Klasifikacije - UDK - Univerzalna decimalna klasifikacija

Bartol T. Klasifikacije - UDK - Univerzalna decimalna klasifikacija 1UDK - Univerzalna decimalna klasifikacijaKlasifikacija UDK je eden prvih univerzalnih klasifikacijskih sistemov. Konec 19. stol jo je razvil mednarodnibibliografski ins titut (Institut International de Bibliographie), in sicer na temelju klasifikacije DDC (DeweyDecimal Classification - 1876, Melvin Dewey). UDK je s e danes eden najbolj razs irjenih mednarodnihklasifikacijskih sistemov v bibliotekarstvu, vendar pa se le redko uporablja v velikih specializiranih podatkovnihzbirkah. Vlogo klasifikacije UDK so v zbirkah prevzele druge predmetne oznake (predmetne kategorije inkljucne besede, deskriptorji).Klasifikacija UDK temelji predvsem na s tevilskem ("decimalnem") oznacevanju vsebine dokumentov s t.i.vrstilci v obliki s tevilk in raznih simbolov in je zatorej univerzalno prenosljiva in razumljiva med jeziki. Talastnost, ki temelji na s tevilkah, pa se hkrati pojavlja tudi kot ovira, saj je za dolocitev kompleksnejs e vsebine spomocjo UDK potrebno dobro poznati sistem dolocanja vrstilcev in je za to potrebno imeti tudi katalogevrstilcev UDK oziroma tablice UDK. Ime univerzalnost se nanas a predvsem na vsebinsko zajemanje vseh vrstclovekovih aktivnosti, ki so razdeljene v deset skupin oz. oddelkov, od katerih se vsaka zopet deli po desetis kemnacelu na podkupine itd. Ker pa je ta klasifikacija nastala v 19. stoletju, je v glavnih vsebinskih oddelkihnamenjeno vec pozornosti humanisticno-druzboslovnim vsebinam kot tehnicnim. Vsa "tehnika" oz. uporabneznanosti, vkljucujoc elektrotehniko, gradbenis tvo, kmetijstvo, medicino, strojnis tvo ipd. se stiska v oddelkus tevilka s est, kjer je kmetijstvu/biotehniki namenjena podskupina 63. Tudi pri tej klasifikaciji torej veljahierarhicno nacelo tazvrscanja od splos nega k specificnemu, najbolj specificne vsebine oz. pojmi pa lahkopridobijo zelo dolge vrstilce. Za lazjo citljivost se za vsako tretjo s tevilko postavi pika.SPLOSNE TABLICEGlavni vrstilci, 10 glavnih oddelkov:0 SPLOS NO, BIBLIOGRAFIJA. KNJIZ NICARSTVO1 FILOZOFIJA. PSIHOLOGIJA2 VERSTVO. BOGOSLOVJE3 DRUZ BENE VEDE4 PROSTO5 MATEMATIKA. PRIRODOSLOVNE VEDE6 UPORABNE ZNANOSTI. MEDICINA. TEHNIKA6.3 KMETIJSTVO7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. S PORT8 JEZIKOSLOVJE. LEPOSLOVJE. LITERARNA VEDA9 ARHEOLOGIJA. DOMOZNANSTVO. ZEMLJEPIS. BIOGRAFIJE. ZGODOVINAPOMOZ NE TABLICESplos ni privesni vrstilci=... jezik(...) kraj(=...) ljudstva (izpeljano iz vrstilca za jezik)” ...ž cas.00n vidik(0...) oblikaSimboli, specialni znaki+ prirejenost,enako pomembna pojma/ razs iritev, sorodna pojma: odnos (pojmovno povezovanje)* poseben znak, rezerviran za nadaljnjo delitev pri GDK (gozdarski decimalni klasifikaciji)

Bartol T. Klasifikacije - UDK - Univerzalna decimalna klasifikacija 2Oblika dokumentov (prim.)(03) referencna dela(035) ucbeniki(09) zgodov., pravni viri(094.5) zakoniVidiki.000 avtorjev vidik.001 vidik priprave, teoretski vidik.002 vidik realizacije.003 gospodarski, financni vidik.004 vidik uporabe in obratovanja.005 vidik ureditve in opreme.006 vidik prostora lege in stavb.007 vidik osebja.008 vidik organizacije.009 vidik odnosov635 vrtnarstvo, 636 zivinoreja, 630 gozdno gospodarstvo, 674 lesna industrija,338 gospodarski polozaj...cene636=863 zivinoreja v slovenscini635=863 vrtnarstvo v slovenscini630(497) gozdno gospodarstvo v Sloveniji630(=863) gozdno gospodarstvo priSlovencih630*8 gozdni proizvodi636„1998„ zivinoreja leta 1998636.001.4 zivinoreja - raziskave, poskusi635(035) vrtnarstvo, ucbenik674(094.5) lesna industrija - zakon635+634 vrtnarstvo + arborikultura(enakovredna pojma)636.32/.34 angl., nem. in franc. ovcje pasme636:338.434 zivinoreja in financiranjePrimeri:63 Kmetijstvo ter sorodne vede in tehnologije631 Splos na vpras anja kmetijstva631.2 Kmetijska obratovalna poslopja631.22 Poslopja za rejo zivine631.5 Kmetijska dela631.51 Obdelovanje tal631.8 Gnojila. Gnojenje631.84 Dus icna gnojila632 Pos kodbe rastlin. Bolezni rastlin. Varstvo rastlin635 Vrtnarstvo635.1/.2 Korenovke. Gomoljnice.Okopavine635.112 Rdeca pesa635.262 Por636 Z ivinoreja nasploh636.01 Izvor zivine636.08 Splos na vpras anja zivinoreje636.082 Formiranje crede636.082.4 Nacin zreje636.084 Krmljenje636.1 Kopitarji636.2 Veliki prezvekovalci636.29 Drugi veliki prezvekovalci636.293 Bivoli. Jaki. Mos usi. Antilope637 Proizvodi domacih zivali637.1 Mlekarstvo in mlecni izdelki637.123 Kolostrum638 Gojenje (reja) zuzelk in drugih clenonozcev638.1 Cebelarstvo639.2 Ribis tvo

Bartol T. Klasifikacije - UDK - Univerzalna decimalna klasifikacija 3639.3 Ribogojstvo639.31 Gojenje rib v sladkih vodah159.9 Psihologija (splos no)159.929 Biopsihologija. Z ivalska psihologija - splos no159.929.2 Etologija591 Zoologija, splos na591.51 Z ivalska psihologija. Inteligenca. Instinkt. Priucitev. Dresura575 Dednost. (Genetika). Variabilnost. Nastanek vrst575.8 Evolucija. Nastanek vrst575.82 Faktorji evolucije575.827 Izbor. Selekcija575.827.2 Naravni izbor575.827.5 Umetni izbor630 Gozdno gospodarstvo630*5 Merstvo lesa. Prirast630*8 Gozdni proizvodi630*81 Les in lubje645 Stanovanjska oprema645.4 Pohis tvo674 Lesna industrija674.02 Postopki za obdelavo lesa676 Industrija papirja676.03 vlaknate surovine676.031/.032 Les749 Umetnis ko mizarstvoPrimeri vrstilcev UDK glede na naslov dokumentaVpliv foliarnega gnojenja s kalcijevim kloridom na kakovost plodov razlicnih kultivarjev jablane(Malus domestica Borkh.)UDK: 634.11(043.2), 631.811.4(043.2), 632.12(043.2), 632.16(043.2), 631.524.7(043.2)Preizkus nja pras icev na testni postaji Nemscak v letu 1994UDK: 636.4.082.2(047)Ultrafiltracija kostanjevega taninaUDK: 630*866.4(043.3)Ranljivost okolja v pokrajinskih tipih Slovenije z vidika izvajanja zakona o varstvu okolja : delovnogradivoUDK: 504:340.130.35(497.4)Biotehnolos ko pridobivanje keratinoliticne proteaze glive Doratomyces microsporus vlaboratorijskem bioreaktorjuUDK: 579.6:582.28(043.2)