"Matična celica in napredno zdravljenje (napredno ... - DCTIS

64. Epigenetika Epigenetics epigenétika -e ž novejša smer v genetiki, ki se ukvarja s
proteini in drugimi spojinami, ki obdajajo ali se prilepijo na
DNA (tem molekulam se kot specifičnim označevalcem
pripisuje ključna vloga pri rasti, staranju in raku)
65. Epigenetska
sprememba
66. Epigenetsko
reprogramiranje
Epigenetic
modification
Epigenetic
reprogramming
epigenétski -a -o nanašajoč se na spremembo v vzorcu
izražanja genov brez sprememb v sekvenci DNA: ~a
poškodba
Grška predpona »epi-« v besedi epigenetika pomeni, da gre za nekaj, kar
se nahaja na vrhu neke druge lastnosti. Epigenetske lastnosti so dodatek
klasičnim molekularnim osnovam dednosti, ki jih predstavlja samo
zaporedje nukleotidov v DNA. Termin epigenetika se nanaša na
spremembe v strukturi kromatina in spremembe na DNA, ki se stabilno
ohranjajo v genomu skozi celične delitve in so dedne. Te spremembe ne
vključujejo sprememb v zaporedju nukleotidov.
Vsaka mejotska ali mitotska sprememba, katere rezultat ni sprememba
DNA sekvence, ima pa velik vpliv na razvoj organizma. Možni
mehanizmi so metilacija DNA ali spremembe histonskih repov (kot npr.
acetilacija, metilacija, fosforilacija, ubikvitinacija in ribozilacija).
Epigenetski procesi vključujejo paramutacije, imprinting, utišanje genov,
inaktivacijo X kromosoma, pozicijske efekte, reprogramiranje,
transvekcijo, maternalne učinke, napredovanje karcinogeneze, razne
učinke teratogenosti, ter regulacijo modifikacije histonov in
heterokromatina. Čeprav je DNA zapis vseh celic organizma enak ima
vsaka celica določen specifičen fenotip, ki je posledica njenega razvoja in
trenutne ekspresije genov. Vsaka celica ima torej svoj značilen
epigenetski »podpis«.
Zmanjševanje epigenetskih sprememb, ki so posledica posttranslacijskih
dogodkov. Epigenetsko reprogramiranje je epigenetska sprememba, ki
poteka v normalnem razvoju in je potrebna za to, da izbriše določene
nezaželene epigenetske modifikacije, ki jih osebek podeduje od obeh
gamet. Poteka takoj po oploditvi jajčeca. Podoben mehanizem se pojavlja
tudi pri umetnem postopku - prenosu somatskega jedra (SNCT).
Izraza »programirana dediferenciacija« (sin. celično reprogramiranje)
nista povsem ustrezna sinonima za izraz »epigenetsko reprogramiranje«,
kajti predstavljata predvsem umetno sprožene postopke dediferenciacije
odrasle celice v in vitro pogojih. Glej tudi pod "Reprogramiranje"
67. Epigenom Epigenome Pri sesalcih ima vsak tip celic specifičen vzorec metilacije, kar
imenujemo epigenom.
68. Ex vivo Ex vivo ex vivo [éks vívo] v poskusnih
razmerah zunaj živega organizma
Zunaj živega organizma, velikokrat pomeni isto kot in vitro.
69. Fetalni goveji Fetal calf
Običajen dodatek k mediju za gojenje celic, ki se pridobiva iz seruma
serum
(bovine) serum
(FCS)
nerojenih telet. Vsebuje razne rastne dejavnike.
70. Fibroblast Fibroblast fibroblást -a m celica veziva, vretenaste ali zvezdaste oblike, z Celica vezivnega tkiva sploščene podolgovate oblike s citoplazemskimi
velikim, ovalnim, bledo barvajočim se jedrom, ki tvori
kolagenska, retikulinska in elastična vlakna ter proteoglikane:
rastni faktor ~ov
izrastki in ovalnim jedrom.
8