"Matična celica in napredno zdravljenje (napredno ... - DCTIS

156. Ontogeneza
(sin. morfogeneza)
Ontogenesis ontogenéza -e ž razvoj posameznega organizma od
spočetja do smrti; prim. filogeneza
157. Oocit Oocyte oocít -a m nezrelo jajčece v enem od dveh stadijev
razvoja: ~ drugega reda sekundarni → oocit; ~ prvega reda
primarni → oocit; primarni ~ ženska spolna celica v
oogenezi, ki nastane ob rojstvu iz oogonija, raste in vstopi
v meiozo; sekundarni ~ ženska spolna celica v oogenezi, v
kateri se pred ovulacijo konča prva in prične druga
meiotska delitev (ki se konča šele po oploditvi, pri čemer
nastane zrelo jajčece s haploidnim številom kromosomov);
158. Organ
sin. preovum; prim. jajčece
orgán -a m iz različnih tkiv sestavljen del telesa z
značilno obliko, položajem, zgradbo in funkcijo; sin.
organon, organum: cevasti ~, darovalec ~a, donor ~a,
eritropoetski ~, intraabdominalni ~, intrapelvični ~, votli
~; inverzni položaj ~ov, kultura ~a, ptoza trebušnih ~ov;
Razvoj enega osebka, ki opisuje izvor in razvoj organizma od stanja
oplojenega jačeca do odrasle oblike. V ontogenezo nekega osebka se
često pojavljajo razvojne stopnje, ki odražajo filogenetski razvoj dane
vrste.
Neoplojena jajčna celica.
Diferenciran in vitalen del človeškega telesa, sestavljen iz različnih tkiv,
ki ima lastno strukturo, žilje in sposobnost fizioloških funkcij s
pomembno stopnjo avtonomije;
159. Organogeneza Organogenesis organogenéza -e ž razvoj ali rast organov Obdobje v embrionalnem razvoju, ko nastanejo glavni organi in organski
sistemi.
160. Ovarijske celice Chinese hamster
Celična linija, ki izhaja iz ovarijskih celic kitajskega hrčka. Te celice se
kitajskega hrčka ovary cells (CHO
pogosto uporablja v medicinskih in bioloških raziskavah. Za rast v kulturi
(celice CHO) cells)
potrebujejo aminokislino prolin in ta lastnost omogoča, da jih
uporabljamo za genetske raziskave. Danes so celice CHO najpogosteje
uporabljen tip celic za industrijsko produkcijo rekombinantnih proteinov.
161. Označevalec Marker márker -ja m, žarg. → označevalec; označeválec -lca m Genotipski (geni) ali fenotipski (proteini) označevalci, ki so značilni za
(pluripotentni,
kar označuje ali se uporablja za označevanje česa; sin. določen tip celic. Z njimi lahko identificiramo določeno vrsto celice.
tkivno specifični)
marker:
biokemični ~ vsaka specifična lastnost, dokazljiva z
biokemičnim testom (npr. prisotnost ali odsotnost
določenega encima); biološki ~ celici lastna molekula, ki
omogoči identifikacijo vrste celice; sin. biomarker;
fluorescenčni ~ snov, ki se veže specifično na kako
molekulo in jo z lastno fluorescenco naredi vidno v
fluorescenčnem mikroskopu; genski ~ posebno izrazit
dedni znak, ki označuje kako družino ali populacijo; sin.
genski marker; itd.
18