Iskanje Resnice vzpostavil socialni prostor in moj odhod ga bo razdrl”. Oba sva vedela kaj mislim. Obči svet deluje po istih pravilih, le da so naša čutila precej bolj razvita za posredovanj in prejem informacij na kratke relacije, tako da je količina informacij mnogo večja. Navedel sem torej primer treh klepetalnic, ki sledijo isti logiki, vendar se ljudje ne obnašamo, kot da gre za preferenco, pač pa za odtujenost, nepristnost ali kar izdajo. Kot pisec pesmi, besedil in prispevkov se zavedam, da pisanje vzame ogromno časa. Situacija je torej takšna, da se recimo očita “visenje na telefonu”. Vendar si poglejmo nekoliko daljša dela pisateljev ali nasploh delo novinarjev. Če bi krajša telefonska sporočila združili v daljše tekste in jih posredovali naenkrat, bi se zlahka zabrisala tehnična plat razlike med novinarskim prispevkom in SMS sporočilom, razen seveda, da novinarji praviloma ne vstopajo v obojestransko komunikacijo. Isto in še izraziteje s pisatelji. Če pomislim koliko ur mora iti v delo kot je Igra prestolov, pa četudi samo v prevod, me zlahka zmrazi. Nato seveda lahko zamenjamo teren in rečemo, da ni težava v količini, pač pa vrsti. Pisateljevanje in novinarstvo imata namen (prispevek človeštvu ali služenje denarja), e-chat ga nima (individualna dejavnost). Vendar tovrsten pogovor ponovno ni nekaj, kar bi bilo omejeno na e-storitve. Ljudje si sedaj že stoletja sproščeno dopisujemo kakor se je cena dopisovanja pocenila, medtem ko je vsakodnevno kramljanje tako rekoč večno in zanimivo bi bilo “tetam” prepovedati visenje ob kavi, ker gre za neproduktivno ravnanje. Če se lotevamo kritike virtualnosti na tej ravni, bi si želel konkretnejšega izziva. Naprej bi opozoril, da osebno najraje berem v tranzicijskem času, torej na poti med točko A do točke B. Predstavljam si, da ulica običajno ni prostor, kamor bi ljudje potovali, tako da se mi zdi dokaj samoumevno, če je to tudi prostor, kjer poskušajo najti kar najboljši način, kako se zmotiti. Lahko bi seveda vstopali v “intelektualne debate z mimoidočimi”, vendar mi izkušnja veleva, da bi se verjetneje umaknili sami vase ali pa povzročali težave neposredni okolici, v katero bi izlivali svojo zdolgočasenost. Izraba mobilnika je idealna za tovrstne scenarije, medtem ko e-bralniki kljub napredku (pocenitev in uporabnost) še vedno ne sodijo med komoditete. Seveda je smiselno, da se poskušamo politizirati okoli vprašanja virtualnih svetov, vendar bi bilo morda smiselno prisluhniti tistim, ki tovrsten svet najbolj uporabljajo, karkoli že imajo za povedati. Nenavsezadnje, če jim to odvzamemo, potem predpostavimo, da se niso sposobni odločati o lastnem delovanju, torej stanje otroka, kar je nekoliko ponižujoča univerzalija. <strong>Špegel</strong>: <strong>Das</strong> <strong>Ü</strong> <strong>Magazin</strong> - September <strong>2017</strong> 42
Neo-Neo vs. Matrix Novo šolsko leto je pred vrati. Nov zaključek šole je vse bolj zatrno tukaj. Mi pa še kar ostajamo. Se želiš nalezti našega ne-neo duha? Naj ti novost postane tradicija? Pridruži se nam. V <strong>Špegel</strong> se lahko prijavite na mail: spegel.magazin@spegel.si 43