Osnove geštalt terapije. - Vitaplena
Osnove geštalt terapije. - Vitaplena
Osnove geštalt terapije. - Vitaplena
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Danila Beloglavec, prof.<br />
EDP, Gestalt
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Gestalt terapija je ena od humanističnih<br />
psihoterapevtskih modalitet<br />
To pomeni, da poudarja človekovo<br />
naravno težnjo k uresničevanju svojih<br />
potencialov<br />
GT je skupek različnih konceptov in metod<br />
vnaša pa tudi originalne vsebine (self kot<br />
proces, tukaj in zdaj in eksperiment )<br />
Razvili so jo Fritz Perls, Laura Perls, Paul<br />
Goodman in drugi po II. svetovni vojni
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Izraz prihaja iz Gestalt psihologije =psihologija<br />
zaznavanja (Berlinska šola -Kurt Lewin, Kurt<br />
Goldstein) iz začetka prejšnjega stoletja<br />
“celota je več kot skupek posameznih delov”<br />
Gestalt = organizirana celota<br />
GT človeka vidi in obravnava holistično.<br />
Celost telesa in duha, misli, čustvovanja in<br />
percepcij.<br />
Človek tvori pomen (meaning ) skozi<br />
formiranja gestaltov.
�<br />
�<br />
Našo percepcijo<br />
organiziramo skozi<br />
proces tvorjenja lika<br />
na določenem ozadju<br />
To, kar je relevantno<br />
za nas v določenem<br />
trenutku in bazira na<br />
naših takratnih<br />
potrebah , postane<br />
lik, ostalo se umakne<br />
v ozadje.
�<br />
�<br />
�<br />
Zdravo doživljenje = tvorjenje enega<br />
jasnega lika za drugim<br />
Lik =biološka potreba po spanju ali<br />
socialna potreba po intimnosti/umiku<br />
itd<br />
Če je lik, ki ga tvorim, živ, jasen, enovit,<br />
dobro diferenciran od ozadja in<br />
energetsko podprt, sem v stiku s svojimi<br />
potrebami in me bo energija peljala do<br />
zaključka tega gestalta.
�<br />
�<br />
�<br />
Če je lik nejasen, moten, zmeden, brez<br />
energije, potem se izogibam nečemu<br />
v okolju ali svojim potrebam in zato<br />
ozadje zahteva energijo od lika.<br />
Fiksen gestalt je “unfinished<br />
business”: energija je blokirana in<br />
gestalt<br />
se ne more zaključiti.<br />
Nedokončano sili v ospredje:<br />
človekova potreba po zaključevanju<br />
nas žene k zaključevanju gestalta<br />
(samoregulacija)
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Osrednji pojem v GT je kontakt = “prva<br />
in najbolj preprosta realnost”<br />
Kontakt je proces, ki se odvija na<br />
kontaktni meji med organizmom in<br />
okoljem.<br />
Kontaktna meja ločuje in ob enem<br />
združuje.<br />
Ta neposredni stik človeka z njegovim<br />
okoljem /telesom /terapevtom in<br />
uravnavanje tega kontakta je tisto, kar<br />
omogoča zavedanje, preživetje in rast.
�<br />
�<br />
�<br />
Za rast mora biti kontaktna meja dovolj<br />
prepustna, da dovoljuje asimilacijo<br />
novega in dovolj zaprta za “toksično”.<br />
Če ni asimilacije ali prilagoditve<br />
“novemu”, ponavljamo isti gestalt (fiksen<br />
gestalt) in zaidemo v težave.<br />
Terapevt je pozoren na klientov proces<br />
kontakiranja in na načine, kako<br />
prekinja/uravnava kontakt.
�<br />
�<br />
�<br />
Pozoren mora biti na lasten proces<br />
kontaktiranja s tem specifičnim<br />
pacientom.<br />
Terapija je tudi proces raziskovanja<br />
kontakta med pacientom in terapevtom<br />
Cilj je 1) razvijati pacientovo vse večje<br />
zavedanje o tem kar počne na kontaktni<br />
meji 2) razvijanje novih možnosti<br />
kontaktiranje (nove nevroloških<br />
povezave v možganih).
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Perls: nevroza je velikost razkoraka med<br />
verbalnim konceptom selfa in občutenim<br />
zavedanjem selfa.<br />
Delo na telesu: ozaveščanje in razvijanje<br />
senzacij; podpore telesu, dihanja, drža,<br />
ozaveščanje neverbalne komunikacije<br />
Ozaveščanja čustvovanja: emocije kot<br />
indikator, kaj se dogaja v nas in v našem okolju<br />
Ozaveščanje fizičnih, emocionalnih,<br />
kognitivnih in duhovnih potreb.
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Desenzitizacija (telesa, potreb, bolečine:<br />
npr motnje hranjenja)<br />
Deflekcija –izogibanje čustvom in<br />
senzacijam<br />
Introjekcija -prepričanja o tem “kar bi<br />
morali biti”, a nam v resnici niso lastni<br />
Projekcija – prenesem na druge, kar ne<br />
vidim /nočem videti v sebi
�<br />
�<br />
�<br />
Retrofleksija - agresijo obrnem vase<br />
Egotizem – samoopazovanje, spontanost<br />
blokirana z govorenjen “o”<br />
Konfluenco – zlitost z nekom ,<br />
nezmožnost videti sebe, lastnih potreb<br />
Ko so ti mehanizmi zafiksirani ( reagiram v<br />
različnih situacijah na stari, vedno enak<br />
način), postanejo nevrotični.
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Self je proces na kontaktni meji in se<br />
vedno spreminja.<br />
V tem procesu ima self<br />
3 funkcije:<br />
Id funkcijo: zaznava potreb, ki izhajajo iz<br />
fiziologije, čustovnaja in hotenja<br />
Ego funkcijo: proces<br />
“alienacije”toksičnega na kontaktni meji<br />
in asimilacije zdravega izbira<br />
Osebnostna funkcija: bolj stabilen del:<br />
tisti del, ki mu rečem, da sem to “jaz”.
�<br />
�<br />
�<br />
kvaliteta zavedanja telesa in naših potreb<br />
(id funkcija) podpira in odpira možnosti<br />
izbire (ego funkcija) in s tem<br />
prevzemanja odgovornosti za<br />
oblikovanje lastnega življenja.<br />
Vpliv eksistencializma: poudarek na<br />
izbiri, svobodi in odgovornosti<br />
Pacient naj postane čimbolj “responsable”<br />
na njemu lasten način.
�<br />
Nevroza: osebnostna funkcija premalo<br />
prepustna: svet naredim preveč predvidljiv,<br />
ker me je strah neznanega terapija<br />
spodbuja tveganje soočanja z neznanim;<br />
spodbujanje novega.
� Psihoza: premalo strukture, osebnostna meja<br />
preveč prepustna<br />
a) Svet preveč kaotičen , da lahko vzpostavim nek<br />
smiselni odnos terapija delo na ozadju,<br />
poenostavljanju sveta<br />
b) sem nezmožen ali se nočem iz določenega<br />
razloga premakniti s prve kontaktne meje (id)<br />
do druge (kjer nastane diferenciacija) in<br />
vzpostaviti smiselni self-drugi odnos<br />
terapija delo na tem kar nas združuje in ločuje<br />
/razlikuje na kontaktni meji.
�<br />
�<br />
GT se razvije kot kritika psihoanalize:<br />
nekateri izrazi podobni, vendar pomen<br />
drugačen.<br />
Teorija gonov (libida) se spremeni v<br />
splošno zadovoljevanje kakršnihkoli<br />
potreb: telesnih, emocionalnih,<br />
intelektualnih in duhovnih.
�<br />
�<br />
�<br />
Psihoterapija ni več raziskovanje preteklosti,<br />
ampak sedanjnosti (raziskovanje<br />
fenomenov na kontaktni meji)<br />
Preteklost doživljamo vedno le skozi<br />
prizmo sedanjosti in to doživljanje se vedno<br />
spreminja.<br />
Gestalt terapevt ni “prazno platno”, na<br />
katerega pacient projecira svoje<br />
zgodovinske odnose, ampak je<br />
soudeleženec in hote ali nehote so-oblikuje<br />
sedanjost. Terapevt – klient sooblikujeta<br />
drug drugega.
�<br />
�<br />
�<br />
GT ne uporablja koncepta<br />
“nezavednega”; tisto, kar je trenutno<br />
izven zavedanja (v ozadju)<br />
Temeljni moment v razvoju ni več analne<br />
/libidinalne narave, ampak<br />
oralne/dentalne: povezan s hranjenjem<br />
Naš odnos do hranjenja ima analogijo z<br />
našim psihološkim življenjem<br />
(grizenje/žvečenje/izpljuvanje<br />
/požiranje)
�<br />
�<br />
Gestalt terapevt ne prevzema vloge<br />
eksperta za klientovo doživljanje in mu<br />
ga NE interpretira<br />
vloga eksperta je predvsem v<br />
oblikovanju <strong>terapije</strong> na način, ki klientu<br />
omogoča, da pride do lastnega uvida ( aha!<br />
trenutek) in da sam postaja vse bolj<br />
avtonomen ekspert za lastno eksistenco<br />
(ekzistencialzem) .
�Ni<br />
objektivne ali absolutne resnice.<br />
Interpretacija realnosti je lahko le<br />
subjektivna in mnogovrstna (Husserl)<br />
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
GT = terapija “očitnega”<br />
Terapevt opisuje pacientu, kar vidi in<br />
opaža, brez interpretacije. To daje možnost<br />
pacientu, da naredi lastne povezave.<br />
V tem, kar opaža, je vse enako relevantno .<br />
Terapevt sledi tistemu, kar se pokaže v<br />
danem trenutku: “Kar je, je; in ena stvar<br />
sledi drugi” (Polster)
�<br />
�<br />
�<br />
Terapevt se mora zavedati lastnega doživljanja<br />
in odzivu na pacienta, kar informira njegovo<br />
naslednjo intervencijo.<br />
Če terapevt zgubi kontakt, pacientu ne nudi več<br />
sebe kot ločenega bitja na svoji strani kontaktne<br />
meje.<br />
Terapevt mora pristopiti do pacienta brez<br />
predhodnih predpostavk ali jih čimbolj dati na<br />
stran (bracketing), da se čim bolj uživi v njegovo<br />
doživljanje in ga vidi kot edinstvenega.
�<br />
�<br />
Posebna vrsta dialoga, ki ni le verbalen,<br />
ampak vključuje vse načine, na katere<br />
delujemo nasproti drugemu, in<br />
pričakovanja, da bodo drugi delovali<br />
nasproti nam.<br />
Vprašanja, ki se postavljajo v tem dialogu,<br />
so: na kakšen način se mi klient kaže? Na<br />
kakšen način me klient vzpodbuja, ali me<br />
skuša odvrniti od tega, da bi se mu pokazal?
�<br />
�<br />
Če klient prinese določeno temo, sanje, spomin<br />
– kaj je pomen tega tukaj in sedaj in kaj želi od<br />
mene, ko mi to pripoveduje? Kakšen vpliv ima<br />
to name in kaj jaz hočem tukaj in zdaj od tega?<br />
Dialoški pristop v najboljšem primeru vodi do<br />
eksistencialnega srečanja (kontakta) dveh bitij,<br />
kjer vsak spoštuje in sprejema drugačnost<br />
drugega, kjer ni kontrole in se prepustimo<br />
ustvarjanju naslednjega trenutka.
Dialoška naravnanost od terapevta zahteva:<br />
� Pristnost, integriteto in iskrenost<br />
� Odprtost za nepredvidljivost naslednjega trenutka,<br />
ki ga s klientom soustvarjata<br />
� Enakopraven, horizontalen odnos<br />
� Zavedanje lastne defenzivnosti<br />
� Odprtost za kritiko in prizanje pomot<br />
� Kadar v korist pacienta, razgaljanje lastnih čustev<br />
in občutkov ( self disclosure)<br />
� Videnje skozi pacientove oči (brez sojenja)<br />
� Potrditev pacienta v tem, kar lahko postane
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Vpliv Zen budizma<br />
kreativna indiferentnost = Terapevt si ne<br />
prizadeva spemeniti pacienta ampak razviti<br />
zavedanje<br />
Zavedanja je samo po sebi kurativno: ponuja<br />
možnosti novih izbir<br />
Poudarek na izkustvenem doživljanju , “tukaj<br />
in sedaj”, z razliko od govorjenja “o”pomen eksperimenta v gestaltu
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Cilj: zazvijati<br />
pacientovo zavedanje<br />
Podpora pacientu, da poskusi nekaj novega<br />
Integracija izkustvenega učenja s telesnim<br />
doživljanjem in kognicijo<br />
Priti do slepe ulice (Impasse) in se zavedati<br />
nasprotujočih si sil v samem sebi = integracija<br />
polarnosti.
Pogoji za izvajanja eksperimenta:<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Pacient mora biti pripravljen se soočiti s tem<br />
kar čuti, , misli in delain tolerirati eno dozo<br />
negotovosti<br />
Razumeti pomen učenja s poskušanjem (in<br />
delanjem “napak”)<br />
Pacient lahko kadarkoli prekine eksperiment<br />
ali ga ustrezno modificira glede na težavnost
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Sledenje toku spreminjanja zavesti iz trenutka<br />
v trenutek ( Mindfulness)<br />
Raziskovanje lastne govorice telesa , skozi gib,<br />
ples, igro...<br />
Pretiravanje /ojačanje ali zmanjševanje<br />
določene giba, glasu, izražanja ali obnašanja<br />
Eksperimentiranje z okušanjem, žvečenjem,<br />
poživanjem, izpljuvanjem<br />
Igranje vlog (psihodrama)
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
�<br />
Delo “na dveh stolih”= vzpostavitev dialoga z<br />
lastnim internih konfliktom<br />
Raziskovanje “slepe ulice” in toleriranje<br />
občutka, da si obtičal<br />
Vodene fantazije<br />
Delo na sanjah<br />
Razvijanje raznih metafor in prispodob za<br />
lastno življenje<br />
Delo na mejah ipd.
“ Although Gestalt Therapy is not widely<br />
practised, it is a unique expression of<br />
psychodynamic therapy that is particularly<br />
relevant to the notion of neural integration”<br />
Cozollino, The<br />
2002<br />
Neuroscience<br />
of<br />
Pyschotherapy,
Hvala!