarja. Pohorje namreč predstavlja
identiteto ter pljuča mesta ob Dravi, vendar se kljub temu do njega
obnašamo precej mačehovsko. Pa ne meščani, ki ga s pridom obiskujemo
v vseh letnih časih. Pozimi se po njem spuščamo s smučmi ter snežnimi
deskami, poleti tam nabiramo gobe in krepimo kondicijo z gorskim kolesarjenjem
ter vzpenjanjem nanj.
Žal pa mestni veljaki, športna društva in razni koncesionarji nikakor ne
najdejo strategije, ki bi nas rešila skrbi za usodo Pohorja. Pred vsako sezono
(bodisi zimsko ali poletno) po medijih sledimo novicam, kako rubežniki plenijo
snežne topove, da se zapletajo dogovori s koncesionarji, ki bi naprave
sploh zagnali in podobno. Sezona je vedno pod vprašajem, vendar jo, na
srečo, naposled zmeraj spravijo pod streho. Tudi s pomočjo vrlih Pohorcev,
ki so po svoji iznajdljivosti in trmi ter po svojem trdem delu znani širom
sveta. Dober glas ponese predvsem odlično organizirana FIS tekma za svetovni
pokal, Zlata lisica. Dejstvo pa je, da, preden se razrešijo vse težave,
je zamujenega že veliko. Ta čas bi se namreč moralo skrbeti za promocijo
in trženje, saj gre za čas, ko potencialni gostje iščejo lokacije, kjer bodo
preživeli svoj zimski dopust. Če takrat še sploh ni znano, ali bodo naprave v
sezoni na obronkih Pohorja nemoteno obratovale, se za obisk Maribora gotovo
ne bodo odločili.
Uspeh bo že, če ga bodo v brošuri katere od tujih turističnih agencij turisti
sploh lahko zasledili. Da ne govorimo o širjenju ponudbe z raznimi spremljevalnimi
dejavnostmi. Predvsem poleti zaprte koče in neurejene poti namreč
ne zgledajo najbolj privlačno. Vsa zahtevana dovoljenja za uporabo kolesarskih
prog pa navadno pridobijo šele kakšen mesec po tem, ko je pri sosednjih
Avstrijcih sezona že v polnem zamahu.
ŠPORTNI MAGAZIN
ŠPORTNI UPI
Izdaja:
Društvo Športni upi
info@sportniupi.si
Urednik:
Dejan Toplak
+386 41 921 402
dejan.toplak@gmail.com
Vodja projekta:
Deni Celinger
+386 31 777 209
deni.celinger@hotmail.com
Celostna grafična podoba:
Calvo
Tisk:
Evrografis d.o.o
Naklada:
2000 izvodov
FILIP O ŠPORTNIH UPIH:
Projekt je super, ker sam vem,
kako hudo mi je bilo, ko sem
sam bil na položaju mladega
upa brez prave podpore. In
zato je treba mladim čim bolj
pomagat da gredo skozi težave
in postanejo uspešni športniki!

4 ŠPORTNIUPI NOGOMET marec 2017
INTERVJU: FILIP STARIČ
V Hajduku ostaja slovenski pridih
V prvo ekipo ‘bilih’ se namreč vztrajno prebija mladi vratar iz Maribora
Da je hrvaško nogometno prvenstvo vse bolj
slovensko obrvano, je že znano. Največji pečat
gotovo pušča Matjaž Kek, trener, ki z Rijeko
že nekaj let počasi ruši prevlado zagrebškega
Dinama. Neopaženo pa ni bilo niti delovanje Marjana
Pušnika, ki je pol leta treniral splitski Hajduk. Jezični
Korošec je medtem ponovno na čelu Olimpije, slovenski
pridih v dalmatinskem ponosu pa s tem še ni pošel. V
prvo ekipo ‘bilih’ se namreč vztrajno prebija mladi vratar
iz Maribora, Filip Starič, ki nam je v kratkem pogovoru
razkril precej podrobnosti o življenju v Splitu.
Kje in kako si pričel svojo športno pot?
Svoje športne poti nisem pričel z nogometom, pač pa z
igranjem hokeja. Prenehal sem ga trenirati zaradi hude
poškodbe svojega očeta, ki se je ukvarjal prav s to
športno panogo. Pri desetih letih sem tako presedlal na nogomet.
Začetki niso bili obetavni. Začel sem pri nogomtnemu društvu Radvanje,
skozi Pekre Limbuš sem se prebil na Tezno, kjer sem igral
1. slovensko ligo do petnajst let. Šele pri Maribor Tabor sem začel
resneje trenirati. Pri šestnajstih letih sem nato odšel, po priporočilu
Dejana Mezge, ki je takrat igral za Hajduk, na probo k splitskemu
velikanu. Bilo je leto 2015, ko sem s kadeti Hajduka odšel na turnir
v Italijo, kjer sem branil tudi proti Sampdoriji in Juventusu. Kljub
temu nisem ostal v Splitu. Preselil sem se v Nogometno društvo
Hajduk je
med najbolje
organiziranimi
nogometnimi
šolami na Balkanu.
Morda
celo v Evropi.
Dravinja, kjer smo osvojili 2. slovensko kadetsko ligo.
Leto dni kasnje sem se znova dokazoval v Hajduku. Aprila
2016 sem naposled le prestal vse teste in se dogovoril
za prestop v klub. Odšel sem nazaj v Slovenijo, da sem
dokončal drugi letnik na Škofijski gimnaziji in se poleti
dokončno preselil v Split.
Kako je prišlo do prestopa v Hajduk?
Težko rečem. Vse je urejal moj oče, ki je ponovno vzpostavil
kontakt s takratnim vodstvom v klubu. Jaz sem
samo trdo treniral in upal na najbolše. Kar naenkrat je
prišla informacija, da se selim v Split.
S čim so vas prepričali?
Prepričala me je ena najbolših šol za vratarje v Evropi,
odlični pogoji za delo, super stadion in izvrstni navijači.
Če te to ne prepriča …
Kakšen je vaš status v klubu?
Trenutno mi je odrejen status posojenega igralca v Nogometni
klub Adriatik Split, kjer igram v četrti članski ligi, ob tem pa za ta
klub igram še v drugi mladinski ligi, ki nastopa v istem rangu kot
mladinska ekipa Hajduka.
Kako organiziran klub je Hajduk trenutno?
Hajduk je trenutno med najbolje organiziranimi nogometnimi
šolami na Balkanu. Morda celo v Evropi. Če primerjamo klub z

marec 2017 NOGOMET ŠPORTNIUPI 5
Mariborom se mi zdi, da je Hajduk Split boljše organiziran v skrbi
za pripravo igralcev. Vsi pripomočki za treniranje ter fizioterapijo
so namreč na stadionu in zmeraj na razpolago.
Kako je poskrbljeno za vas? Kje živite? Ste sami ali vas
kdo spremlja?
Za mene je dobro poskrbljeno. Zraven stalnih kosil in večerij v klubu,
imam redne nutricionistične preglede in analize telesa, dodatne
treninge v dvorani ali v fitnesu.
Živim sam v stanovanju, ki se nahaja na drugi strani ceste stadijona,
od Splitske Rive sem oddaljen deset minut hoje.
Kako poteka vaš povprečen dan?
Vsako jutro vstanem ob osmi uri, pojem zajtrk in se odpravim na
prvi dopoldanski trening. Ta se prične ob 8.40 v fitnesu. Čez pol
ure začnemo z vadbo na igrišču. Sledi kosilo ter urejanje šolskih
obveznosti. Drugi trening pričnemo dvajset minut pred peto, prej
se znova ogrejemo v fitnesu. Po večerji se odpravim domov in si
vzamem čas za sebe ali postorim še kaj za šolo. Ko imamo le en
trening v dnevu, je le-ta navadno v večernih urah.
Razlika med Slovenijo in Hrvaško?
Razlika v nogometu med Slovenijo in Hrvaško ni velika, a je, po
mojem mnenju, hrvaška liga le nekoliko kvalitetnejša od slovenske.
Kaj počnete in s kom se družite v prostem času?
V prostem času večinoma doma počivam, delam za šolo ali pa se
družim s soigralci. Ponavadi gremo v mesto na kakšno pijačo, v
kino in na najboljše palačinke v mestu.
Vas, kot Slovenca, Hrvati gledajo kaj zviška?
Niti ne. A se kot tujec v klubu moram veliko bolj dokazovati. Sicer
pa sem lepo sprejet.
Je kaj zbadanja?
Vse je v mejah normale. Seveda kdaj pade kakšna opazka z obeh
strani, ko gre za šport. Nazadnje je bila aktualna zmaga naših
rokometašev. Takrat sem prišel na svoj račun.
Koliko Hrvati poznajo slovenski nogomet?
Znanje o slovenskemu nogometu je osnovno, najbolj seveda poznajo
najboljši slovenski klub Maribor ter Olimpijo.
Kako usklajujete šolske obveznosti?
Šolske obveznosti prilagajam nogometu. Sem dijak odlične Škofijske
gimnazije v Mariboru in s pomočjo njihovega inovativnega
programa in spletnih učilnic predelujem snov. Teste opravljam preko
Skyjpa ali pa jih pišem v šoli, ko sem doma. Šola mi pri mojem
udejstvovanju zelo pomaga in mi stoji ob strani. Ponosen sem, da
sem lahko ostal dijak Škofijske gimnazije Maribor, kajti tudi dobra
izobrazba mi veliko pomeni. Imam odlične profesorje, ki razumejo,
da je šport odrekanje. Zelo sem jim hvaležen. Želim si, da bo tudi
šola nekoč ponosna name.
Vam je trener Pušnik, v času svojega službovanja v Splitu,
namenil kaj več pozornosti kot zdajšnji trener?
Gospod Pušnik se mi je kar posvetil, saj je zame uvedel dodatne
treninge, analizo telesa ter nutricionistične zadeve. S prvo ekipo
pod njegovo taktirko sem oddelal tudi treninge na Poljudu. Z zdajšnjim
trenerjem se še nisem spoznal in upam, da se bom kmalu.
Zakaj se Hajduk nikakor ne more prebiti iz sence Dinama,
pa tudi Rijeke?
To je težko vprašanje. Največ zaradi napak sodnikov na vseh
dosedanjih derbijih, kjer sodijo v korist Dinama ali Rijeke. Pa tudi
zaradi primanjkovanja športne sreče ter denarja. Mislim, da je Hajduk
kvalitetnejši, kot kaže lestvica.
Vaš cilj za prihodnost?
Cilje seveda imam zastavljene, a naj ostanejo skrivnost. Ostati
moram osredotočen na treninge in tekme, ki jih moram kar najbolje
oddelati.
Hajduk ima izredno zveste navijače, ki so tudi solastniki
kluba. Kako je čutiti ta vpliv?
Hajduk ima najboljše navijače na svetu. To se je dokazalo s
projektom:”Ili jesmo ili nismo”. V lanski sezoni so presegli številko
40.000 članov Hajduka in letos jo nameravajo še povišati. V Splitu
se čuti pripadnost na vsakem koraku. Dalmacija diha za ta klub. To
se tudi čuti na vseh tekmah Hajduka. Zame je to dodatna motivacija
za nadaljevanje dobrega dela v klubu.
Kakšno je mesto Split?
• tuš kabine
• steklene ograje
• kuhinjska stekla
• predelne stene
• ogledala
• nadstreški
• steklena vrata
• okvirjanje slik
• okna
TAMAKS d.o.o., Ulica Pariške komune 27, 2000 Maribor
Tel.: 031 320 904; www.steklarstvo-zorko.si

6 ŠPORTNIUPI NOGOMET marec 2017
NOGOMETNA ŠOLA: ROHO
Združitev ŠD Rogoza
in NK Hoče v eno sredino
2016
se ustanovi
nogometna šola
80
otrok trenira
v osmih selekcijah
6
trenerjev trenutno deluje
v nogometni šoli.
Razpolagajo z ustrezno infrastrukturo v Rogozi in Hočah,
ki zajema tri velika igrišča z naravno travo, dva mala
travnata igrišča in malo igrišče z umetno travo
Nogometno šola ROHO je nastala leta
2016 ob združitvi ŠD Rogoza in NK Hoče
v eno nogometno sredino in nadaljuje
več kot petdeset letno tradicijo nogometa
v občini Hoče – Slivnica. Osrednji cilj ustanovitve
je bil zagotovitev pogojev, ki bi mladoletnim igralcem
ponujal možnost kakovostnega nogometnega
udejstvovanja v občini Hoče – Slivnica in okolici.
Primarno poslanstvo nogometne šole je vzgajanje
in izobraževanje igralskega kadra ter iskanje mladih
talentiranih nogometašev v lokalnem okolišu. Svoje
poslanstvo želijo uresničevati skozi kratkoročno in
dolgoročno zastavljene cilje, ki jih želimo doseči z
vlaganjem v treninge mlajših generacij, v izobraževanje
strokovnega kadra, infrastrukturo, organizacijo
dela in v oblikovanje cenovno konkurenčne vadbe.
Pogoj za kvalitetno delo z mladimi nogometaši je
dobro organizirana nogometna šola s programom,
v katerem so določeni cilji, model strokovnega dela
ter organizacija mladinskih kategorij. Vse to je poleg
drugih smernic opredeljeno v Mladinskem programu
dela, ki je osnovni dokument za izvajanje procesa,
pripravljen s strani strokovnega vodstva Nogometne
šole Roho. NŠ ROHO želi postati vzorna organizacija
in se želi zgledovati po nekaterih najboljših v
Sloveniji. Z zavzetim delom vseh odgovornih želijo
v prihodnjem obdobju ne samo zadržati ampak tudi
nadgraditi nivo delovanja tako v organizacijskem,
administrativnem, finančnem kot tudi strokovnem
pogledu. Strokovno utemeljen program dela,
usposobljen trenerski kader in aktivno sodelovanje
z nogometnimi klubi, starši, lokalno skupnostjo in
osnovnimi šolami ter vrtci pa so garant za kvalitetno
delo z našo nogometno prihodnostjo.
Razpolagajo z ustrezno infrastrukturo v Rogozi in
Hočah, ki zajema tri velika igrišča z naravno travo,
dva mala pomožna travnata igrišča in malo igrišče
z umetno travo. Vsa so v odličnem stanju skozi vse
leto. V zimskem času trenirajo v Večnamenski špor-
Trenerji:
U-7 - Žiga ČEH
in Aljaž MUSIČ
U-9 - Gregor BERANIČ
U-11 - Matej BERANIČ
U-13 - Gregor FREŠER
U-15 - Vlado POŠTRAK
Trenerja vratarjev:
Musič Aljaž
Vodja šole:
Gregor BERANIČ
TJAŠA MILJATOVIĆ s. p.
Rezijanska ul. 23
2000 Maribor
tel.: 070 140 550
Šiviljski atelje
Borova vas 9, 2000 MARIBOR
GSM: 051 664 875
mail : siviljskiatelje@yahoo.com

marec 2017 NOGOMET ŠPORTNIUPI 7
tni dvorani Hoče in telovadnici
OŠ Dušana Flisa Hoče, ki nudita
dobre pogoje za vadbo. Za še
boljše delovanje v tem času
pa pričakujejo pokrito igrišče
z umetno travo. Pomembna je
tudi lokacija izven mesta, ki
nudi dobre pogoje za trening.
Tako so ob ustanovitvi, v tekmovalno
sezono 2016/2017,
začeli trenirati s petimi selekcijami:
U7, U9, U11, U13 in U15.
Trenutno v NŠ Roho vadi približno
80 otrok, kar je za prvo
leto delovanja in tako kratek
čas zelo spodbudno število. Za
otroke skrbijo strokovno usposobljeni
trenerji nad katerimi
bdi vodja Nogometne šole Roho
Gregor Beranič, trener s PRO licenco,
profesor športne vzgoje,
ki ima bogate izkušnje treniranja
podmladka iz prvoligaških
sredin (NK Drava Ptuj, NK
Maribor, NK Celje). Selekcijo U7
trenirata dva trenerja Čeh Žiga
in Musič Aljaž, ki je hkrati tudi
trener vratarjev, selekcijo U9
trenira Beranič Gregor, selekcijo
U11 Beranič Matej, selekcijo
U13 Frešer Gregor in selekcijo
U15 Poštrak Vlado.
V večnamenski športni dvorani
Hoče so organizirali tudi že zimski
nogometni turnir selekcij U7,
U9, U11 in U13 z visoko udeležbo
ekip iz bližnje okolice, teh
je bilo 40. Tako je na turnirju
sodelovalo približno 400 mladih
nogometašev, kar je bil pravi
praznik nogometa. Z udeležbo
turnirja so bili zelo zadovoljni,
vsekakor pa je želja NŠ ROHO,
da turnir postane tradicionalen
in zanimiv za klube iz vodilnih
nogometnih šol domače in širše
regije ter tudi tujine. V mesecu
maju organiziramo še letni
turnir za omenjene selekcije, na
katerem pričakujejo približno
64 ekip. Turnir bo izpeljan na
travnatih igriščih v športnem
parku Rogoza.
V mesecu marcu so se s selekcijami
U11, U13 in U15 odpravili
na priprave v Umag, kjer sta
se selekciji U11 in U13 udeležili
tamkajšnjega mednarodnega
turnirja Umag Trophy 2017.
Cilji NŠ Roho so seveda privabiti
še večje število otrok na vadbo
v našo nogometno šolo in že v
naslednji sezoni dodati selekcijo
U17. Vsekakor pa v prihodnje
s strokovnim in dobrim delom
poskušati preiti s starejšimi
selekcijami v višji rang tekmovanja,
za kar je potreben čas.
Verjamem, da bomo v bodoče
nadaljevali po jasno začrtani
poti, ter vsi skupaj našim otrokom
ponudili šport, katerega si
le-ti zaslužijo.

8 ŠPORTNIUPI NA POTI DO ZVEZD marec 2017
ANEJ LELJAK
”Od treninga me ne odvrne
niti snežni metež“
Prvič je brcnil žogo doma s starši, potem v vrtcu, navdušile pa so ga
nogometne tekme, ki jih je spremljal na televiziji
JERNEJ
REPINA
»V teh letih je še vedno v prvi
vrsti cilj navduševati otroke za
nogomet, da prihajajo na trening
in odhajajo z njega zadovoljni in
veseli. V teh letih mora nogomet
biti za njih le še postranska
stvar. Skozi proces treninga sledimo
smernicam, ki so določene
v Nogometni šoli Maribor, za vsako
starostno kategorijo posebej.
Smernice so: učenje nogometnih
veščin, učenje vedenja v skupini,
uvajanje v aktivnosti, potrebne
za razvoj telesa, učenje o športni
kulturi in športni prehrani.Cilji
treninga so, da skozi proces razvijamo,
treniramo, ponavljamo
ter utrjujemo fizične, psihične,
tehnične, taktične ter osebnostne
lastnosti vsakega posameznika.
Poudarek na treningih
dajemo predvsem navajanju na
žogo, tehniki v dinamični obliki
(vodenje, sprejemanje, varanje,
odvzemanje, udarjanje ...) in
koordinaciji (razni poligoni spretnosti
ter koordinacije). Temu
dodajamo še razne igralne oblike
z različnimi zahtevami in seveda
igro na dva ali več golov z določenimi
dodatnimi zahtevami
ali brez njih. Pomembno jim je
simulirati pogoje, ki se ustvarjajo
na tekmi. Vedeti morajo, da
trenirajo za sebe in da probajo
na vsakem treningu dati od sebe
največ, koliko so v tistem trenutku
spodobni. Vsak posameznik
pa se mora znati podrediti ekipi
za ekipni uspeh ter lastni uspeh.
Otroci se morajo zavedati svojih
nalog, kot so red in disciplina in
zahtev, ki jih morajo izpolnjevati
- tako na igrišču kot izven njega,
ob tem pa morajo maksimalno
uživati in se imeti fajn. Na treningih
izpostavljamo predvsem
navajanje na žogo, tehniko v
dinamični obliki (vodenje, sprejemanje,
varanje, odvzemanje,
udarjanje ...) in koordinaciji
(razni poligoni spretnosti ter
koordinacije).«
Anej Leljak, je pred
enajstimi leti bil rojen
v Mursko-Soboški porodnišnici.
Nogomet
je začel trenirati pri NK Slatina
iz Radencev, ko je dopolnil pet
let. „Spomnim se, da sem
začel kot napadalec. Danes
te pozicije več ne igram, saj
se najbolje znajdem v zvezni
vrsti.“
Prvič je brcnil žogo doma z
starši, potem v vrtcu, navdušile
pa so ga nogometne tekme,
ki jih je spremljal na televiziji.
Osnovno šolo obiskuje na
Kapeli pri Radencih. „Hodim
v peti razred in do sedaj sem
vse razrede končal z odličnim
uspehom. Nogomet je
pri meni na prvem mestu,
zavedam pa se, da je šolanje
potrebno, saj bo po športni karijeri
bistveno vplivalo na moje
življenje,“ modro odgovori Anej. Kljub temu, da
sedaj zastopa barve vijoličastih, pa se na čase, ko
je še igral za Slatino, z veseljem spominja. „To je
bil moj prvi klub. Moj prvi trener je bil Izidor Klemenčič,
sosed Sandi Belak, spomnim se še Dejana
Podleska. Poskrbeli so, da sem ostal v nogometu
in da sem vzljubil ta šport. Nikoli ne bom pozabil
trenutka, ko sem po končani
sezoni v NK Radencih dobil
priznanje kot najboljši igralec.
Danes sem hvaležen Izidorju,
Sandiju in Dejanu. Hvala jim
iz srca.“ Sledil je velik preskok
v mesto ob Dravi. „Oči mi je le
povedal, da bom pred naslednjo
sezono poskusil s tremi
treningi v NK Maribor. Bilo je
to avgusta 2015. S strahom
sem pričel s treningom K sreči
je bil trener Žikica Vuksanović,
ki je imel poseben odnos.
Uvidel je moj strah, tremo. Že
prvi dan je stopil do mene in
me prijazno popeljal v trening.
Trener Žikica je zaslužen, da
danes treniram v NK Maribor.
So stvari, ki jih v življenju ne
pozabiš, njega ne bom nikoli.“
Danes igra za ekipo enajstletnikov,
ki jih trenira Nejc
Repina. „Trener Repina zahteva
veliko. Moramo biti disciplinirani. Uvaja nas celo v
akrobatiko. Na potovanjih se veliko pogovarjamo
o športnem življenju, problemih, koliko odrekanja
zahteva šport. Ni mi žal. Nogomet je moje veselje
in predvsem velika želja. Zato me od treninga ne
odvrne nobena nevihta, snežni metež ali računalnik.“

marec 2017 NA POTI DO ZVEZD ŠPORTNIUPI 9
KATJA FAIN
Po maminih stopinjah
Moj dolgoročni cilj je, da bi osvojila kolajne na Evropskih
in Svetovnih prvenstvih ter tudi na olimpijskih igrah
Ljubitelji plavanja se še gotovo spomnite Metke Šparavec,
tiste Metke, ki je za Slovenijo nastopila na Poletnih olimpijskih
igrah 1996 v Atlanti, kjer je osvojila 25. mesto v
disciplini 50 m prosto in 28. mesto v disciplini 100 metrov
prosto. Leta 1999 pa je bila izbrana za Slovensko športnico leta
potem, ko je osvojila bronasto kolajno v disciplini 50 m hrbtno na
evropskem prvenstvu v Istanbulu. Njene dosežke pa bo kaj kmalu
skušala vsaj ponoviti, če že ne izboljšati, Katja Fain, njena petnajstletna
hčerka. Katji sicer bolj ležijo dolge proge, saj tekmuje v
disciplinah 400 metrov, 800 metrov in 1500 metrov prosto.
Kdaj si začela trenirati?
Splavala sem pri petem letu starosti, medtem ko sem redno začela
trenirati pri devetih letih.
Kdo te je navdušil za ta šport?
Navdušila sta me moja starša, saj sta bila oba dobra plavalca. Še
posebej mama. Ko sem bila še mlajša sem rada gledala njune medalje
in pokale svojih ter si predstavljala kako sem sama na tekmi
zmagala.
Kdo so tvoji trenerji in za kateri klub tekmuješ?
Treniram v plavalnem klubu Branik Maribor. Moj trener za vodo je
Maja Šarac, za suhe treninge pa moja mama, Metka Sparavec.
Tvoj idol?
Moja idola sta ameriški plavalec Michael Phelps ter moja mama,
saj bi tudi jaz nekega dne rada postala zelo uspešna plavalka in
olimpijska prvakinja. Prav mamini nasveti mi še kako pomagajo na
tej poti.
Cilji in pričakovanja za prihodnost?
Moj dolgoročni cilj je, da bi osvojila kolajne na Evropskih in Svetovnih
prvenstvih ter tudi na olimpijskih igrah. Zavedam se, da to
lahko dosežem le s trdim delom. Moj kratkoročni cilj pa je odplavati
normo za mladinsko svetovno prvenstvo ter tako poseči po čim
višjem mestu. Na mladinskem evropskem prvenstvu pa bi rada
izboljšala petnajsto mesto iz lanskega leta.
Tvoji dosežki in rezultati?
Sem absolutna državna prvakinja na 400 metrov prosto ter večkratna
mladinska državna prvakinja (200m prosto, 400m prosto,
800m prosto, 1500m prosto, 400m mešano, 200 hrbtno). Na mednarodnih
igrah šolarjev sem v letu 2016 bila trikrat prva (100m,
200m in 400m prosto), ter enkrat druga (200m hrbtno). Dosegla
sem tudi 15. mesto na 800 metrov prosto na 43. mladinskem
Evropskem prvenstvu na Madžarskem lansko leto.
Najbolj posebna tekma?
Prav gotovo Mladinsko Evropsko prvenstvo, saj je bilo to prvo večje
mednarodno tekmovanje, kjer sem se imela priložnost pomeriti
z evropsko konkurenco. To mi je motivacija za v naprej, saj bi rada
to mesto kar se da izboljšala.
Kako potekajo treningi, priprave, potovanja?
Treniram dvakrat na dan v vodi in enkrat na dan na suhem. Na
teden imam deset vodnih treningov in pet suhih. To pomeni tri krat
vaje za kondicijo in stabilizacijo ter dvakrat fitnes. Na trening odplavam
povprečno med šest in sedem kilometrov. Najtežje treninge
imam v času priprav, ki potekajo v domačem bazenu ali pa kje
drugje po Sloveniji ali v tujini. Takrat je intenzivnost treningov na
visokem nivoju in odplavam tudi več kot osem kilometrov na trening.
Kadar se pripravljam za večja mednarodna tekmovanja, kot
je mladinsko evropsko prvenstvo, moja trenerka treninge prilagodi
tako, da se moja forma stopnjuje in je na vrhuncu prav na tem
tekmovanju. Vsa ostala tekmovanja služijo le kot dober trening in
nam pokažejo trenutno stanje ter kaj je treba še izboljšati. Dolgih
ur vožnje in potovanja sem že navajena, saj je tudi to del mojega
športa. Ker sem plavalka, ki plava dolge proge, se moja kilometrina
pred velikimi tekmami ne spusti pod mejo dveh kilometrov
in pol. Na manj pomembne tekme pa se odpravim kar iz polnega
treninga.
Opis dneva pred tekmo oz. priprava nanjo?
Dan pred večjo tekmo se spočijem in se probam čim bolj sprostiti,
ter se skoncentrirati. Moja mama, ki je tudi maser, me zmasira in
tako se moje mišice sprostijo. Trening je kratek, vendar na njem
vadim ritem, da dobim občutek, ki si ga probam čim bolje zapomniti
za tekmo. Večer prej, si disciplino tudi vizualiziram ter tako
na tekmi vem kakšen občutek moram imeti.
Podpora staršev oz. kako ti pomagata?
Starša me zelo podpirata, saj želita, da dosežem svoje cilje. Ker
sta tudi sama oba trenirala plavanje, me še kako razumeta. Zelo
mi pomagata predvsem finančno. Športna oprema, masaže in prehrana
stanejo namreč veliko.

10 ŠPORTNIUPI RAGBI marec 2017
RUGBY KLUB MARIBOR
Ragbi je izrazito ekipni šport
Smo zelo zagnano amatersko
športno društvo, ki se ukvarjamo
s tekmovalnim ragbijem, z njegovo
promocijo, ter vzgojo mladincev
ALEN
PAVLEC
"Že od nekdaj sem si želel igrati
ekipni šport. Tako sem povsem
naključno prišel na trening ragbija,
kjer se je našlo mesto v ekipi
tudi zame, ki sem sicer takrat
prišel kot 'upokojeni' plesalec
standardnih in latinskoameriških
plesov. Najlepši dokaz, da obstaja
igralna pozicija za vsakogar, ki
se želi preizkusiti v tem športu.
Takoj po prvem treningu sem vedel,
da je ragbi točno to, kar sem
iskal: močen ekipni duh in borba
na igrišču, kjer se odvisnost od
soigralcev pokaže v dobesednem
pomenu besede."
Skoraj vsak Mariborčan že
ve, da v športnem parku
na Taboru domujejo
tudi igralci ragbija. Na
vprašanja kako so organizirani,
kje tekmujejo in kakšne uspehe
beležijo, pa bi znal odgovoriti
le malokdo. Zato smo za rokav
pocukali kapetana mariborskih
ragbijistov, Luko Medveda, ki
nam je odgovoril na ta ter številna
druga vprašanja.
Od kdaj deluje Rugby klub
Maribor, v kateri ligi igra
ter njegovi dosežki?
Smo zelo zagnano amatersko
športno društvo, ki se ukvarjamo
s tekmovalnim ragbijem ter
njegovo promocijo ter vzgojo
mladincev. Resno delujemo
od leta 2011, ko smo formirali
moško člansko ekipo ter pričeli
tekmovati v 2. avstrijski ligi. Do
2015 smo se prebijali iz leta v

marec 2017 RAGBI ŠPORTNIUPI 11
leto, tako v tekmovalnem, kot v finančnem ter
kadrovskem smislu, nato pa smo doživeli preporod.
Osvojili smo 2. avstrijsko ligo, napredovali
v Alpine Rugby Premiership (1. avstrijska liga,
najmočnejše tekmovanje v naši regiji), kjer smo
se v krstni sezoni prebili v play off ter nato osvojili
končno 4. mesto. Nastopamo tudi v Slovenskem
državnem pokalu v olimpijski disciplini Rugby 7's,
kjer smo v letu 2016 osvojili 3. mesto.
V čem se ragbi razlikuje od drugih športov?
Ragbi je izrazito vsestranski ekipni šport, kjer se
najde prostor prav za vsakogar, saj ragbi pozna
kar petnajst različnih pozicij in vsaka zahteva
drugačne fizične atribute. Potrebujemo majhne
in velike, lahke in težke igralce. Na splošno pa
moderna igra stremi k temu, da je igralec čim
hitrejši, čim močnejši, ter čim težji. Zato veliko
časa posvetimo fizični pripravi. Od ostalih športov
pa se razlikuje predvsem po svoji unikatni kulturi.
Smo kot velika globalna družina, kjer sta druženje
ter tovarištvo izjemno pomembna. Igralec ragbija
ni pravzaprav nikoli sam, četudi se preseli na drug
konec sveta. Samo najbližji klub poišče in že ima
novo družino. Drugače šport slovi kot izjemno
grob, vendar se vsa grobost konča na igrišču, po
tekmi smo vsi prijatelji. Igralci izjemno spoštujejo
tudi sodnika, s katerim lahko med tekmo komunicira
le kapetan.
Kako potekajo treningi?
Treningi med tekmovalno sezono potekajo trikrat
tedensko. Vsak trening je zelo razgiban. Pokriva
kondicijo, tehniko, taktiko, navsezadnje pa tudi
psihično pripravo na igro. Intenzivnost pa prilagajamo
bližini tekme.
Kako potekajo treningi zdaj, ko je zima?
Med zimskim premorom, ki traja od decembra do
marca, ne počivamo, temveč treniramo s polno
paro, le da je poudarek na fizični pripravi. Treningi
potekajo dvakrat tedensko v športnem centru The.
Gym na Valvasorjevi, pod budnim očesom našega
kondicijskega trenerja Marcka Gorana Lorencina.
Kdaj se začnejo tekme? Kje bodo potekale
tekme?
Pripravljalne tekme se pričnejo v marcu, tekmovalna
sezona pa se prične aprila. Tako zunanji treningi
kot tekme bodo potekale v Športnem parku Tabor.
Kakšni so vaši cilji za naslednjo sezono?
Naš cilj je konkurenčno nastopanje v ligi ter boj za
prva tri mesta. Visok cilj pa nam je tudi vzpostavitev
tekmovalnega mladinskega pogona. Imamo že
lepo število mladincev (med 12 in 17 letom), vendar
nam jih še nekaj manjka, da bi lahko samostojno
tekmovali. Trenutno pridobivajo tekmovalne
izkušnje, kot posojeni igralci Ragbi klubu Ljubljana,
kjer so cenjeni del kolektiva.
Kaj kot kapetan pričakuješ od igralcev?
Od vseh članov se pričakuje primeren odnos do
kluba, torej: prisotnost na treningih, tekmah ter
seveda tudi na družabnih dogodkih, kolikor jim
le zasebno življenje to dopušča. Kljub temu, da
se zavedamo, da smo amaterski klub, se trudimo
delovati karseda profesionalno.
Kdo se vam lahko pridruži in kako?
Igralcev ni nikoli preveč, dobrodošli prav vsi, ki
si želijo nov izziv, spoznati nove ljudi, videti nove
kraje ter ob tem izboljšati svojo kondicijo. Naš starostni
razpon je ogromen, najmlajši igralec šteje
12, najstarejši pa 46 let.
MILOŠ
STEVANOVIĆ
"Za ragbi sem izvedel po objavi
oglasa na facebooku. Če sem
čisto iskren, sem bil od nekdaj
navdušen nad ameriškim
nogometom. Zdelo se mi je, da
imam vse potrebne karakteristike
za ta šport, saj sem hiter,
eksploziven in dovolj močan.
Potem sem zasledil še oglas za
Rugby klub Maribor, in sicer, da
iščejo nove člane. Beseda je dala
besedo in že sem sedel na tribuni
športnega parka in gledal trening.
V naslednjem koraku sem bil
del ekipe. Ragbi kot šport me je
očaral s svojo ultimativnostjo. Za
ta šport potrebuješ tako glavo
kot telo. Precej je pravil, različnih
pozicij in taktik. Dobro moraš
biti fizično pripravljen, namreč
odigrati 80 minut na igrišču,
kolikor se da aktivno, ni lahko.
Ragbi, kot institucija, pa me je
pritegnil predvsem zaradi vrednot,
ki jih ta šport predstavlja.
Spoštovanje, prijateljstvo, pomoč
drugim, sprejemanje drugačnih,
spoštovanje do sodnika, ki mu
v nobenem drugem športu ne
namenjajo toliko pozornosti. V
glavnem, odlično izhodišče za
razvoj mladostnikov in utrjevanje
osnovnih človeških vrednot zrelih
kadrov."
Kontaktirate jih lahko preko facebook strani
Rugby klub Maribor ali pa preko
emaila: info.rugbymaribor@gmail.com

12 ŠPORTNIUPI ATLETIKA marec 2017
ATLETSKO DRUŠTVO ŠTAJERSKA
Križi mariborske atletike
Kljub slabim pogojem za trening, mariborski atleti dosegajo
odlične rezultate
Konec lanske sezone za Atletsko društvo Štajerska in Maribora
ni bilo najbolj vzpodbudno. Po nastopu na Olimpijskih
igrah v Riu, se je najhitrejša Mariborčanka vseh časov,
Sabina Veit, odločila, da zaključi s svojo uspešno športno
kariero. Druga članica društva in udeleženka Olimpijade, maratonka
Daneja Grandovec, ki se je ravno na njenem najpomembnejšem
nastopu v življenju poškodovala, pa je izvedela, da je poškodba
tako resna, da bo kar nekaj mesecev odsotna z atletskih stez.
Izkušena tekačica Sonja Roman, večkratna Športnica Maribora in
zelo perspektivna 'srednjeprogašica' Mateja Pokrivač,
pa sta se v času prestopnega roka odločili, da zaradi boljše finančne
ponudbe, zamenjata klub.
Vendar pa je dvoranska sezona pokazala, da je bilo strokovno vodstvo
v društvu pripravljeno. Breme osvajalcev medalj na državnih
prvenstvih so prevzeli mladi atleti in za društvom je uspešna zimska
sezona v kateri so osvojili rekordno število odličij. Prvi, ki so se
lahko v letošnjem letu pohvalili z medaljami z državnih prvenstev
so bili pionirji do dvanajst let. Šprinter na 50 metrov, Enej Kramberger
se je veselil srebrne medalje, bronasto pa sta si priborila Iva
Purg in Maksim Strašek v skoku v daljino. Zelo hitra je bila tudi mešana
štafeta 6x50 metrov, ki si je pritekla bronaste medalje. Nase
so opozorili tudi pionirji do štirinajst let. V teku na 600 metrov med
deklicami letniki 2004 je bila daleč najhitrejša Petja Klojčnik, ki so ji
za njen odličen tek okrog vratu obesili zlato medaljo. Na isti razdalji
med isto starimi dečki, si je srebrno odličje pritekel Erik Ursini.
Srebrno medaljo pa si je pritekel tudi Marin Kladošek, ki je nastopil
med leto mlajšimi tekači. Hiter tek je prikazala tudi Žana Gornik, ki
je v teku na 60 metrov osvojila bron.
Ker v Sloveniji ne premoremo krožne atletske dvorane, je letošnje
Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih za starejše kategorije potekalo
na Dunaju. Na tekmovanju je zablestela Špela Gonza, ki je v teku
na 800 metrov krepko izboljšala osebni rekord in za nagrado prejela
srebrno medaljo.
Mesto ob Dravi kljub odličnim dosežkov atletov v zadnjih desetletjih,
še vedno ne premore pokritega objekta, kjer bi se v zimskem
času lahko normalno izvajala vadba. Povrhu vsega pa se trenutno
opravlja še obnova atletskega stadiona. Tako so Mariborski atleti za
več mesecev ostali brez vadbenega objekta. Vsa te pomanjkljivosti
pa jim ne vzamejo volje do športa, ki ga imajo radi. Z iznajdljivostjo
njihovih trenerjev in vaditeljev so se odlično pripravili na
zimska tekmovanja, kar so dokazali tudi rezultati v tujini, kjer so se
pomerili v mednarodni konkurenci.
Na mednarodnem mitingu, ki se je odvijal na Dunaju 14. januarja
je mladinka Nika Bezjak med članicami nastopila v teku na 800
metrov in osvojila odlično 3. mesto. Na istem tekmovanju sta v
konkurenci mlajših mladinki 3. mesto zasedli tudi Monika Črček
v teku na 60 metrov in Špela Gonza v teku na 800 m. Slednja je
odlično nastopila tudi na Mednarodnem mladinskem atletskem
mitingu v Bratislavi. Tek na 600 metrov je opravila odlično in si z
novim osebnim rekordom priborila odmevno mednarodno zmago.
Njen zmagovalni čas pa jo trenutno postavlja celo na 13. mesto
na Evropski rang lestvici med mlajšimi mladinkami. Veliki mednarodni
zmagi sta dosegli tudi Nika Boštjančič in Maruša Sernc, ki sta
nastopili v kategoriji mlajših mladink na mitingu 11. februarja na
Dunaju. Nika je bila najhitrejša v teku na 60 metrov, Maruša pa je
bila neulovljiva za vse konkurentke v teku na 800 metrov.
Mladi atleti pa so 4. februarja v atletski dvorani v kraju Schielleiten
uspešno nastopili tudi na Odprtem prvenstvu Avstrijske Štajerske
v mnogobojih. V kategoriji deklet do dvanajst let je najvišje mesto
osvojila Iva Purg, ki je zasedla 2. mesto. Med isto starimi dečki
je prepričljivo zmago slavil Maksim Strašek, njegov uspeh pa je
z visokim 5. mestom dopolnil še Žiga Gonza. Ekipa dečkov pa se
je veselila tudi ekipne zmage. Med dekleti do štirinajst let je Žana
Gornik zasedla 5. mesto, le mesto slabša pa je bila Petja Klojčnik.
Ekipno pa so dekleta zasedle odlično 2. mesto. V konkurenci dečkov
do štirimnajst let je Adriana Koblerja njegov zbir točk postavil na 2.
mesto. Erik Ursini je zasedel 5. mesto, mesto za njim pa je tekmovanje
končal Marin Kladošek. Ekipa fantov pa je z veliko prednostjo
slavila zmago.
Vsi ti letošnji nastopi atletov Atletskega društva Štajerska kažejo,
da se v Mariboru dobro dela in da se za prihodnost atletike v mestu
pod Pohorjem ni potrebno bati. Atleti in njihovi trenerji pa si želijo,
da jim končno prisluhnejo tudi na Mestni občini Maribor in kmalu
najdejo ali postavijo objekt, kjer bodo lahko vadili tudi v hladnih
zimskih mesecih. Nenazadnje je atletika po zaslugi članic Atletskega
društva Štajerska edini šport v Mariboru, ki je imel udeležence na
vseh poletnih Olimpijadah od leta 1996 dalje.

marec 2017 ODBOJKA ŠPORTNIUPI 13
OK NOVA KBM
Bankirke odločno po zastavljeni poti
Prvi cilj, osvojitev pokala Slovenije, je izpolnjen
Odbojkarski klub Nova KBM Branik je tudi letošnjo sezono
začel s pomlajeno zasedbo, kar je nekako začrtana pot
po kateri hodijo. Ekipo v tej sezoni vodi Bruno Najdič,
kateremu bosta pomagala Tomo Dukarič in Luka Likovnik
ter nekdanja bankirka Mihela Planinšec, ki skrbi za zdravje deklet.
Ekipo so zapustile izkušeni igralki, reprezentančna kapetanka
Marina Cvetanovič, ki je odšla na Poljsko (MSK Muszyna), Sarah
Ammerman, ki se je odločila končati svojo športno pot. Darja
Eržen in Karmina Sužnik pa bosta v tej sezoni tekmovalne izkušnje
nabirale v sosednjem Formula Formis.
V Maribor se je vrnila vsem znana Aleksandra Milosavljević, ki je
nazadnje igrala za Jedinstvo iz Užic. Aleksandra je tudi prevzela vlogo
kapetanke, saj s svojimi izkušnjami lahko mladi ekipi še kako pomaga.
Ob Aleksandri sta se pred sezono članski ekipi priključili še kadetski
reprezentantki Alja Jerala, ki je lani igrala za OK Zgornja Gorenjska in
Nuša Trlep, ki je napredovala iz druge ekipe. V začetku novembra so v
Maribor pripeljali še finsko reprezentantko Roosa Koskelo, ki igra na poziciji
proste igralke. Kar se tiče samih ciljev v letošnji sezoni je ekipa na
dobri poti, saj so dekleta, po zmagi nad ljubljanskim Calcitom, osvojile
slovenski pokal in se uvrstile na zaključni turnir srednjeevropske lige
MEVZA, ki bo 11. in 12.marca v Zagrebu, v državnem prvenstvu zasedajo
vrh razpredelnice, v Evropskem pokalu CEV pa so se uvrstile v
osmine finale, kjer jih je izločil turški velikan Galatasaray iz Carigrada.
Bankirke so doma sicer slavile s 3:2, a so v Turčiji izgubile s 3:0. Pred
tem so izločile francoski SF Paris Saint-Cloud in rivala Calcit Ljubljana.
Kar se tiče mlajših selekcij, kjer so mlade odbojkarice Nove
KBM Branika lani osvojile naslove državnih prvakinj v selekcijah
mladink, kadetinj, starejših deklic in mali odbojki, tudi letos cilji
ostajajo visoki. Mladinkam žal ni uspelo ponoviti lanskega naslova,
saj so na zaključnem turnirju osvojile 4.mesto. V ostalih selekcijah
tekmovanja še potekajo, dekleta pa kažejo odlične rezultate in so
na dobri poti da posežejo po najvišjih mestih.

14 ŠPORTNIUPI SMUČANJE marec 2017
LITTLE FOX
Zlata lisica tudi za najmlajše
Tekmovanje ni povsem nova ideja, saj so mednarodno tekmo,
Mini Zlato lisico, organizirali prvič že leta 2010
Po tem, ko je Mariborsko Pohorje pod streho uspešno
spravilo tekmo svetovnega pokala za Zlato lisico, so se
podobnega projekta lotili še za najmlajše. Little Fox pa ni
povsem nova ideja, saj so mednarodno tekmo, Mini Zlato
lisico, organizirali prvič že leta 2010, vendar ne s tako obširnim
programom in tudi z manjšim vložkom. Projekt je bil tedaj zamisel
Iztoka Tomšiča, očeta branikove tekmovalke Nike Tomšič, ki je
bila takrat v cicibanskih vrstah. Gospod Tomšič si je zamislil, da
se otroci pomerijo tudi v nekoliko širši konkurenci. Tekmovanje so
organizirali trikrat v sezoni, in sicer kot pokal treh tekem. Po treh
sezonah se je to tekmovanje opustilo. S prihodom novih ljudi v
klub pa so, nekoč že uspešno tekmovanje, ponovno oživili z namenom,
da le-to postane stalnica v otroškem koledarju. Konec lanske
sezone so se branikovci z otroki v veliki zasedbi udeležili tekme v
italijanskem Brixnu, kjer so dobili kar nekaj idej in pravo motivacijo
za razvoj te tekme, ki so jo poimenovali Little Fox.
Postavili so si cilj organizirati projekt z dolgoročnim potencialom,
ki bo podprl in obogatil pogon otroškega tekmovalnega programa
ASK Branik Maribor in bo pustil dober vtis na javnost. Programa
so se lotili precej obsežno, saj otrokom želijo približati občutke,
kot jih imajo tekmovalci v svetovnem pokalu. Za mlade nadobudneže
je, zraven tekmovanja, organiziran še pester spremljevalni
program, ki se ne razlikuje od tistega, ki je organiziran za elitne
tekmovalce. Prav tako so tu prisotni šotor s hrano, televizija, velik
zaslon in podobno. Torej - Zlata lisica v malem.
Ustanovili so tudi organizacijski odbor s predsednikom Boštjanom
Tancerjem, ki je tudi predsednik kluba, z vodjo projekta Dejanom
Vlaisavljevičem in Rokom Toplakom kot vodjo tekmovanja. Po
izdelanem načrtu so k projektu prvi, s finančnim vložkom, pristopili
starši otrok. Ti so veliko pomagali še na področjih, katera strokovno
obvladajo. Pozitivno so projekt prepoznali mnogi sponzorji ter
odgovorni, ki upravljajo z Mariborskim Pohorjem, saj so k projektu
pristopili dolgoročno. Vse skupaj je moral podpreti tudi upravni
odbor kluba, ki pa ni imel razlogov za skrb, saj je bil projekt
zastavljen tako, da ni osiromašil kluba niti za cent. Tekma se je
pokrila praktično sama. »Časa je bilo manj, kot smo si ga želeli,
ampak ljub temu, da smo imeli zelo omejen čas za realizacijo
projekta, je bil ta izpeljan nad pričakovanji. Izredno smo ponosni
na vse pozitivne odzive, ki smo jih prejeli z vseh strani. Tekmovalni
program je bil obširen. Imeli smo tekmovanje v veleslalomu
za kategorije od U 8 do U 16, večerno tekmo maskot slovenskih
podjetij s poki in drugi dan paralelno ekipno tekmo po sistemu
štafete,« je razložil Rok Toplak.
Piko na i pa so naredili še otroci iz domačih vrst z dobrimi rezultati.
Vsi so smučali dobro, medalje pa so osvojili pri U 8 Aljaž Ul
za 2. mesto; pri U 10 1. mesto Anjana Ribič in 2. mesto Hana
Indihar; pri U 12 Luka Bučar za 3. mesto; pri U 16 pa Nik Šuštar
za 3. mesto. Meta Pohar in Izak Arsenovič sta bila malenkost
prepočasna za bron. Na tekmi je nastopilo tristo osem otrok iz
sedmih držav.

marec 2017 SMUČANJE ŠPORTNIUPI 15
ASK BRANIK
Vse več otrok želi po poti Ilke,
Boštjana, Filipa …
Učijmo jih ne zgolj smučanja, temveč tudi življenja nasploh, obnašanja
v hotelih, ki jih obiskujemo ...
Skupina Cicibanov danes
šteje triindvajset otrok
s tremi trenerji. To
so letniki od 2009 do
2005. V sezoni 2015 je delo z
njimi prevzel Rok Toplak, ko se
je po štirih letih vrnil v klub iz
reprezentančnih vrst, kjer je bil
trener moške ekipe za Evropski
pokal. Pred tem je osem let pri
klubu treniral mladinke, članice
in si ni predstavljal, da ga bo
delo z otroki tako zanimalo. »So
zelo učljivi, hvaležni za vsako
znanje, ki jim ga serviraš, za
vsako novo stvar, ki jim jo predstaviš,«
pove Toplak.
Njegova pomočnika v ekipi sta
Tina Kelc in Gregor Adorjan.
Cilj jim je povečati bazo v teh
kategorijah, jim dati čim več
različnih znanj ter otrokom in
staršem predstaviti smučanje
v kar najlepši luči. Ta prehod iz
Alpske šole v tekmovalne vrste
mora bit mehek in narejen z
velikim občutkom, meni Toplak.
»Otroci se tako hitro navadijo
in prilagodijo, da lahko kasneje
nadgrajujemo in postopoma
dodajamo obremenitve.
Pomembno je, da bodo tile
otroci smučali še čez 10 ali 15
let, da bodo vstopili v program
FIS, v eno od reprezentanc,
in tam dosegali rezultate na
vrhunskem nivoju.« Tisti, ki
jim ne bo uspelo do te mere,
pa bodo mogoče z obširnim
znanjem in z dobrimi osnovami
prestopili v kak drug šport, kjer
se bodo kasneje bolje znašli.
»Seveda se morajo tudi starši
navaditi na napornejši ritem. Mi
jim pri tem skušamo čim bolj
pomagati. Organiziran imamo
recimo prevoz na trening, da
jih malo razbremenimo. Zborno
mesto kombija je kar pred eno
izmed osnovnih šol, saj tja hodi
največ otrok.« V klubu so veseli,
da se s smučanjem znova
ukvarja precej otrok, k temu
so veliko pripomogli uspehi
Ilke Štuhec, Boštjana Klineta
in Klemna Kosija, ki izhajajo
iz domačega kluba. Tudi Filip
Flisar je produkt Branikove
šole. Mladi nadobudni smučarji
pa se večkrat lahko z njimi tudi
srečajo, slikajo ter jih vprašajo
za nasvete.
Da vse teče kot dobro naoljen
stroj, je potrebna dobra
organiziranost kluba nasploh.
V prvi vrsti je tukaj zaslužen
predsednik Boštjan Tancer, ki
je pokazal veliko angažiranost.
Trenerjem je dal dobre pogoje
za delo. »Ta osnova je najpomembnejša,
za ostale stvari
se znajdemo tudi sami, vsak v
svojih skupinah. Nad vsem pa
budno bdi še strokovni svet pod
vodstvom Bojane Gostenčnik
s pomembnimi člani, ki so v
preteklosti v smučanju že pustili
svoj pečat.« Njim vsak trener
posebej predstavi svoj program
ter vizijo, za katero tudi
odgovarja. Učijo pa jih ne zgolj
smučanja, temveč tudi življenja
nasploh, obnašanja v hote-
lih, ki jih obiskujemo, ko smo
na pripravah ali tekmah izven
Maribora.
Smučanje, zaradi svoje specifičnosti,
zahteva veliko potovanj.
In ravno to povezuje
otroke ter trenerje. »Postajamo
prave nerazdružljive ekipe.«
Seveda pa je vse skupaj še bolj
pristno ob dobrih rezultatih, ki
jih ne manjka. »Samo trening
nikoli ni dovolj, otroci so tukaj,
ker hočejo tekmovati. Pri teh
mlajših skupinah se prve tekme
začnejo še le nekje v prvi
polovici januarja. Pred tem se
trenira. Sezona in prehodi iz
Alpske šole se zgodijo v začetku
maja, potem se v obdobju do
poletnih počitnic srečujemo
trikrat na teden in se učimo
veliko še o drugih športih, kot
je denimo gimnastika. Po koncu
šole organiziramo še kondicijske
priprave na morju, nato so
otroci prosti do sredine avgusta,
ko ponovno začnemo s suhimi
treningi. Takrat se treningi
povečajo za eno enoto, izvedejo
se še skupne klubske priprave v
gorah in nato treniramo štirikrat
na teden. Oktobra pa začnemo
tudi smučati.
Seveda najprej na bližnjih
ledenikih. Na začetku navadno
smučamo med vikendi, da
otroci ne manjkajo v šoli. Med
jesenskimi počitnicami pa še
kak dan več. Do decembra ali
do domačega snega tako naredimo
okoli petnajst smučarskih
dni. Seveda upamo, da čim
hitreje zapade sneg doma in na
pogoje, ki nam jih nudi Pohorje.
Moram poudariti, da upravljalec
vedno bolj prepoznava naše
potrebe in nam ustreže. Otroci
se tako le pripeljejo pod domači
hrib, naredijo dober trening in
že so lahko za kakšno knjigo ali
pri kateri drugi aktivnosti. Uspehi,
ki jih danes dosegajo naši
reprezentanti izhajajo tudi iz
časov, ko se je lahko na našem
Pohorju veliko treniralo, zato
verjamem, da se bo dolgoročno
to poznalo tudi tej generaciji.
Želimo si poligona in delamo
tudi na tem.«

16 ŠPORTNIUPI HOKEJ NA LEDU marec 2017
HOKEJSKI CENTER MARIBOR
Pogumno v drugo sezono
V našem programu imamo v tej sezoni šestintrideset mladih hokejistov
iz Slovenije, Srbije, Bolgarije in Hrvaške
Hokejski center Maribor sedaj deluje že drugo
sezono in odpira vrata mladim hokejistom iz
Maribora in širše okolice. V svojem obširnem
programu ponuja kakovosten in prilagojen šolski
program (vključitev v športni oddelek ali individualno
pogodbo na izbrani šoli), optimalne procese treningov
(treninge na ledu, kondicijske treninge, spremljave telesnega
in gibalnega razvoja) ter ustrezno dnevno oskrbo
(bivanje, prehrano, zdravstveno oskrbo, pomoč).
»V našem programu imamo v tej sezoni šestintrideset
mladih hokejistov iz Slovenije, Srbije, Bolgarije in
Hrvaške. Pester nabor različnih narodnosti nam ponuja
izzive na vseh področjih delovanja, fante pa vzgaja v
močne, pa vendar strpne in prilagodljive osebnosti.
Program je obsežen in naporen, fantje hodijo v šolo in
trenirajo vsak dan. Imajo sedem treningov na teden,
čez vikend tekmo, tisti, ki igrajo za obe selekciji, pa
dve tekmi,« nam razloži Špela Bergoč, koordinatorka
programa. Fantje so vsak torek in sredo na ledu
že zjutraj ob pol sedmih, kar pomeni, da jih budilka
zbudi v trdni temi in je vožnja s kolesom do Ledne
dvorane hladna. Po jutranjem treningu gredo v šolo,
po šoli imajo kosilo, kratek počitek, pa spet trening. Tujci živijo v
Dijaškem domu Drava, kjer jim omogočajo nemoteno treniranje,
prilagajajo se njihovim urnikom in potrebam ter skrbijo za vse, kar
fantje potrebujejo. »Hokejisti obiskujejo različne šole, s katerimi
odlično sodelujemo. Največ jih je v Srednji gradbeni šoli in gimnaziji
Maribor, nekaj v Srednji šoli za gostinstvo in turizem ter v Prvi
gimnaziji, imamo pa tudi dva osnovnošolca, ki zaključujeta 9. razred
Osnovne šole Prežihovega Voranca. Nekateri imajo na učnem
Pred nami
je še veliko
izzivov. Želimo
povečati
število mladih
hokejistov
v Mariboru
in dvigniti
kvaliteto
hokeja v tem
delu Slovenije
področju visoke ambicije in jemljejo šolske obveznosti
resno. Nekaterim je šola nujno zlo in potrebujejo veliko
zunanje motivacije in spodbude. Vsem pa je cilj zaključiti
izbrani izobraževalni program in pridobiti poklic.«
Domači igralci so tujce lepo sprejeli, kar pa ne pomeni,
da teče vse gladko. Po besedah Bergočeve, fantje
prihajajo iz različnih kulturnih okolij, kar pomeni, da so
različnih verskih usmerjenosti in navad, imajo pa tudi
različne značaje. »Delo v ekipi predstavlja poseben
izziv, tako za trenerja kot vse ostale, ki sodelujemo
v programu. Potrebnih je veliko skupinskih in individualnih
razgovorov, neformalnih druženj in timbildingov,
kjer se učimo sprejemati drug drugega. Hokej je
kolektivni šport in ekipni duh je zelo pomemben. Še
tako dober posameznik ne more zmagati tekme sam,
potrebno je spoštovanje soigralcev in sodelovanje.«
Rezultatsko so dosegli kratkoročne cilje, ki so si jih
zastavili v Hokejsko drsalnem klubu. Ekipa do šestnajst
let se enakovredno kosa v državnem prvenstvu, medtem
ko se ekipa do osemnajst let dokazuje v avstrijski
EBJL ligi, kjer je konkurenca res velika. »Pred nami
je še veliko izzivov. Želimo povečati število mladih hokejistov v
Mariboru in dvigniti kvaliteto hokeja v tem delu Slovenije. Zato je
naša naslednja velika naloga spodbujati mlade, da se navdušijo
za ta lep ekipni šport, da okrepimo domači hokej in ga dopolnjujemo
z mladimi talenti od drugod. Maribor je mesto z dolgo športno
tradicijo; tu je zrastlo in se razvilo veliko vrhunskih športnikov.
Ugodne klimatske razmere, čudovita narava, ustrezna infrastruktura
in dober strokovni kader so potencial, ki ga moramo izkoristiti
mladim v prid,« zaključi Bergočeva.

marec 2017 BMX ŠPORTNIUPI 17
BSX RACING TEAM MARIBOR
Zanimanje za BMX znova narašča
Sezona 2017 se bo pravkar začela in športno kolesarsko
društvo BSX racing team Maribor vabi vse kolesarske navdušence,
ki jih zanima BMX kolesarstvo, da se pridružijo
njihovi BMX šoli za vse starosti. Letos se društvo predstavlja
z največ člani doslej. Imajo kar preko sedemdeset članov, povečali
pa so tudi število licenciranih tekmovalcev. 6. in 7. maja bodo v Mariboru
ponovno gostili veliko mednarodno tekmovanje za Pokal Alpe–
Adria (Avstrija, Madžarska, Slovenija, Italija in Nemčija), zato vabijo
vse navdušence, da si v živo ogledajo največji BMX spektakel v
Sloveniji. Načrti v društvu so, tako kot vsako leto, veliki. Ker je med
člani vse več mlajše populacije, med tretjim in šestim letom starosti,
bi radi letos zgradili »mini« BMX progo, kjer bi lahko najmlajši člani
trenirali. Prav tako pa bi bila ta proga namenjena vsem mlajšim občanom
in občankam. V planu je tudi izgradnja električnega priključka
in nenazadnje ograditev BMX proge, zaradi varnosti in vzdrževanja.
Od letos so sami zadolženi za vzdrževanje BMX proge, kar bo velik
finančen zalogaj. Odslej bodo tudi za uporabnike proge veliko strožja
pravila. Nekateri člani se bodo udeležili tudi velikih mednarodnih
tekmovanj, kot so Evropski pokal in Evropsko prvenstvo v Franciji,
največ pa se pričakuje od lanskega evropskega prvaka Mihe Čeha.
Če se želite pridružiti društvu, jih kontaktirajte na e-mail naslov:
bsx.team@gmail.com ali tel: 041 588 584, spremljate pa jih lahko
tudi na uradni Facebook strani BSXRacingTeam.

18 ŠPORTNIUPI MOTOCROS marec 2017
LUKA MILEC
Na motorju že od tretjega leta
Na dirki v Superkrosu v Genovi je vozil pred 15.000 gledalci
Začetki Luke Mileca segajo v leto 2002, ko je gledal starejšega
brata na motorju. Takrat si je tudi sam zaželel
poskusiti. Želja ga je gnala, da je že pri dveh letih osvojil
vožnjo s kolesom brez pomožnih koles. Leto kasneje pa
se je že podil z motorjem po bližnjem travniku. »Sprva je bila to
le zabava, pri šestih letih pa sem se udeležil prve uradne dirke.
Takrat se je pokazalo, da imam talent in tako se je moja pot
začela,« razloži Luka.
DOSEDANJI USPEHI:
• 4 x državni prvak Slovenije
• vice prvak Srednje Evrope
• prvak JZ Evrope
• 3.mesto Supercross Italija 125 ccm (in »rookie of the season«)
• 6.mesto na Svetovnem mladinskem prvenstvu
»Sprva je bil moj trener oče in vse smo financirali sami. Tako
mladih voznikov je bilo takrat malo, zato je bilo težko trenirati
na motokros progah, saj so jih zasedali odrasli vozniki. Prva leta
so tako bili moji glavni treningi dirke v vseh okoliških državah.
Ker se je hitro pokazalo, da spadam med boljše voznike, saj sem
zmeraj posegal po visokih rezultatih (pri osmih letih sem bil vice
prvak Srednje Evrope), so se starši odločili, da zame najamejo
trenerja.« Dogovorili so se z nekdanjim motokrosistom Sebastjanom
Kernom, ki je Luki postavil temelje in mu vlil veliko poguma.
Sebastjan je imel službo, časovno usklajevanje je bilo oteženo
in zato so po dveh letih prenehali sodelovati. »Tako me je pri
trinajstih letih začel trenirati zelo uspešen slovenski motokrosist
Roman Jelen. Z Romanom sva se odlično razumela, je imeniten
trener z neverjetno osebnostjo. Bil mi je kot drugi oče. On je
tisti, ki mi je odprl oči, me naučil odlične tehnike ter me je znal
motivirati.« Kljub temu pa so se po treh letih razšli tudi z njim,
saj se je Roman preselil v Brazilijo. »Šlo je za planirano selitev,
zato me je zadnje pol leta naučil samostojnega razmišljanja, tako
na progi kot v življenju. Še vedno pa imava stike po telefonu in
mi pomaga, če ga potrebujem. Od njegovega odhoda sem ostal
brez trenerja za tehniko na motorju, a vem, da mi je postavil
dobre temelje, njegovo tehniko pa skušam le še izboljšati.« Za
fizično pripravo skrbi Srđan Prodanović, ki je treninge prilagodil
potrebam motokrosista. »Če vreme in čas dopuščata, naredim
trening na motorju, ostale dni imam kondicijske treninge, en dan
v tednu počivam. Letos sem imel mesec dni priprav na Sardiniji,
saj so tam v januarju odlični pogoji za treninge na motorju.«
Šestnajstletnega dijaka drugega letnika Gimnazije Ptuj velikokrat
vprašajo, če ima vzornika. Kljub temu, da so zanj vsi v nečem
posebni, pove: »Sam skušam od vsakega takšnega voznika
prevzeti najboljše stvari in jih uporabiti pri svoji vožnji. Seveda
je velik idol Tim Gajser, saj je neverjetno, kaj je dosegel, glede
na pogoje, ki jih nudi naša mala Slovenja. Rad pa bi omenil tudi
Kena Roczena, ki je, kot Evropejec, šel v Ameriko in uspel premagati
vso konkurenco.« V prihodnosti si želi priti v tovarniško
ekipo, saj so tako pogoji najboljši.
V posebno čast mu je bilo trikrat zastopati barve Slovenije na
Pokalu narodov, a najbolj mu je v spominu ostala druga vožnja
Svetovnega mladinskega prvenstva, kjer je v cilj prišel drugi,
takoj za takratnim svetovnim prvakom. Na dirki v Superkrosu v
Genovi je vozil pred 15.000 gledalci in prav tako končal drugi. Ti
uspehi so mu prinesli tudi podporo sponzorjev, ki so večinoma
iz Italije. »Najprej je bila to oprema, lani pa sem dobil italijansko
ekipo APJ team, s katero imam sklenjeno pogodbo do leta
2018. Tako je del finančnega bremena (za motorje in potovanja)
prevzela ekipa. Še zmeraj pa ogromno pomagata starša, ki mi,
skupaj z bratom, na vseh dirkah stojita ob strani.«
Odkar ima ekipo, gre na oddaljene dirke z letalom, na tiste bližnje,
do 1200 km, pa še zmeraj z avtodomom. »Dirke se odvijajo
v soboto in nedeljo, zato moram na samem prizorišču biti že v
petek popoldan. Ta dan je namenjen tudi počitku, ogledu proge
in morebitnim nastavitvam na motorju. Posebnih običajev pred
dirko nimam. Poskušam se čimbolj umiriti in zbrati, da odpeljem
dirko kar se da sproščeno, saj v tem primeru naredim najmanj
napak.«

marec 2017 OSTALI ŠPORTI ŠPORTNIUPI 19
LANA ŽABČIČ
Mažorete niso zgolj mična dekleta
med premori
Twirling je športna panoga, ki združuje prvine elementov s palico,
akrobatike, plesa in baleta.
Že res, da marsikdo twirlinga in predstav mažoret ne bi
uvrstil med športne panoge, a si pravih športnih tekem
brez njih praktično ne moremo predstavljati. Mična dekleta,
ki ob dobri glasbi spretno vrtijo palčke ter sinhrono
poplesujejo na številne koreografije, obiskovalcem še kako
krajšajo čas med tajmavti in polčasi. Vendar se osemnajstletna
Lana Žabčič ne bi strinjala povsem s tem opisom, saj se sama
udeležuje številnih tekmovanj, ker je za dobre rezultate potrebno
veliko odrekanja. Če potrebujete dodatne dokaze, da gre za
resno športno panogo, preberite naslednje vrstice.
Športna panoga in kdaj si začela trenirati?
Moja športna panoga sta twirling in mažorete. Treninge sem začela
obiskovati že, ko sem imela samo pet let. Takrat sem hodila
v vrtec in obiskovala skupino imenovano Plesni vrtec.
Kaj sploh je twirling?
Twirling je mlada športna panoga, ki združuje prvine elementov
s palico, akrobatike, plesa in baleta.
Kdo so mažorete?
Mažorete so punce, ki ob spremljavi glasbe korakajo in uporabljajo
plesno tehniko in elemente s palico. Med nastopi jih
ponavadi vidite ob spremljavi pihalne godbe. V sodobnem času
na tekmovanjih, npr. državnem, evropskem in svetovnem, pa se
je glasba zelo spremenila in zaplešejo tudi ob različnih zvrsteh
glasbe, ki si jo lahko določijo same.
Kdo te je navdušil za ta šport?
Za ta šport me je, ko sem še bila majhna punčka, navdušila
trenerka Anita Omerzu in pa moja sestra Alja, ki je prav tako
trenirala twirling.
Tvoj klub?
Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart.
Trenerji?
Odkar sem začela v vrtcu in do predlanske sezone je bila moja
glavna trenerka Anita Omerzu. Zadnji dve leti si nekako koreografije
in treninge pripravljam in določam sama. Letos mi pri
koreografiji in na treningih pomaga tudi zdajšnja trenerka Taja
Magajna. Vsekakor pa ne smem pozabiti na pomoč Anite Omerze,
vrhunske trenerke, nacionalne, mednarodne sodnice in dipl.
trenerke plesa, na katero lahko zmeraj računam. Omeniti moram
še vse baletno znanje, ki sem ga pridobila pri baletni pedagoginji
Martini Kramer in jazz znanje, ki sem ga pridobila pri dveh pedagoginjah,
Mojci Ussar in Andreji Šraj. Vse gimnastično znanje pa
sem pridobila pri dipl. trenerju šp. gim. Leonu Omerzu.
Tvoj idol?
Ko sem bila majhna, smo se skoraj vse punčke zgledovale po najboljši
slovenski twirlerki Živi Kovač iz Nove Gorice. Sedaj, ko sem
starejša, nimam posebnega idola. Moram pa izpostaviti eno osebo,
ki je lahko v navdih vsem twirlerjem po celem svetu. To je Keisuke
Komada, ki prihaja iz Japonske. Seveda pa šport še v Sloveniji
ni tako močno razvit kot v drugih državah, npr. na Japonskem, v
Združenih državah Amerike, Franciji, Italiji, Kanadi, Španiji …

20 ŠPORTNIUPI OSTALI ŠPORTI marec 2017
Cilji in pričakovanja za prihodnost?
V prihodnje si želim vztrajati še naprej v
tem športu in tudi vse svoje znanje predajati
naprej mlajšim upom. Že zdaj pomagam pri
koreografijah in sem tudi trenerka mažoret.
Tvoji dosežki oziroma rezultati?
Lahko se pohvalim s kar nekaj dosežki. Ponosna
sem, da sem večkratna državna prvakinja
v twirlingu in mažoretah. Leta 2012 sem se
prvič udeležila Evropskega tekmovanja mažoret
v Franciji in zasedla 3. mesto v kategoriji
solo. Kasneje sem bolj vztrajala v mažoretah,
saj sem se tam počutila ''bolj domače''. Leta
2013 na Češkem in leta 2014 v Romuniji sem
se prav tako udeležila Evropskega prvenstva
in na obeh prvenstvih zmagala v kategoriji
solo ter tako dobila naziv evropske prvakinje.
Leta 2015 sem se udeležila Grand Prix tekmovanja
v Moskvi od koder sem se domov vrnila
s tremi zlatimi medaljami v kategorijah solo
ena palica, solo dve palici in solo pom-pom.
Kasneje v letu 2015 sem se udeležila Svetovnega
prvenstva v Pragi, kjer sem osvojila
naziv svetovne prvakinje v kategoriji solo ena
palica in svetovne podprvakinje v kategoriji
solo dve palici. V lanskem letu (2016) sem se
prav tako udeležila Svetovnega prvenstva,
kjer sem skušala obraniti lanski naslov svetovne
prvakinje, vendar mi je za las spodletelo.
Domov sem se vrnila s srebrom in bronom.
V občini Lenart, od koder prihajam, so me v
letu 2013 razglasili za naj perspektivno športnico
Slovenskih goric. V letu 2015 pa so me
razglasili za naj športnico Slovenskih goric.
Najbolj posebna tekma?
Vsako tekmovanje nosi svojo posebno zgodbo.
Izpostaviti moram tri tekmovanja, ki so mi
najbolj pri srcu. Leto 2011, ko sem se, takrat
z dvanajstimi leti, podala na prvo pomembnejšo
tekmo v Združene države Amerike in
tako prvič stopila na letalo. Svetovni pokal v
twirlingu je potekal na Floridi v Orlandu. To
je bila nepozabna izkušnja, saj sem takrat
spoznala svet twirlinga tudi v drugi državi. To
izkušnjo sem delila s trenerko Anito Omerzu in
takratnimi sotekmovalkami Špelo Ekselenski
in Maxime Emeršič. Druga tekma, ki jo moram
izpostaviti, je bila v letu 2013. Takrat sem
prvič postala evropska prvakinja v mažoretah.
Na to tekmovanje sem se prav tako odpravila
s trenerko Anito Omerzu. In še tretja tekma,
ki je potekala v Moskvi. Tja sem se podala prvič
sama, brez trenerke. Zraven je odšla moja
mama Majda. Tekmovanje se ne bi moglo končati
lepše, kot se je. Domov sem se vrnila s
tremi zlatimi medaljami. Vsaka tekma in vsako
potovanje ima svoj čar in svoje dogodke, vseh
pa se bom večno spominjala. Če pomislim za
nazaj, koliko sem potovala in, ko pogledam
svoje dosežke, jih ne bi zamenjala za nič.
Kako potekajo treningi, priprave, potovanja?
Treningi po navadi potekajo uro in pol do dve
uri. Včasih med vikendom tudi do tri, štiri ali
pet ur. Vse je odvisno od moje pripravljenosti
in od tekem. V času pred tekmami se treningi
podvojijo ter podaljšajo, da smo res v čim
boljši pripravljenosti. Tudi med počitnicami
imamo intenzivne treninge. Na treningu se
najprej v približno pol ure segrejemo in nato
razgibamo. Nato sledijo vaje različnih elementov,
kontaktov, rol in metov. Zadnje pol
ure sledi ponavljanje celotne koreografije na
določeno glasbo.
Opis dneva pred tekmo oziroma priprava
na njo?
Dan pred tekmo si navadno pripravim vse
potrebne stvari: drese, ličila, palice, copate,
prigrizke, vodo … Nekakšnih posebnih priprav
na tekmo nimam. Večinoma si večer pred
tekmo, ko sem v postelji, predvajam glasbo in
zraven v mislih odplešem koreografijo, kot jo
le najbolje znam.
Kakšni posebni običaji pred tekmo?
Zavedam se, da sem pred tekmo malo nervozna
in precej tečna. Vem, da me, preden
stopim na oder, moti tudi vse, kar drugi storijo.
Sem bolj individualni tip in zato rada pred
tekmo ostanem sama in se tudi sama psihično
pripravim.
Roku na pomoč priskočili tudi
'kickbokserji'
Zgodba Roka Černica je v minulem tednu močno odmevala po
štajerski prestolnici. Fant, ki je z dobrodelnimi licitacijami dresov
znanih športnikov pomagal številnim pomoči potrebnim, se je v
tem mesecu sam znašel v veliki zagati. Z mamo sta namreč ostala
brez strehe nad glavo, a so se dobri ljudje znova izkazali ter vsaj začasno
razrešili njuno stisko.
Kljub temu so mu na pomoč priskočili tudi 'Kickbokserji' Ruda team-a, ki
so zanj organizirali dobrodelni trening. »Veseli me, da sem imel možnost
spoznati velikega človeka, ki je v preteklosti požrtvovalno pomagal številnim
ljudem. Ko sem izvedel, da se je tokrat usoda grdo poigrali prav z njim, sem
se odločil, da mu pomagam tudi sam,« nam je razložil Gregor Rudolf, večkratni
svetovni ter evropski prvak v Kickboksu ter Taekwondoju. »Skupaj s člani
skupine Ruda Team-a smo se odločili napraviti humanitarni trening, ki se ga
je udeležil tudi Rok. S prostovoljnimi prispevki pa smo mu vsaj malo olajšali
nastalo situacijo.« Rudolf upa, da bo njihova akcija v bodoče spodbudila še
koga, da s podobnim dogodkom pomaga še komu, ki bo potreben pomoči.

marec 2017 BORILNI ŠPORTI ŠPORTNIUPI 21
JUDO KLUB DUPLEK
Duplek odločno krenil v novo leto
Klub ima dve novi inštruktorici juda, to sta Manja Kropf in Tamara
Kraljić ter dve novi trenerki juda, to sta Kristina Vršič in Tjaša Brumen
V
januarju je v dvorani v Slovenski Bistrici potekal tradicionalni
Pohorski bataljon, ki ga vsako leto organizira Judo
klub Impol. Od tekmovalcev iz Dupleka se je najbolje odrezal
Staš Kokotovič, ki je pri kadetih v kategoriji do 55
kg premagal vse nasprotnike in osvojil prvo mesto, Tajda Senekovič
je bila v kategoriji do 63 kg druga. Nastopila sta tudi Filip Nipič
(60 kg) in David Kraljić (+90 kg), ki pa sta osvojila peti mesti.
Uspešen mesec so nadaljevali tudi mlajšimi tekmovalci, ki so se
pomerili na 2. pokalu Velenja. V kategoriji do osem let je Nika
Auda osvojila drugo mesto, Lana Plazar pa četrto. Pri desetletnikih
sta Staša Alekseja Kukovec in Niko Grajfoner pokorila konkurenco,
Taja Kokol, Ana Toplak in Žan Stočko pa so se veselili srebrnih
medalj. Eva Stočko, Nike Taja Peček in Gal Zupančič so zasedli
stopničko nižje. V starostni kategoriji do 12 let je Nina Auda osvojila
prvo mesto, Sergej Filipič in Nil Škerbot pa drugi mesti.
Konec januarja je v Lignanu (Italija) potekal izredno močan mednarodni
turnir za kadete in kadetinje. Tajda Senekovič je v kategoriji
do 63 kg s petimi zmagami in enim porazom osvojila odlično
tretje mesto. David Kraljić se je žal poslovil že v prvem kolu.
Prvi vikend v februarju je v mariborski dvorani "Lukna", pod
okriljem Judo zveze Slovenije ter organizatorja JK Branik Broker,
potekalo državno prvenstvo za starostne kategorije starejših
dečkov in deklic do 14 let ter kadetov in kadetinj do 18 let. V
dopoldanskem delu je nastopil Timon Petrovič v kategoriji do 50
kg, kjer je v skupini osemnajstih tekmovalcev z dvema zmagama
in dvema porazoma zasedel odlično peto mesto. Enak rezultat je
v dopoldanskem delu, v kategoriji do 66 kg, prav tako zasedel
Matija Filipič.
Kar jim v dopoldanskem delu ni uspelo, so popravili v popoldanskem.
Takrat so nastopili Staš Kokotovič v kategoriji do 55 kg,
Filip Nipič do 60 kg, David Kraljič do 90 kg in Tajda Senekovič do
63 kg. Najboljše borbe je prikazal Staš, ki je s tremi zmagami nad
Mihaelom Zverom JK Lendava, Davidom Plečkom JK Bežigrad ter
v finalni borbi proti Luku Ambrožiču TVD Partizan Jesenice, v zadnjih
dveh sekundah borbe osvojil prvo mesto in s tem tudi naslov
državnega prvaka za leto 2017. Uspeh sta dopolnila Tajda Senekovič
in David Kraljić, saj sta oba osvojila tretji mesti. Filip Nipič
je na svojem prvem državnem prvenstvu v starostni kategoriji
kadetov (še vedno je mlajši kadet) žal prvo borbo izgubil in ostal
brez repasažnih bojev. Vsi trije so tudi potrdili normo za odhod na
Evropske kadetske pokale.
Judo klub Duplek ima dve novi inštruktorici juda, to sta postali
Manja Kropf in Tamara Kraljić ter dve novi trenerki juda, to sta
Kristina Vršič in Tjaša Brumen.

22 ŠPORTNIUPI BORILNI ŠPORTI marec 2017
KLUB BORILNIH VEŠČIN PROFICIOGROUP HWARANG
Barada uspešno vzgaja naslednike
Klub ima trenutno več sto aktivnih članov in več deset aktivnih tekmovalcev.
Klub je v teh letih osvojil prav vse nagrade, kar se jih da osvojiti.
URŠA
TERDIN
"Tekvondo sem začela trenirati
pri devetih letih, nekaj let kasneje
pa še kikboksing. Moj prvi
večji uspeh je bil naslov kadetske
svetovne prvakinje v kikboksingu,
ki sem ga nadgradila še z
naslovom evropske in nato še
svetovne prvakinje v mladinski
konkurenci. V teh letih sem
med mladinkami osvojila še štiri
svetovne pokale. V tekvondoju je
bil moj prvi večji uspeh osvojen
evropski pokal. V naslednjih letih
sem dve leti zapored postala
mladinska evropska prvakinja,
nato pa uspela evropski naslov
pridobiti še tretje leto zapored, in
sicer v članski konkurenci. V letu
2016 sem nato ubranila naslov
evropske prvakinje v tekvondoju
ter postala članska evropska
prvakinja tudi v kikboksingu."
Klub borilnih veščin Proficiogroup Hwarang
deluje pod okriljem Tomaža Barade,
večkratnega svetovnega in evropskega
prvaka kikboksa in tekvondoja.
Tomaž Barada je svojo športno pot začel kot
mladostnik in le-ta se je strmo vzpenjala ves čas
njegove športne kariere. Dosegel je vse športne
nazive, ki si jih je zastavil, v njem pa sta
tlela le še želja in cilj postaviti svoj lastni center
oziroma klub. Svojo največjo željo je izpolnil leta
2002 s postavitvijo lastnega centra v coni TAM
(na Perhavčevi ulica 20) v Mariboru.
S pomočjo žene Biance ter športnih kolegov, ki so
stopili na trenersko pot, so ustvarili močen klub –
KBV Proficiogroup Hwarang, ki ima trenutno več
sto aktivnih članov in več deset aktivnih tekmovalcev.
Klub je v teh letih osvojil prav vse nagrade,
kar se jih da osvojiti. Imajo aktualne svetovne,
evropske in državne prvake v kikboksingu
in tekvondoju (ITF verzija) in enega aktualnega
evropskega zmagovalca v PRO ligi kikboksa.
Treningi v Športnem centru Barada so prilagojeni
vsem starostnim skupinam in ne zahtevajo predznanja
borilnih veščin. Vsak trening se prične z
ogrevanjem, sledi mu glavni del z borilno tehniko
in elementi moči, konča pa z raztegovanjem in
umirjanjem telesa. Vključi se lahko kdorkoli in
katerekoli starostne skupine, saj center ponuja
širok izbor treningov za vse starosti.
TRENERJI V ŠC BARADA
V Športnem centru Barada poučujejo bivši tekmovalci
– svetovni in evropski prvaki:
TOMAŽ BARADA – trening tekvondo, kikboks in
boks.
BIANCA BARADA – trening Bianbox, Trx,
Stenght&stretch (moč in raztegovanje), kikboksing
ladies v sodelovanju z Gregorjem Stračankom.
NEJC GAZOVDA & DOMEN KUGL – Tigerčki
(trening za najmlajše), Tekvondo 1, Kikboksing
-14 let, borbe TKD otroci.
ALEŠ ZEMLJIČ – Tekvondo, kikboboks, Body
Boom, Trening na vreče.
NEJC BLANUŠA – hrbtenica FIT, Seniors 60+.
Pri prav vseh trenerjih pa se lahko dogovorite tudi
za individualne treninge – s prilagojenim tretmajem.
Več o treningih lahko preberete na naši
spletni strani: http://www.barada.si/barada-klub/
ponudba
Športni center Barada vsako leto organizira velik
športni dogodek, ki je namenjen tako aktivnim
tekmovalcem kot rekreativcem, upokojencem in
mlajšim generacijam. Letos bo to že dvanajsti
Barada Camp, ki poteka na Rogli. Na kampu
lahko spoznate več vrst treningov, trenirate
lahko z največjimi svetovno priznanimi trenerji
in se zabavate v družbi mlajših in starejših športnikov.
NEJC
GAZVODA
"Tekvondo treniram že 15 let,
s kikboksom pa sem se začel
ukvarjati par let kasneje. V
tekvondoju se lahko pohvalim
z dvema naslovoma, in sicer
evropskega in svetovnega prvaka.
Nato sem v članski konkurenci
osvojil še tretje mesto na
svetu. Prav tako sem uspešno
končal mladinska leta v kikboksu
z naslovom evropskega prvaka.
Dobro sem nadaljeval tudi v
članski konkurenci z naslovom
vice prvaka, tako na evropskem
kot svetovnem prvenstvu. V letu
2016 pa sem osvojil še evropski
naslov in sem aktualni evropski
prvak. Več let sem tudi trener
mlajših selekcij in svoje osvojeno
znanje prenašam na najmlajše."