Špegel: Das Ü Magazin, september 2017

Iskanje Resnice
potrošnja navrže 0,5 % celotne potrošnje
na finančnih trgih. Govoriti o potrošniški
družbi ni samo nekaj anahronističnega,
ampak trdovratno usidranega v naši zavesti
psihologiziranih množic pod taktirko
Edvarda Bernaysa. Vse analize (tudi
kritične) kapitalizma kot potrošniške družbe,
poblagovljenja itn. še vedno temeljijo,
prvič, na starih, za kapitalizem neustreznih
konceptih (predkapitalistično razumevanje
dela, trgovine, denarja in potrošnje) in,
drugič, na antropocentrični perspektivi ‘’kaj
kapital pomeni za nas’’. Medtem je ključno za
razumevanje današnjega kapitala to, da mu je
za nas, naše delo, potrošnjo in eksistencialne
stiske vse bolj vseeno. Večina današnjih
finančnih dejavnosti je samonanašalnih/
avtonomnih in niso povezane s potrošnjo ali
trgovino. Hkrati so finance motor današnjega
svetovnega kapitalističnega sistema, medtem
ko je potrošnja, v kateri uporabljamo klasični,
staromodni denar, vedno bolj marginalna
zgodovinska kurioziteta. 17
Slika 12
Formula kapitala na katero moramo
“tripati” danes je: PP – D – PP’.
V tej perspektivi produkcijski proces
rezultira v profitu, ki omogoči izboljšanje,
tehnološki “upgrade” produkcijskega
procesa in tako naprej v neskončnost.
Konkurenčno centrična teorija kapitala je
hkrati tehnocentrična, poudarek ni na trgih
in profitu, ki nastopajo kot podrejen moment
procesa, temveč na sami konkurenčno
določeni tehnološki dinamiki kapitalizma,
znotraj katere prihaja do kvalitativnih
sprememb, tj. ne le več tehnologije, temveč
drugačna, produktivnejša, izboljšana
tehnologija, medtem ko je kvantitativno
kopičenje denarja le posredovalni, vmesni
proces. 18
5. “Feedback loop adapter”
Vloga modernih držav se spreminja.
Ordoliberalizem je po največjem debaklu v
Špegel: Das Ü Magazin - September 2017
28