Komunikacija

Komunikacija

I. Kaj je komunikacija
communicare – lat. kar posvetovati se, razpravljati, vprašati za nasvet.
To pomeni, da udeleženci s komuniciranjem izmenjujejo informacije, znanje,
izkušnje.

VRSTE IN NAČINI KOMUNICIRANJA
Glede na RAZDALJO MED UDELEŽENCI
o neposredno
o posredno
Glede na ŠTEVILO SODELUJOČIH
o intrapersonalno
o interpersonalno
o javno

Glede na SMER SPORAZUMEVANJA
o enosmerno
o dvosmerno
o večsmerno
Glede na OBLIKO
o besedno
o nebesedno

I. Dejavniki in pravila komuniciranja
NEMOGOČE JE - NE KOMUNICIRATI.
Komuniciranje med ljudmi še zdaleč ne pomeni samo »pogovarjanje«.
Tudi molk je komunikacija.

a) Govorno komuniciranje
Prednosti govornega komuniciranja so, da je hitro, omogoča sočasno
komuniciranje z več ljudmi in obsega tudi povratno informiranje.
Slabosti govornega komuniciranja se pokažejo takrat, ko se sporočilo, ki
doseže prejemnika, močno razlikuje od poslanega sporočila.

) Pisno komuniciranje
Prednost pisnega komuniciranja je trajnost.
Slabost - za oblikovanje sporočila potrebujemo zlasti več časa. Poleg tega
pošiljatelj ne ve , ali je prejemnik sporočilo dobil in ali ga je razumel tako, kot
želi pošiljatelj.

a) govorica telesa in
b) besedna intonacija.

Nebesedno komunikacijo uporabljajo tudi živali.
Nebesedna komunikacija se je razvila pred besedno komunikacijo.
Včasih lahko nebesedna komunikacija celo nadomesti besedno.

Skladnost in neskladnost komuniciranja
Z besedno komunikacijo izražamo informacije, vsebino ipd.,
z nebesedno komunikacijo pa čustva, naš odnos in stališče do same vsebine in osebe,
ki ji je sporočilo namenjeno.
Ob neskladni komunikaciji prejemnik sporočila vedno verjame
nebesednemu sporočilu.

Prvo pravilo glede drže in gibanja je pokončnost. Najdragocenejša je naravna
sproščenost. Prijazen in pokončen človek se sproščeno smehlja.
Izredno pomemben je pogled, zato s sogovornikom nenehno navezujemo stik.
Beganje z očmi daje vtis nemira, slabe vesti. V dvojici ali majhni skupini
zadržimo pogled na posamezniku od 5 do 15 sekund, v veliki skupini od 4 do 5
sekund.

Nekaj pomenov nebesednega komuniciranja
Osebni videz in urejenost
obleka, urejenost pričeske, urejena brada ali gladko obrit obraz, urejeni nohti in
zobje, brezhibna čistoča in vonj po svežem…
vonj po malici, cigaretni dim, vonj po potu in umazaniji, zatohli ali mrzli
prostori…

Prostor, predmeti ter čas:
Prostor - oprema, barve, obloge sten in tal, zavese, razsvetljavo...
Predmeti - urejenost in neurejenost prostora
Čas, ki si ga vzamemo izključno za razgovor in se v tem času ne oglašamo na
telefon. Pomembno je biti točen, a nekateri stalno zamujajo.

Čustva
Najpomembnejši del nebesednega komuniciranja je izražanje in prepoznavanje
čustev.
Človek vedno čustvuje, četudi se tega ne zaveda.
Čustva izraža (lahko pa jih tudi obvladuje) in si hkrati razlaga čustva drugih, na
osnovi česar uravnava svoje vedenje.

Čustva se izražajo v različnih kretnjah:
I. v izrazu obraza

II. v gibih telesa
Za strah so npr. značilni gibi oddaljevanja od tistega, kar povzroča strah.

Pri jezi so značilni pogosti in intenzivni, nekoordinirani gibi.
Žalost se kaže v sključeni in mlahavi drži telesa.

Veselje se kaže v čvrsti in vzravnani drži.

III. v spremembah glasu
Pri jezi je glas praviloma zvišan, daljše besede se skrajšajo, presledki med
govornimi celotami pa zmanjšajo.
Pri žalosti je tempo govorjenja počasnejši in presledki med besedami daljši.

Vpliv čustev na fiziološke in vedenjske spremembe
Ko se znajdemo v konfliktu, frustraciji ali v kateri drugi za nas problematični
situaciji, se praviloma čustveno ravnovesje poruši.
Trajnejše fiziološke spremembe tudi zaradi čustvovanja lahko privedejo do
psihosomatskih bolezni.
o Najpogostejše psihosomatske bolezni so:
• srčni infarkt,
• migrena,
• rana na želodcu,
• povišan krvni pritisk, razne alergije, astma in drugo.

Vedenjske spremembe zaradi motenj v čustvovanju se kažejo kot:
depresivnost,
zbeganost,
razdražljivost,
otopelost,
čezmerna labilnost,
pretirana vedrina ob nepravem času in na nepravem kraju in drugo.

Značilnosti čustvovanja pri mladostniku
o Za mladostnike sta značilna čustvena negotovost in strah.
o Njihovo vedenje je nestabilno in močno čustveno odreagirajo, ko se odrasli ne
strinjajo z njimi.
o Čustva so močna, a tudi hitro spremenljiva, kar je pri učenju moteče.

Komuniciranje v različnih razdaljah
Intimno območje (do 0,4 m) – s svojimi najbližjimi, družinskimi člani,
Osebno območje (od 0,4 m do 1,5 m) – pogovori v dvoje ali v javnosti,
Družabno območje (od 1,5 m do 4 m) – poslovno komuniciranje med ljudmi, ki se
poznajo slabo ali sploh ne, npr. za konferenčno mizo, na sestanku,
Javno območje (od 4 m do 8 m ali več) – komuniciranje na predstavitvi, konferenci,
seminarju.

Opazovanje
Pri pedagoškem delu bodimo raje optimisti kot pesimisti.
V optimističnem vzdušju in pozitivni naravnanosti je učenje in delo prijaznejše,
uspešnejše in učinkovitejše, postavljeni cilji pa lažje dosegljivi.
Vedno imamo na izbiro…

Potek komuniciranja
Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo štiri sestavine:
pošiljatelj,
prejemnik,
komunikacijska pot in
sporočilo.
Pogoj za komuniciranje je tako sposobnost pošiljatelja, da sporočilo pošlje, kot
tudi sposobnost prejemnika, da ga sprejme.

Vpliv psiholoških dejavnikov na sprejemanje sporočila
Komuniciranje je učinkovito, kadar je prejemnik sporočilo razumel tako, kot
ga je pošiljatelj zasnoval.

II. Sprejemanje informacij
1. Zaznavanje - sprejemanje informacij s čutili: slišimo, vidimo, tipamo,
okušamo, vonjamo.
2. Dojemanje - sporočila, ki nas zanimajo, so za nas pomembna, jih radi
poslušamo.
3. Razumevanje - subjektiven proces, vezan na naše spomine, stališča,
predsodke, pričakovanja, čustva..
4. Vrednotenje - zaključni del procesa sprejemanja informacije; kaj nam je
nekdo želel povedati.

Poslušanje
Naučite se biti dobri poslušalci.
Poslušajmo dvakrat toliko kot govorimo.
Pomembno je , da opazujemo ključna znamenja govorice telesa svojih
sogovornikov.

III. Aktivno poslušanje
Da nam je res mar za to, kar nam sporoča druga oseba, lahko pokažemo na različne
načine:
1. Preverjanje jasnosti sporočil
2. Preverjanje natančnosti
3. Zastavljanje vprašanj odprtega tipa
4. Razumevanje sogovornikovih čustev
5. Preverjanje s povzemanjem

Nasveti za uspešno poslušanje:
Osredotočimo se na tisto, kar nam sogovornik pripoveduje, in vztrajno
odganjajmo druge misli.
Ko sogovornika poslušamo, opazujmo njegove kretnje, mimiko; pozorni
bodimo na ton glasu.
Ves čas skušajmo ostati pri bistvu; večkrat se vprašajmo, ali je to, kar pravkar
slišimo, res bistvenega pomena.

Bodimo živahni. Čeprav poslušamo, sodelujemo v razgovoru s spremembami
položaja telesa, z mimiko, poudarki, nasmehom, začudenjem, kratkimi
vprašanji.
Če postaja pogovor dolgovezen ali drugače naporen, predlagajmo kratek odmor
(ali si ga vzemimo sami z odhodom na stranišče), ponudimo ali zaprosimo za
pijačo,vprašajmo, ali naj odpremo okno itd.

Poslovni razgovor ali intervju
Priprava
Začetek oz. pristop - prvi vtis
Predstavitev
Obravnava ugovorov
Zaključek

III.Poslovni sestanek
Sestanek je srečanje določene skupine ljudi ali dveh posameznikov, na katerem se
o nečem razpravlja, dogovarja in sklepa.
Uspešen sestanek je tisti, ki z najmanjšimi sredstvi in časom doseže največ
rezultatov -želeni cilj.

Vrste sestankov
Informativni sestanek
namenjen je obveščanju in posredovanju informacij.
Komunikacija praviloma poteka enosmerno.
Večinoma so to kratki sestanki, samo vodenje ni zahtevno.
Slabost pri tem je, da ni povratnih informacij.
Urejevalni sestanek
namenjen je urejanju zadev, snovanju novih zamisli, skupinskemu
odločanju. Komunikacija poteka dvosmerno, so zahtevnejši tako glede
priprave kot vodenja.

Pri oblikovanju sestanka moramo upoštevati:
I. priprava sestanka
II. razdelitev vlog na sestanku
III. dnevni red sestanka
IV. gradivo za sestanek
V. izbira udeležencev

IV. Komunikacija z mladostnikom
pozorno poslušanje - dobri sogovorniki poslušajo 90 % in govorijo 10 %,
empatično razumevanje;
postavljanje vprašanj;
umirjenost, sproščenost - ustrezno razpoloženje odvisno od različnih
dejavnikov, kot so npr. utrujenost, obremenjenost itd.;
vzpostavitev ugodnih čustvenih vezi z mladostnikom - npr. nezaupanje
onemogoča vzpostavitev uspešne komunikacije;

azumevanje mladostnikovega razvoja;
primeren prostor in čas;
potrpežljivost - sposobnost, da sprejmejo mladostnika
takšnega, kot je…