You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Iskanje Resnice<br />
dobršen del manipulacij in zagat sodobne<br />
sistemske ureditve, pozoren je na korupcijske<br />
škandale, zaveda se bližajoče se ekološke<br />
katastrofe, pri potrošnji je vest in sumničav.<br />
Na prvi pogled, bi mu lahko dodelili<br />
mesto posameznika, ki je ušel kapitalistični<br />
imanenci in s tem lažni zavesti, ki jo<br />
producirajo ideološki aparati države. Če pa<br />
sledimo Jean-François Lyotardu občutimo,<br />
da konec moderne predstavlja konec neke<br />
osrednje ideje, definiranega smisla, ki odseva<br />
željeni zakon/vednost družbe. Ne samo, da<br />
je ekonomski prehod v ‘neo’ spremenil zakon<br />
v normo, na podoben način je kapitalizem<br />
spremenil notranjo mejo samemu sebi in<br />
s tem pretental cinika, pa naj bo ta še tako<br />
nabrit. Problem kapitalizma in njegovega<br />
nezavednega je, da udeležencem dovoli izhod<br />
na ravni védenja, še bolj močno pa jih uklešči<br />
na ravni vedênja/prakse. Cinični um, kljub<br />
svoji ironični distanci, pušča temeljno raven<br />
ideološke fantazme, raven, na kateri ideologija<br />
strukturira družbeno realnost samo,<br />
nedotaknjeno. Kadar smo žrtve blagovnega<br />
fetišizma, se zdi, kot da je konkretna vsebina<br />
blaga (njegova uporabna vrednost) – izraz<br />
njegove abstraktne občosti (njegove menjalne<br />
vrednosti); zatorej se vrednost blaga kot<br />
realna substanca sukcesivno uteleša v nizu<br />
konkretnih objektov. Posamezniki tako<br />
privzamejo formo dobrega anglo-saksonskega<br />
nominalista, ki misli, da je obče lastnost<br />
partikularnega – tj. realno obstoječih stvari. 2<br />
Razsvetljenska ideja razuma še vedno<br />
zaseda triumfalno mesto v naši družbi.<br />
Mogoče, če bi obstajala neka preprosta<br />
oblika ciklične potrošnje, trga, ki bi se<br />
ravnal po formuli B – D – B, bi se najbrž<br />
proces inteligibilnosti obdržal kot koristen.<br />
Ker pa seveda kapitalistična ekonomija<br />
deluje drugače – v svoji inherentni logiki ne<br />
premore drugega kot frenetično-shizoidne<br />
dekodifikacije in deteritorializacije – moramo<br />
kapitalizem misliti kot kapitalistični stroj. Vse<br />
ostale analize preprosto slej ko prej izgubijo<br />
tla pod nogami.<br />
2. Osamosvajanje kapitala<br />
Marksisti nas nedvomno opozarjajo<br />
na to, da je formiranje denarja kot posebno<br />
razmerje v kapitalizmu odvisno od produkcije,<br />
ki iz ekonomije dela monetarno ekonomijo.<br />
Dejstvo je, da na videz objektivno gibanje<br />
kapitala, ki nikakor ni napačno spoznanje ali<br />
iluzija zavesti, pokaže, da lahko produktivno<br />
bistvo kapitalizma deluje samo v tej nujno<br />
tržni ali monetarni obliki, ki jo upravlja in<br />
katere tokovi in razmerja med njimi vsebujejo<br />
skrivnost investicije želje. 3<br />
V nasprotju z enostavno blagovno<br />
cirkulacijo B – D – B, ki ima smoter zunaj<br />
cirkulacije (prisvojitev uporabnih vrednosti<br />
za zadovoljitev potreb) ter mero v potrebi in<br />
<strong>Špegel</strong>: <strong>Das</strong> <strong>Ü</strong> <strong>Magazin</strong> - September <strong>2017</strong><br />
20
Change language