01.10.2017 Views

Špegel: Das Ü Magazin, september 2017

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Iskanje Resnice<br />

dobršen del manipulacij in zagat sodobne<br />

sistemske ureditve, pozoren je na korupcijske<br />

škandale, zaveda se bližajoče se ekološke<br />

katastrofe, pri potrošnji je vest in sumničav.<br />

Na prvi pogled, bi mu lahko dodelili<br />

mesto posameznika, ki je ušel kapitalistični<br />

imanenci in s tem lažni zavesti, ki jo<br />

producirajo ideološki aparati države. Če pa<br />

sledimo Jean-François Lyotardu občutimo,<br />

da konec moderne predstavlja konec neke<br />

osrednje ideje, definiranega smisla, ki odseva<br />

željeni zakon/vednost družbe. Ne samo, da<br />

je ekonomski prehod v ‘neo’ spremenil zakon<br />

v normo, na podoben način je kapitalizem<br />

spremenil notranjo mejo samemu sebi in<br />

s tem pretental cinika, pa naj bo ta še tako<br />

nabrit. Problem kapitalizma in njegovega<br />

nezavednega je, da udeležencem dovoli izhod<br />

na ravni védenja, še bolj močno pa jih uklešči<br />

na ravni vedênja/prakse. Cinični um, kljub<br />

svoji ironični distanci, pušča temeljno raven<br />

ideološke fantazme, raven, na kateri ideologija<br />

strukturira družbeno realnost samo,<br />

nedotaknjeno. Kadar smo žrtve blagovnega<br />

fetišizma, se zdi, kot da je konkretna vsebina<br />

blaga (njegova uporabna vrednost) – izraz<br />

njegove abstraktne občosti (njegove menjalne<br />

vrednosti); zatorej se vrednost blaga kot<br />

realna substanca sukcesivno uteleša v nizu<br />

konkretnih objektov. Posamezniki tako<br />

privzamejo formo dobrega anglo-saksonskega<br />

nominalista, ki misli, da je obče lastnost<br />

partikularnega – tj. realno obstoječih stvari. 2<br />

Razsvetljenska ideja razuma še vedno<br />

zaseda triumfalno mesto v naši družbi.<br />

Mogoče, če bi obstajala neka preprosta<br />

oblika ciklične potrošnje, trga, ki bi se<br />

ravnal po formuli B – D – B, bi se najbrž<br />

proces inteligibilnosti obdržal kot koristen.<br />

Ker pa seveda kapitalistična ekonomija<br />

deluje drugače – v svoji inherentni logiki ne<br />

premore drugega kot frenetično-shizoidne<br />

dekodifikacije in deteritorializacije – moramo<br />

kapitalizem misliti kot kapitalistični stroj. Vse<br />

ostale analize preprosto slej ko prej izgubijo<br />

tla pod nogami.<br />

2. Osamosvajanje kapitala<br />

Marksisti nas nedvomno opozarjajo<br />

na to, da je formiranje denarja kot posebno<br />

razmerje v kapitalizmu odvisno od produkcije,<br />

ki iz ekonomije dela monetarno ekonomijo.<br />

Dejstvo je, da na videz objektivno gibanje<br />

kapitala, ki nikakor ni napačno spoznanje ali<br />

iluzija zavesti, pokaže, da lahko produktivno<br />

bistvo kapitalizma deluje samo v tej nujno<br />

tržni ali monetarni obliki, ki jo upravlja in<br />

katere tokovi in razmerja med njimi vsebujejo<br />

skrivnost investicije želje. 3<br />

V nasprotju z enostavno blagovno<br />

cirkulacijo B – D – B, ki ima smoter zunaj<br />

cirkulacije (prisvojitev uporabnih vrednosti<br />

za zadovoljitev potreb) ter mero v potrebi in<br />

<strong>Špegel</strong>: <strong>Das</strong> <strong>Ü</strong> <strong>Magazin</strong> - September <strong>2017</strong><br />

20

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!