Geografski obzornik 2-2006 – PDF(1,84 MB) - Gore-ljudje

GEOGRAFSKI OBZORNIKleto 2006 letnik 53 številk a 2Minimalne temperatureMednarodno prostovoljno deloLjubljansko geografsko društvo

uvodnik, kolofonPogumZanimivo, kako se večinoma učimo pomena besed. Vesel - žalosten,bel - črn, star - mlad, pogum - strah, … Nasprotja so očitno najboljprivlačna, zbudijo v naših razmišljanjih najhitrejšo, najbolj jasnopredstavo. Podobno velikokrat ocenjujemo ljudi in njihova dejanja:(ne)sposoben, (ne)motiviran, počasen, iznajdljiv ipd. Seveda so tozelo hitre oznake, mnogokrat celo prehitre, preveč površne, premalodomišljene in za večino primerov (na žalost) dokončne ali celo zmotne,neresnične, škodljive.Obstajajo pa dejanja, ki jih lahko brez velikih pomislekov opredelimokot pogumna. Glede tega ima verjetno vsak posameznik izoblikovanopaleto kriterijev. Za nekoga je pogumno iti na operacijo, drugemupredstavlja test poguma adrenalinski šport. Vendar pogum ni vedno leodločitev, da "nekaj upam narediti". Pogum je še marsikaj več. Pomeniv resnici sprejemati odločitve za dobro. Za to, kar v sebi čutimo, da jedobro, da lahko tok stvari preusmeri v dobro in da je to naša pravaživljenjska pot.Modrecem se je že zdavnaj zapisalo, da je pogum krepost in nenorost. S tega vidika lahko vrednotimo odločitev posameznika zaprostovoljno delo. Precej nemoderna beseda in dejavnost, ki pa imaveliko humano težo. Pomagati nekomu, pa naj bo to blizu ali daleč,ki ga poznaš ali ti je popolnoma tuj, je postalo v današnjem času žekar hvalevredno dejanje, čeprav bi verjetno moralo biti na seznamuobveznih dejanj in vrednot vsakega posameznika – in to vsak dan,začenši v najbližji življenjski sredini. In ker je tega očitno med namipremalo, dobiva ta dejavnost še večjo vlogo.Prav tako je potreben pogum, da pri minus 40 ºC in v zgodnjih jutranjihurah prečiš laze, planine in mrazišča po Sloveniji. Vendar se zatem skriva še marsikaj: ne le pogum, pač pa tudi vedoželjnost, interes,odgovornost. In ves ta preplet nekih pozitivnih aktivnosti, doživljanj inizkustev počasi vodi k pogumu. Stvari ne pridejo same po sebi. Zatoje potrebno marsikaj narediti. Relativno enostavno je ustanoviti društvo.Da pa le-to že več kot dvajset let uspešno deluje, seveda z boljali manj obveznimi viški in nižki, zahteva od skupnosti in posameznikaposebno veliko žlico entuzijazma, konec koncev tudi poguma.Poguma ni mogoče kupiti v trgovini, treba ga je graditi, negovati inpomagati tudi drugim, da ga razvijejo. Kako daleč smo pri opravljanjute naloge, pa najbolje ve vsak sam. In še nekaj: pravijo, da je sreča nastrani pogumnih. Vredno poizkusiti?!Irma Potočnik SlavičGEOGRAFSKI OBZORNIKstrokovna revija za popularizacijo geografijeIzdajatelj: Zveza geografskih društev Slovenije,Aškerčeva 2, 1000 LjubljanaZa izdajatelja: mag. Mitja BriceljISSN: 0016-7274Odgovorna urednica: mag. Irma Potočnik SlavičUredniški odbor: dr. Dejan Cigale, KarmenCunder, mag. Drago Kladnik, dr. Ana VovkKorže, mag. Irena Mrak, Dejan Mužina,mag. Miha Pavšek, mag. Mimi UrbancUpravnik revije: Primož GašperičElektronski naslov uredništva:irma.potocnik@ff.uni-lj.siSpletna stran: www.zrc-sazu.si/zgds/go.htmZasnova in oblikovanje: Nina MalovrhTisk: Tiskarna OmanFinančna podpora: Ministrstvo za šolstvo,Ministrstvo za okolje in prostorCena: 650,00 SIT (2,7 €)Transakcijski račun: 02010-0014166331Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana,Trg republike 2, 1000 LjubljanaIzhaja 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka.Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki šeniso bili objavljeni nikjer drugod.Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja,delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniškopolitiko in prostorskimi možnostmi.Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem medijuna naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkovne vračamo.GEOGRAPHIC HORIZONprofessional magazine for popularization of geographyPublisher: Association of the GeographicalSocieties of Slovenia, Aškerčeva 2,1000 Ljubljana, SloveniaFor the publisher: Mitja Bricelj, M.Sc.ISSN: 0016-7274Editor: Irma Potočnik Slavič, M.Sc.Editorial board: Dejan Cigale, Ph.D.; KarmenCunder; Drago Kladnik, M.Sc.; Ana Vovk Korže,Ph.D.; Irena Mrak, M.Sc.; Dejan Mužina; MihaPavšek, M.Sc.; Mimi Urbanc, M.Sc.Administrator: Primož GašperičE-mail: irma.potocnik@ff.uni-lj.siwww: www.zrc-sazu.si/agss/horizon.htmDesign: Nina MalovrhPrint: OmanFinancial support: Ministry of Education,Ministry of Environment and Spatial PlanningPrice: 4,50 USDBank account: 01000-0000200097-010-7160-20885/0Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana,Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia2 g e o g r a f s k i o b z o r n i k

kazaloFotografija na naslovnici:VABLJIVA VISOKA BARJASEVERNE FINSKEAvtorica:BARICA RAZPOTNIKMatej Ogrin, Iztok Sinjur, Darko OgrinMinimalne temperaturev slovenskih mraziščih pozimi2005/2006 4Barica RazpotnikMednarodno prostovoljno delo -več kot le počitnice 13Tanja ŽnidarčičLjubljansko geografsko društvo -generacijski most med geografi? 19Simon KušarVodniki Ljubljanskega geografskega društva:Slovenija II in III 28Janez NaredSlovenska mesta skozi čas 29Irena MrakSrečanje ameriških geografov 2006 303

Minimalne temperatureIZVLEČEKMeritve pozimi 2005/2006 v več kot 20 mraziščih(v različnih slovenskih pokrajinah) potrjujejo znanafizikalna dejstva in kažejo, da se v teh mraziščih obugodnih meteoroloških pogojih pojavljajo precej nižjetemperature od absolutnih minimumov, izmerjenih vmreži ARSO. V mrazišču Mrzla Komna (1592 m) jebila 25. 1. 2006 izmerjena najnižja temperatura doslejv Sloveniji: -41,7 ºC.v slovenskih mraziščihpozimi 2005/2006Ključne besede:minimalne temperature, jezero hladnega zraka, temperaturnainverzija, konkavne reliefne oblike, mrazišča.ABSTRACTThe Minimum Temperatures of Cold Air PoolsMeasurements in winter 2005/2006 confirmed ourassumptions, that temperatures in the cold air poolsare much lower than temperatures, measured withinnational observing network. In alpine cold air poolMrzla Komna on Komna plateau in Slovenian Julian Alps(1592 m a.s.l.), on January 25, 2006 the lowest temperatureever measured in Slovenia was recorded.Key words:minimum temperatures, cold air pool, temperatureinversion, concave relief shapes.Avtorji besedila:MATEJ OGRIN, univ. dipl. geog.,Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, SlovenijaE-pošta: matej.ogrin@ff.uni-lj.siIZTOK SINJUR, dipl. inž. gozd.,Gozdarski inštitut Slovenije, SlovenijaE-pošta: iztok.sinjur@gozdis.siDARKO OGRIN, dr. geog.,Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, SlovenijaE-pošta: darko.ogrin@ff.uni-lj.siAvtorji fotografij:LEA KAVALIČ, DARKO OGRIN, MATEJ OGRIN4COBISS 1.04 strokovni članekReliefna razgibanost Slovenije se kaže tudi vpestrih lokalnih značilnostih vremena in posledičnopodnebja. Posamezne reliefne oblike lahko ob določenihatmosferskih pogojih vremensko dogajanje vneposredni okolici občutneje spremenijo, kar v daljšemčasu občutimo kot lokalno klimatsko značilnost.Primer močne povezanosti lokalne klime in reliefa somrazišča, ki jih je v Sloveniji veliko.Temperaturne razmere v mraziščih se precej razlikujejood razmer, ki smo jih vajeni drugje po Sloveniji. Mehanizmiohlajanja so bolj intenzivni, reliefna oblika paomogoča nemoteno nočno ohlajanje, kar privede v radiacijskemtipu vremena do velikih razlik glede na okolico.Praviloma so mrazišča konkavne oblike, kar omogočanabiranje in nadaljnje ohlajanje hladnega zraka. So različnihdimenzij, od manjših (nekaj 10 X 10 metrov velikihvrtač), do večjih, kot so kraška polja in uvale, kontein drage, kraške udornice in alpske krnice. Njihove dimenzijeso od nekaj sto metrov do več kot 1 km po najdaljšiosi, v globino pa merijo več kot 100 m. Za vsa mraziščaje značilno redno stekanje ohlajenega zraka z okoliškihpobočij, s čimer se v njih tvorijo jezera hladnegazraka, ki sežejo največ do vrha reliefnega oboda (slika 1).Najnižje temperature so vedno na dnu mrazišč.g e o g r a f s k i o b z o r n i k

mraziščaPogojiza nočnoohlajanjezrakaLokalni, lahko rečemotudi mikroklimatski pogoji, se ustvarijo tedaj, ko vremenskadogajanja večjih velikostnih redov oslabijo. Topomeni, da morajo biti energijski in masni tokovi vatmosferi tako šibki, da lokalne razmere postanejo prevladujoče.Z drugimi besedami, vreme ne sme biti vetrovno,ne smejo se pojavljati padavine in nebo ne smebiti oblačno. Torej mora biti vreme jasno in mirno.Brezvetrje in izostanek oblačnosti sta temeljnapogoja, ki omogočata izrazito nočno ohlajanje zraka.Veter onemogoča ohlajanje prizemne plasti, saj se zneprestanim mešanjem ozračja ohlajen zrak pri tlehmeša s toplejšim nad njim. Oblačnost povzroči protisevanjeoblakov, kar pomeni tok toplote proti tlom,ki pa ohlajanje zavre. Proces nočnega ohlajanja se šepospeši, če je atmosfera suha in če na tleh leži snežnaodeja. Ker je vodna para najpomembnejši toplogredniplin, si ni težko predstavljati, da njena prisotnost vzraku močno zavira ohlajanje (tudi zato so meglenain oblačna jutra precej toplejša od jasnih).Snežna odeja pospeši ohlajanje zraka pri tleh zdvema učinkoma. Sneg je zelo dober izolator, saj vsebujepribližno od 50 do 95 % zraka, ki med ledenimikristali miruje in onemogoči transport toplote. Na tanačin prepreči dotok toplote iz tal preko snežne odejev atmosfero. To ohrani tla toplejša, zrak nad snežnoEnotne definicije mrazišča ni. Geografski terminološkislovar (2) in Tematski leksikongeografije (10) ponujata dve definiciji. Poprvi je mrazišče globel, za katero sta značilnatemperaturni in rastlinski obrat; po drugi paje dno kotline ali kraškega polja, kjer se spomladanskepozebe redno pojavljajo vse dokonca aprila. Širše lahko mrazišča pojmujemotudi kot območja, kjer so temperature zrakapogosto bistveno nižje od okolice.odejo pa je hladnejši kot v primeru, če snežne odeje nebi bilo. Drugi razlog je lastnost snežne odeje, da je zelodober sevalec dolgovalovnega sevanja. To pomeni, dav kolikor ni ustreznega protisevanja atmosfere (jasnonebo), površina snežne odeje pospešeno seva in oddajaše tisto malo toplote, ki jo ima (temperatura snega jevedno enaka ali nižja od 0 °C). To pa zraku pri tlehmočno zniža temperaturo. Zato so v jasnih in mirnihdneh, ko tla prekriva snežna odeja, jutranje temperaturetudi okoli 10 stopinj nižje kot sicer.Ohlajevalni potencial mrazišč narašča z nadmorskovišino iz dveh vzrokov. Najpomembnejšeje dejstvo, da je z nadmorsko višino atmosfera vseredkejša in vsebuje vse manj toplogrednih plinov(vodne pare idr.), ki zavirajo nočno ohlajanje. Drugi,manj pomemben razlog, so nižje temperature zrakana višjih nadmorskih višinah. Oba vzroka povzročita,da v višje ležečih mraziščih ob enakih ostalih pogojihtemperatura zraka pade nižje, kot v nižje ležečihmraziščih.Slika 1: Shematski prikaz nastajanja jezera hladnega zraka (avtor: Iztok Sinjur).5

mraziščaNašteti procesi ohlajanja se odvijajo tudi zunaj mrazišč.Vendar na vzpetem svetu ohlajanje pogostejemoti veter, poleg tega pa ohlajen zrak nenehno polzis pobočij proti dnu kotanj, dolin, kotlin in ravnin. Naravninah pa ohlajanje ne traja tako dolgo kot v konkavnihreliefnih oblikah, saj sonce tu zaradi višjegaobzorja prej zaide kot na ravninah. V mraziščih procesinočnega ohlajanja trajajo dlje kot v okolici, polegtega pa se vanje steka ohlajen zrak. Vse to privede doizrazitejšega ohlajanja in posledično bistveno nižjihnočnih in jutranjih temperatur od okolice.V večjih in globljih mraziščih so jezera hladnegazraka vztrajnejša, kar pomeni nižje srednje letnetemperature. V mnogih se je oblikoval tudi vegetacijskiobrat, kar kaže, da je temperaturni obratdovolj pogost in prisoten dovolj dolgo, da pomembnovpliva na vegetacijske razmere. Primer takih mraziščso številne kraške kotanje na Visokih dinarskihplanotah, kot na primer Smrekova draga na Trnovskemgozdu, Velika Kolobarnica na Snežniku idr. Vplitvejših mraziščih (nekatera kraška polja: Babnopolje, Bloško polje idr.) se vegetacijski obrat nepojavlja, saj temperaturni obrat ne traja dalj časa.Dolžina trajanja temperaturne inverzije vpliva nasrednje temperature mrazišč, bistveno manj pa vplivana ekstremne minimume. Na potencial ohlajanjamrazišč pomembneje vpliva njihova neposrednaokolica. Mrazišča se toliko ohladijo, kolikor toplotelahko izsevajo v nebo nad njimi. Zato je pomembno,koliko neba "vidi" mrazišče (kako visoko mu robovizastirajo obzorje). Bolj kot je mrazišče odprto in plitvo,bolj nemoteno lahko seva toploto v vesolje. Podrugi strani pa so plitva mrazišča bolj občutljiva navdore vetra, kar zmanjša število dni z nemotenimohlajanjem.Slika 2: Vegetacijski obrat v Smrekovi dragi na Trnovskem gozdu.Dno drage porašča rušje, navzgor sledi smrekov gozd, ki preidev mešani dinarski jelovo-bukov gozd (foto: Lea Kavalič).Globoke alpske doline niso idealna mrazišča,ker ne izpolnjujejo dveh pogojev, ki pospešujetanočno ohlajanje. Navadno se njihovo dno spušča protiosrednji dolini, kotlini ali ravnini, kar predstavlja iztokohlajenemu zraku po dolini navzdol. To občutimo kotpojav lokalnega vetra dolnika, ki ponoči piha v alpskihdolinah proti nižjim delom doline. Le lokalno se lahkooblikujejo manjše konkavne zajezitvene reliefne oblike(za morenskimi nasipi, skalnimi podori), kjer ohlajenizrak zastaja. Intenzivno ohlajanje onemogočajotudi visoka in strma pobočja, saj sevajo nazaj protidnu dolin.Slika 3: Dejavniki, ki pogojujejo zelo nizke jutranje temperature.6g e o g r a f s k i o b z o r n i k

mraziščaMetode in tehnike meritevNa Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljaniže drugo zimo zapored opravljamo meritve temperaturv mraziščih. Nekateri rezultati meritev sobili objavljeni v znanstvenem (6) in poljudno znanstvenemtisku (3, 8, 9). V zimi 2005/2006 smo kraziskovanju pritegnili tudi člane Prvega slovenskegavremenskega foruma in uspelo nam je sestavitinabor več kot 20 mrazišč v Sloveniji, kjer smo beležilitemperature ali z občasnimi maršrutnimi meritvami(meritve temperatur vzdolž izbrane trase ali naizbranem profilu) ali pa kontinuirano z registratorji inanalognimi termometri. Da bi se kar čim bolj približalistandardom Svetovne meteorološke organizacije,smo termometre postavili v zaklone s sevalno zaščitoin jih postavili 2 do 3 metre nad tlemi. V sredogorjuje visoka snežna odeja proti koncu zime 2005/2006merilne naprave zasula, v decembru 2005 in januarju2006 pa smo novo zapadli sneg odmetali iz okolicemerilnih naprav, da smo termometre obdržali dovoljvisoko nad snegom.Digitalni registratorji so beležili temperaturo vsakih15 minut. Tako smo dobili dinamiko ohlajanja, karje pri spoznavanju temperaturnih razmer v mraziščihneprecenljivega pomena. Slaba stran teh registratorjevje, da je njihovo območje merjenja navzdol omejenoz -40 ˚C, točnost pri tako nizkih temperaturah paje v intervalu od -0,9 do +1,6˚C; pri temperaturi -30˚Cpa od -0,7 do +1,2 ˚C. Za natančne vrednosti minimalnihtemperatur pri temperaturah pod -30 ˚C je tak intervalprevelik. S postavitvijo ustreznejših analognihminimalnih termometrov smo dobili zanesljivejšoinformacijo o minimumih, saj je točnost teh termometrov±0,3˚C. Slabost teh naprav pa je, da nam ne nudijovpogleda v dinamiko ohlajanja, z njimi niti ne moremočasovno določiti najnižje (ali katere koli druge) temperature.Glede na materialne zmožnosti raziskovanja seje kombinacija uporabe registratorjev in analognih termometrovizkazala kot zelo dobra. Dovolj natančneminimalne vrednosti smo odčitali s pomočjo analognihtermometrov, časovni potek spreminjanja temperaturepa so nam dali registratorji. Minimalne vrednosti,ki jih navajamo kot rekordne pozimi 2005/2006 zaposamezna mrazišča (preglednica 1), so bile izmerjenez analognim termometrom.Na izmerjeno temperaturo poleg napake instrumentavpliva tudi sevalni zaklon. Po standardih Svetovnemeteorološke organizacije se za ta namen uporabljaSlika 4: Nameščanje analognega in digitalnega termometra(foto: Darko Ogrin).vremensko hišico. Zaklone, ki smo jih uporabljali,smo poskusno namestili ob vremenski hišici na opazovalnemprostoru Agencije RS za okolje in primerjaliizmerjene temperature. Minimalne temperature,ki jih je v prirejenem zaklonu izmeril analogni termometer,so bile 0,8 °C nižje kot v standardiziranivremenski hišici. Ker so bile primerjave kratkotrajnein jih nismo večkrat ponovili, izmerjenih vrednostinismo korigirali.Najnižje temperaturepozimi 2005/2006Mrazišča, kjer smo v zimi 2005/2006 opravljali sistematičnemeritve, lahko razdelimo v tri tipe. V alpskain predalpska mrazišča sodijo sredogorska mraziščana Komni in mrazišča v alpskih in predalpskih dolinah,kot sta dolina Planice in dolina Meže. V dinarskamrazišča smo združili mrazišča na visokih dinarskihplanotah, Veliko Padežnico in Valo pod Snežnikomter Smrekovo drago na Trnovskem gozdu. Tem smopridružili tudi nižje ležeča mrazišča na notranjskihkraških poljih (Rakitna, Babno polje, Bloke) in uvalah(Retje, Travnik, Podpreska). V mrazišča submediteranskeSlovenije smo uvrstili Movraško valo, Gračiškovalo, Zalipnik ter dolini Rižane in Malinske.7

mraziščaPreglednica 1: Minimalne temperature v slovenskih mraziščih pozimi 2005/2006.mraziščenadmorskavišina (m)temperatura(˚C)datummraziščenadmorskavišina (m)temperatura(˚C)datumalpska in predalpska mraziščaMrzla Komna 1592 -41,7 25. 1. 2006Luknja 1430 -40.0 25. 1. 2006Planina Govnjač 1455 -40,2 25. 1. 2006Najen 1020 -31,0 25. 1. 2006Poljana 441 -24,3 25. 1. 2006mrazišča submediteranske SlovenijeZalipnik 755 -13,5 12. 2. 2006Movraška vala 170 -19,0 12. 2. 2006Gračiška vala 275 -12,0 12. 2. 2006dinarska mrazišča(visoke dinarske planote in notranjska kraška polja)Smrekova draga 1130 -26,0verjetno2. 3. 2006Velika Padežnica 1200 -32,6 11. 2. 2006Rakitna 785 -27,5Babno polje 750 -26,0Bloke 720 -23,5uvala Retje 705 -27,5uvala Travnik 700 -23,5uvala Podpreska 740 -29,0verjetno25. 1. 2006verjetno25. 1. 2006verjetno25. 1. 2006verjetno25. 1. 2006verjetno25. 1. 2006verjetno25. 1. 2006 Slika 5: Lega obravnavanih mrazišč.8g e o g r a f s k i o b z o r n i k

mraziščaAlpska inpredalpska mraziščaAlpska mrazišča so mrazišča na visokogorskih podih(Kriški podi, Kaninski podi) in na alpskih kraškihplanotah (Velika Planina, Komna, Jelovica, Mežakla,Pokljuka), kjer jih je zelo veliko. Po do sedaj opravljenihmeritvah so se za najhladnejša izkazala mraziščana Komni. Izstopajo Luknja, Planina Govnjač in mraziščeMrzla Komna, kjer je bila 25. januarja 2006izmerjena najnižja temperatura v Sloveniji, insicer -41,7 ˚C.Mrazišča v alpskih in predalpskih dolinah dosežejomanjše ekstreme, se pa v njih lahko zelo dolgo zadržujejezero hladnega zraka. Taki mrazišči sta Najenv dolini Planice in Poljana v dolini Meže. MraziščeNajen je plitva kotanja v domnevno talnem morenskemgradivu, ki prekriva dno Planiške doline. Dolnikhladnega zraka, ki se nabira v kotanji, praviloma neprevetri, zato se lahko zelo ohladi. Poljana je manjšakotlinica med dvema ožjima deloma doline Meže,kjer so tudi ugodni pogoji za zadrževanje in nadaljnjeohlajanje zraka.Mrazišča na visokihdinarskih planotahTa mrazišča so znana po številnih kraških kotanjah(udornicah, dragah, večjih vrtačah), ki nudijo idealnerazmere za nastajanje jezer hladnega zraka. Najboljznana so Smrekova draga na Trnovskem gozdu,Velika Padežnica, Vala in Velika Kolobarnica naSnežniku idr. V njih je pogost vegetacijski obrat,kar kaže na trdovratnost jezera hladnega zraka. Podo sedaj opravljenih meritvah temperature v nekaterihod teh mrazišč pogosto padejo pod -30 ˚C, apotenciala sredogorskih mrazišč ne dosegajo.Mrazišča notranjskihkraških polijNotranjska kraška polja (Rakitna, Bloško polje, Loškopolje, Babno polje idr.) in uvale (Retje, Travnik, Podpreska)so med ljudmi najbolj znana mrazišča. Kljubrazmeroma nizkim nadmorskim višinam, saj ležijoSlika 6: Vala Padežnica ima lastnosti mrazišč na visokihdinarskih planotah (foto: Matej Ogrin).večinoma med 600 in 900 m, so zaradi svoje plitvostiznana po zelo nizkih jutranjih temperaturah. Obenakih atmosferskih pogojih so hladnejša kot alpskedoline, njihovo pomembnost pa poveča dejstvo, da soštevilna poseljena.Na žalost je javnost s podatki o razmerah v njih vsepremalo seznanjena, kljub temu da v nekaterih delujejouradne meteorološke postaje Agencije zaokolje RS. Temperature v teh mraziščih večkrat dosegajovrednosti pod -25 ˚C, lahko pa padejo tudi do-35 ˚C, morda tudi več.Mraziščasubmediteranske SlovenijeIz submediteranskega dela Slovenije, kjer so klimatskerazmere na splošno najbolj pod vplivom morja,zaenkrat obravnavamo samo mrazišča v notranjostiSlovenske Istre. Že meritve pozimi 2004/2005 (6)in nekatere maršrutne meritve pred njimi so pokazale,da obstajajo ugodni pogoji za pojav nizkih minimalnihtemperatur tudi v tej pokrajini.Kot lokalna pola mraza sta se kljub nizki nadmorskivišini izkazali Gračiška (280 m) in še posebno Movraškavala (170 m). Vali sta nastali na prehodu kraškegav flišni del Slovenske Istre in imata, podobno kotostale vale v tem delu Istre, obliko plitvih, večinomazatravljenih kotanj, ki spominjajo na kraška polja oziromauvale, vendar niso kraškega nastanka.9

mraziščaPomen raziskovanjamraziščNa podlagi dosedanjih načrtnih in sistematičnihraziskav v slovenskih mraziščih lahko potrdimo prisotnostnižjih temperatur, kot so bile javnosti znanedo sedaj. Do sedaj je v javnosti veljalo splošno prepričanje,da se najnižje temperature pojavljajo pravna Babnem polju in da le redko padejo pod -30 °C.O štiridesetih stopinjah pod lediščem pa so bila leugibanja in mnogi, tudi strokovnjaki, so možnosttako nizkih temperatur v Sloveniji celo zanikali. Obtem se pojavljajo vprašanja o uporabni vrednosti izmerjenihpodatkov in o njihovem pomenu za vsakdanježivljenje.Glede na to, da je površje dinarskih in alpskih pokrajinv Sloveniji zgrajeno večinoma iz karbonatnihkamnin, v katerih najdemo obilo konkavnih reliefnihoblik, je lokalnih mrazišč zelo veliko, kar samo posebi povečuje pomembnost preučevanja s stališčarabe tal in prostorskega načrtovanja. To je še tolikobolj pomembno za nižje predele Slovenije, kjer jeskoncentrirana poselitev in je večina njiv, sadovnjakovin ostalih oblik rabe tal. Do naselij vodijo ceste, kimnogokrat prečkajo predele z lastnostmi mrazišč, karv določenih vremenskih razmerah pomeni nevarnostnepričakovane poledice ali goste megle.Poznavanje lokalnih klimatskih razmer je zelo pomembnopri gradnji stanovanjskih objektov, saj so razmerev mraziščih bistveno drugačne od standardnihrazmer, po katerih projektanti načrtujejo ogrevalne sisteme,izolacijo ipd. Če se odločimo za bivanje v takihpredelih, moramo računati na večje stroške ogrevanja,neugodne vplive nizkih temperatur na zdravje in počutjeter tudi na večjo izpostavljenost dimnim izpustomiz kurišč, ki se zaradi pogoste temperaturne inverzijezadržujejo pri ali blizu površja.Slika 7: Uvala Retje je (do 250 m široka in okoli 1,7 km dolga) v dinarski smeri potekajoča kraška kotanja. Najnižji del uvaleje na višini okoli 705 m, sklenjen obod pa dosega višine med 800 in 900 m. Dno uvale, ki je občasno poplavljeno, je večinomaizkoriščeno za travnike, nekdanje travnike in pašnike na pobočjih pa intenzivno zarašča gozd (foto: Darko Ogrin).10g e o g r a f s k i o b z o r n i k

mraziščaSlika 8: Mrazišče Luknja, ki se nahaja med Domom na Komni in Planino na kraju, je dobro opazno s poti proti Planini Govnjač inproti Planini na kraju, vendar je poleti zaradi gostega ruševja zelo težko dostopno. Globoko je 55 metrov, njegovo dno pa leži nanadmorski višini 1430 m. Površina celotnega mrazišča znaša približno 10,5 ha (foto: Matej Ogrin).Spoznavanje meja, kako nizko lahko sežejo temperaturev naravnem okolju v Sloveniji, je pomembnotudi zaradi poznavanja rastiščnih ekoloških razmer vmraziščih, saj se vegetacija (za razliko od živali) nemore umakniti v toplejše lege. Zaradi tega so se vtako zaostrenih razmerah razvile oziroma obdržalele take vrste, ki zaradi prilagoditvenih sposobnostihlahko rastejo in tudi reproducirajo semensko gradivo.Taka okolja imajo zaradi ohranjanja posebno prilagojenih(lahko tudi minoritetnih in reliktnih) vrst velikpomen za vrstno pestrost na nekem območju. Predstavljajolahko gensko banko redkih rastlin.Številni planinci in drugi obiskovalci narave bi moralibiti informirani o osnovnih zakonitostih temperaturnihrazmer v mraziščih in njihovi okolici,saj so te informacije v nekaterih izjemnih situacijah(nesreče, bivakiranje na prostem ipd.) lahkoključnega pomena za preživetje. Mrazišča so lahkoza državo strateškega pomena in v določenih vremenskihpogojih pozitivno ali negativno vplivajo navojaške akcije. Znane so govorice o vojakih med prvosvetovno vojno, ki so bili nepričakovano izpostavljenihudemu mrazu in so zaradi nepoznavanja temperaturnihzakonitosti konkavnih reliefnih oblik umrlizaradi podhladitve.Nenazadnje, z vidika vsakdana pa zelo pomembno –minimalne temperature so lahko tudi simbolno obeležjekraja (Babno polje –"slovenska Sibirija"), ki pase lahko v toku časa tudi spremeni!Za meritve v alpskih in predalpskih mraziščih so skrbeliIztok Sinjur, Matej Ogrin, Teja Logar in Andrej Trošt. Temperaturev dinarskih mraziščih so merili Matej Ogrin, IztokSinjur in Darko Ogrin, Nataša Uršič in Brigita Uršič; meritvev mraziščih submediteranske Slovenije sta opravilaDarko Ogrin in Mirjan Cunja.11

mraziščaPrimat prevzema Komna (iz terenskega dnevnika Mateja Ogrina)Sreda, 2. marec 2005"Približno ob pol treh zjutraj se odpravim v Bohinj. Malo pred četrtože hodim s smučmi po gazi na Komno. Kmalu mi postane jasno, da ssmučmi ne bom dovolj hiter, da bi bil pred sončnim vzhodom na LepiKomni. Smuči pripnem na nahrbtnik in bijem bitko s časom. Temperaturaje v dolini okoli -18 °C. Ko se vzpenjam po serpentinah nad Ukancem,pa naraste. Ves čas pihlja proti dolini. To je dober znak. Pridem vžleb, kjer se pot usmeri na planoto. Temu kraju se reče Pekel. Po izkušnjahiz letošnje zime vem, da mora zgodaj zjutraj tu veter prav poštenovleči, če hočem, da moja pot ne bo zaman. Skozi ozko grlo se ohlajenaKomna prazni le, če je na planoti mirno in jasno vreme, tako da sezrak dovolj ohladi in kot težji od zraka nad pobočji teče navzdol protiUkancu. V Peklu pošteno vleče, postane tudi občutno bolj mraz. Kmaluveter poneha. Okoli mene se rojeva novo jutro. Pot pripelje na planoto.Nataknem smuči in drsim proti Lepi Komni. Mudi se mi, nimam časameriti temperature. Mraz začne "stiskati" obraz, otrpne mi brada.Popolno brezvetrje je, mraz se stopnjuje. Ta občutek poznam, tako je bilo tudi 8. februarja v mrazišču naLepi Komni, ko sem nameril -34,2 °C . Sedaj pa je tako mraz že na Komni. Jasno je, da je tokrat precejbolj mrzlo kot tisto februarsko jutro. Od koče na Planini pri kraju proti Lepi Komni ni gazi. To pomeninekaj minut izgube. Hitim kot lahko, a še preden dosežem sedelce, kjer vstopim na Lepo Komno, sonceosvetli najvišje vrhove. Skozi sedlo piha kar močan veter. To pomeni, da je Lepa Komna še hladnejša odPlanine pri kraju.Še 10 minut, pa bom tam. Prečkam razgiban svet kotanj in vmesnih hrbtov. Kmalu zagledam vsa trimrazišča. Dosežem obod prvega, ki je bilo do sedaj najhladnejše. Pripravim termometer in ga prižgem.Oči se solzijo od mraza, solze na vekah zmrzujejo. Občutek mraza vse bolj zamenjuje pričakovanje. Nestrpense začnem spuščati proti dnu, ne da bi čakal, da se termometer umiri - pada, pada in pada. Kosem kakih 5 m nad dnom, kaže okoli -36 °C. V mislih imam samo še magičnih -40 °C. Termometer sene ustavi in ko meter ali dva nad dnom pokaže -39 °C, tedaj vem - to je to. Na dnu namerim -41,1 °C.V sosednjem mrazišču je -39,5 °C. Tretje mrazišče je že v soncu in nima smisla hoditi tja. Izkaže se, daso temperature v teh mraziščih dejansko tako nizke, kot smo predvidevali, a si nismo upali povsem zagotovotrditi. Sedaj to vemo."Literatura1. Gams, I. 1972: Prispevek k mikroklimatologiji vrtač in kraških polj. Geografski zbornik 13. Ljubljana.2. Geografski terminološki slovar 2005. Založba ZRC, Ljubljana.3. Logar, T., Trošt, A. 2006: Kje se skriva mraz? Geomix 12-3. Ljubljana.4. Ogrin, D., Krevs, M. 1995: Nekateri rezultati klimatskih meritev v Planici s poudarkom na meritvah terminalnih poganjkovdreves. Dela 11. Ljubljana.5. Ogrin, D. 2000: Nekatere topoklimatske značilnosti razporejanja temperature zraka in burje v razgibanem reliefu Slovenije.Dela 15. Ljubljana.6. Ogrin, D., Ogrin, M. 2005: Predhodno poročilo o raziskovanju minimalnih temperatur v mraziščih pozimi 2004/2005.Dela 23. Ljubljana.7. Ogrin, M. 2003: Vpliv reliefa na oblikovanje nekaterih mikroklimatskih tipov v Sloveniji. Geografski vestnik 75-1. Ljubljana.8. Ogrin, M., Ogrin, D. 2005: Kje ima mraz pri nas zares mlade? Delo (priloga Znanost), 17. 3. 2005. Ljubljana.9. Sinjur, I., Ogrin, M. 2006: Rekorden mraz -41,7 ºC so letošnjega 25. januarja izmerili na Komni. Delo, 16. 2. 2006. Ljubljana.10. Geografija (tematski leksikoni) 2001. Učila, Tržič.12g e o g r a f s k i o b z o r n i k

Mednarodnoprostovoljno delo -več kot le počitniceIZVLEČEKProstovoljno delo v tujini je vse bolj dostopno inpridobiva na veljavi, različni kratko- in dolgoročniprojekti letno privabljajo več tisoč sodelujočih vsehgeneracij. Največji vpliv ima na gostiteljsko skupnostin na samega prostovoljca.Ključne besede:prostovoljno delo, Islandija, Finska.ABSTRACTInternational Voluntary Work:much more than just holidays!International voluntary work is becoming moreaccessible and thus more popular due to the hugevariety of short- and long-term projects, involvingseveral thousand participants each year. It has agreat impact on the hosting community and thevolunteers themselves.Key words:voluntary work, Iceland, Finland.Avtorica besedila in fotografij:BARICA RAZPOTNIK, absolventka geog.,E-pošta: barica@gmail.comCOBISS 1.04 strokovni članekProstovoljstvo v sedanjem skomercializiranem času?Razumeti prostovoljstvo kot revolt, relikt preteklostiali humano dejavnost posameznika? Prostovoljec jevsakdo, ki opravlja neplačano neprofitno delo. Todelo lahko opravlja marsikje, v sodobnem času pa seprostovoljci pogosto napotijo tudi prek meja svoje domovine.Na splošno ločimo pri mednarodnem prostovoljnemdelu dve skupini:- kratkoročno prostovoljno delo: traja največen mesec; največkrat gre za zaključenprojekt oziroma nalogo, ki jo v tem časuopravimo (pogosto dela skupaj več prostovoljcev);- dolgoročno prostovoljno delo: traja večkot mesec dni; lahko gre za zaključenobsežnejši projekt, zajema tudi pripravo inorganizacijo (običajno se s takim projektomnaenkrat ukvarja le nekaj prostovoljcev).13

prostovoljno deloVključeneorganizacijeZ organizacijo in posredovanjemprostovoljnegadela se ukvarja vrstaorganizacij, ki delujejona različnih nivojih, odlokalnega do globalnega. Ena najbolj vsestranskih jeMednarodna prostovoljna služba (Service Civil International,SCI), ki ima 35 podružnic v 33 državah terpartnerje po vsem svetu. SCI je bila ustanovljena, dabi obnovila Evropo po prvi svetovni vojni; od takrat paje prerasla v svetovno nevladno mirovno organizacijo,ki se zavzema za družbeno pravičnost, trajnostni razvoj,mednarodno sodelovanje in solidarnost (3, 4).V Evropi je na področju dolgoročnega prostovoljnegadela najbolj aktualna Evropska prostovoljna služba(European Voluntary Service, EVS), ki je del programaMladina in pod okriljem Evropske komisije.Najbolj opazni del SCI so mednarodni prostovoljnidelovni tabori. Vsako leto jih je več kot1100 (SCI in partnerske organizacije). Greza kratkoročne projekte v organizaciji lokalnihpartnerjev, ki trajajo od nekaj dni do štiritedne, v povprečju pa dva do tri tedne. Načelnolahko na njih sodeluje vsaka polnoletnaoseba, ki ne potrebuje posebnih izkušenj. Običajnosi mora prostovoljec sam organizirati inplačati pot na tabor, za hrano in namestitevpa je poskrbljeno s strani gostiteljev.Na enem taboru večinoma sodeluje od 10 do20 prostovoljcev iz različnih držav, ki jih voditaborovodja. Znotraj SCI so tabori kategoriziranipo temah (na primer antifašizem, antirasizem,delo z begunci in manjšinami, pomočTretjemu svetu, prenove in arheologija, delo zinvalidi, kultura, varstvo okolja ipd.). Slovenskapodružnica SCI, Zavod Voluntariat, pošljena tabore do 200 prostovoljcev letno. Na taborev Sloveniji jih pride do 80. SCI ima tudiprogram dolgoročne prostovoljne službe.Program je namenjen mladim med 18. in 25. letomstarosti, ki v gostiteljski organizaciji v tujini 6 do 12mesecev opravljajo različna dela, pri čemer ne nadomeščajozaposlenih. Program EVS ni namenjen lemladim v državah Evropske Zveze; zadostuje že, daje le ena od sodelujočih organizacij (gostiteljska alipošiljajoča) njena članica.Prostor, lokalna skupnostin prostovoljciNajbolj neposredne prostorske učinke je opaziti prikratko- in dolgoročnih projektih naravovarstvenegaznačaja ter pri tistih, kjer je glavno delo obnovaobjektov (prepleskani muzej na Grenlandiji, urejenibazeni in požeta sol na Sečoveljskih solinah, noviodsek pohodniške poti v Kaskadskem gorovju).Manj opazen - a vsaj enako pomemben - vpliv imamednarodno prostovoljno delo na lokalno skupnost,saj gre pogosto za izolirane skupnosti in ciljne skupine,ki imajo malo stikov s tujci.Slika 1: Podružnice in partnerji SCI v Evropi. Čeprav je SCIsvetovna organizacija, ostaja njeno težišče v Evropi, kjer imavsaj enega predstavnika v vsaki državi. V zadnjih letih se je zelopovečalo število partnerskih organizacij v Vzhodni Evropi, zaradičesar je tam vse več zahodnoevropskih prostovoljcev (3).14g e o g r a f s k i o b z o r n i k

prostovoljno deloTudi projekti EVS so uvrščeni v 19 tematskihsklopov. Prostovoljcem pokrijejo stroške potovanja,namestitve in prehrane, poskrbljeno jeza zavarovanje, vsa usposabljanja ter morebitnoučenje jezika in mesečno žepnino. Takoenoletno bivanje in delo prostovoljca z vsemistroški Evropsko komisijo stane povprečno14.000 evrov. V okviru EVS se izvajajo tudit. i. kratkoročni projekti, ki trajajo do tri mesecein so namenjeni izključno mladim zmanj priložnostmi. Z letom 2007 se v programuEVS obeta kar nekaj sprememb, apodrobnosti še niso znane, pojavljajo se celonasprotujoče informacije. Ker je program vprvi vrsti namenjen mladim z manj priložnostmi,naj bi se nekoliko zaostrili pogoji prisprejemu prostovoljcev v posamezne projekte.Govori se tudi o zvišanju zgornje starostnemeje, do katere lahko prostovoljci sodelujejov programu. Poleg tega obstaja možnost, dabodo morali prostovoljci z letom 2007 začetiplačevati svoje "prostovoljstvo".Prisotnost mednarodne skupine pomeni obojestranskokulturno izkušnjo. Za lokalno skupnost, posebejmlade, je to pogosto prvi pogled v zunanji svet.Obrobnim skupinam je to motivacija, saj jih pritegnespoznavanje novih ljudi in možnosti, ki so navoljo. Tuji prostovoljci v lokalni skupnosti neredkovzbudijo pozornost medijev in posledično širšeskupnosti, ki se zave svojih potreb: čeprav je to lahkosamo ugotovitev, da so tudi sami zmožni urediti hokejskodvorano.Lokalna skupnost v stiku s tujci krepi lastno kulturoin identiteto, če jo želi predstaviti obiskovalcem. Nezanemarljivje v nekaterih primerih vpliv na turizem,česar se ponekod dobro zavedajo, drugod pa ne.Mnogi prostovoljci ob tem še potujejo po državioziroma regiji, vtise pa odnesejo domov, kjer jihposredujejo širšemu krogu. Prisotnost tujcev lahkoizkoristimo tudi za promocijo v smislu širjenja informacij,saj prostovoljcev ni treba posebej privabitiv kraj ali državo. Smiselno je izkoristiti njihovo prisotnost,z ustrezno ponudbo in storitvami pa še pridobititudi nove obiskovalce.Gostovanje skupine prostovoljcev je lahko precejšenorganizacijski zalogaj za lokalno skupnost. Brez predhodnihizkušenj za delo s skupinami je na voljo desetljudi, ki jih moramo zaposliti. Pred tem je potrebno vsodelovanju s krovno prostovoljsko organizacijo projektpripraviti in pridobiti sredstva iz različnih virov.Tako pridobljene izkušnje so dragocene za prihodnost.Ko neka skupnost gosti dolgoročnega prostovoljca, sokoristi drugačne. Delo opravlja nekdo od zunaj, ki vidiprobleme iz drugega zornega kota, zato lažje pristopiz novimi idejami in drugačnim pogledom na svet. Zaradidolgoročnosti skupnost prostovoljca "jemlje boljresno", saj ga dobro spozna in ga vzame za svojega. Vprimeru EVS so nezanemarljiva še finančna sredstva,ki jih dobi tudi gostiteljska organizacija. Seveda je pomembentudi stik s tujino preko prostovoljca.S prostovoljnim delom prostovoljec pridobi življenjskein delovne izkušnje in neredko osvoji nova znanja.Pri kratkoročnih projektih je pomembno skupinskodelo ter obvladovanje in reševanje konfliktov v skupini.Pri dolgoročnih projektih gre pogosto za sposobnostorganizacije in suverenost. V številnih primerihje prostovoljec deležen tudi jezikovnega usposabljanjain izpopolnjevanja. Pri EVS je zadnje celo delpogodbe med sodelujočimi organizacijami, Evropskokomisijo in prostovoljcem. Bivanje v tujem okolju panudi drugačno izkušnjo kot običajna potovanja, sajprostovoljec ni samo obiskovalec, temveč sodeluje privsakdanjem življenju in delu.Preglednica 1: Leta 2005 je v tujino odšlo 142 slovenskihprostovoljcev. Kar 125 jih je pripadalo starostni skupiniod 18 do 25 let (1).državaŠpanija 16Francija, Srbija in Črna gora po 14Italija 12Nemčija 9Turčija 8Velika Britanija, Češka po 7Poljska, Islandija po 5Irska, Slovaška po 4Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina,Hrvaška, Portugalska, Rusija, Ukrajinašteviloprostovoljcevpo 3Danska, Estonija, Finska, Latvija, Maroko po 2Indija, Litva, Severna Irska, Švica, Tajska, ZDA po 115

prostovoljno deloSiglufjörður -islandska izkušnjaProstovoljni delovni tabori, ki jih organizira islandskaorganizacija Veraldarvinir, so se v zadnjih letih dobrouveljavili, čeprav so eni redkih v gospodarsko razvitemsvetu, kjer morajo prostovoljci poleg prijavninepri pošiljajoči organizaciji plačati tudi prispevek za sodelovanjegostiteljski organizaciji (okrog 170 evrov).Islandskih prostovoljcev, ki bi odhajali v tujino, jenamreč zelo malo, zato se iz zbranega denarja financiraVeraldarvinir. V zameno imajo vsi prostovoljcimožnost ugodnejšega nakupa letalske vozovnice priislandskem letalskem prevozniku. Pri spretni poteziimajo korist vsi udeleženci: gostiteljska organizacija,letalska družba in prostovoljci.Siglufjörður leži na robu istoimenskega fjorda naseveru Islandije. Mesto je bilo nekdaj ribiška prestolnicaIslandije, kjer je preko poletja živelo tudi več kot10.000 ljudi. V 60. letih 20. stoletja so jate slanikovuplahnile, z njimi pa tudi mesto, ki ima danes lenekaj več kot tisoč prebivalcev. Julija 2004 se je mestopovečalo za enajst prebivalcev, saj so gostili mednarodniprostovoljni delovni tabor.Od 18 do 31 let stari prostovoljci iz Francije, Španije,Anglije, Nemčije, Švice, Finske, Japonske in Slovenijeso dva tedna urejali mesto, delali v "gozdu" in pomagalipri pripravi glasbenega festivala. V tem času sopripravili še mednarodni večer sladic, se pomerili zdomačini v nekaj športih, si ogledali rt Siglunes in sevsako popoldne kopali v mestnem bazenu, najpogumnejšicelo v morju.Rezultati dela so bili očitni: na večini mestnih zelenicje bila zamenjana travna ruša, koncerti glasbenega festivalaso nemoteno potekali, najstarejši hiši v mestuso vsaj deloma povrnili njeno staro podobo. Mesecdni kasneje je delo nadaljevala podobna skupinaprostovoljcev.Slika 2: Tradicionalna inuitska hiša "illu", zgrajena iz kamna in šote, je le eden od razstavnih predmetov Mestnega muzeja vIlulissatu na Grenlandiji. Hišo je potrebno vsako leto obnavljati, zato je delo prostovoljcev v okviru mednarodnega delovnegatabora poleti 2002 obsegalo tudi rezanje šote na obrobju mesta (foto: Barica Razpotnik).16g e o g r a f s k i o b z o r n i k

prostovoljno deloSyöte: Zimske aktivnostiv finski divjiniSlika 3: Najstarejša hiša v Siglufjörðurju je nekoč dobila novejšibetonski omet. V času tabora naj bi ga odstranili in hiši vrnilinjeno staro podobo. Delo je bilo fizično izredno naporno,zahtevalo pa je tudi nekaj spretnosti (foto: Barica Razpotnik).Stik z lokalno skupnostjo je bil odličen: na neuradnispletni strani mesta so redno poročali o vseh aktivnostihprostovoljcev in objavljali fotografije; zelo jeuspel mednarodni večer sladic; prostovoljci so deloopravljali skupaj z mladimi iz kraja.Skoraj vsi prostovoljci so pred taborom in po njem šenekoliko potovali po Islandiji, nekateri celo skupaj, insi tako ustvarili širšo sliko o državi, kot bi si jo samo spotovanjem. Le malo verjetno bi kdo obiskal odročenkraj, kot je Siglufjörður. Tudi sicer bi se zaradi draginjemarsikdo odpovedal obisku Islandije.Slika 4: Gostitelji so za prostovoljce v Siglufjörðurju organiziraliizlet čez bližnji fjel. Vreme je bilo značilno "islandsko", saj se jespreminjalo iz minute v minuto (foto: Barica Razpotnik).Syötekeskus je smučarsko središče s hotelom in centromšolskih in obšolskih dejavnosti na severu Finske,približno 140 km severovzhodno od Ouluja. Center senahaja na robu narodnega parka Syöte, kjer se prepletajogozdovi in visoka barja. Park, ki obsega 299 km 2 ,so ustanovili leta 2000 zaradi zaščite enkratnega inizredno pestrega naravnega okolja, življenjskega prostoramnogih redkih rastlinskih in živalskih vrst. Gretudi za eno od območij z najobilnejšimi snežnimi padavinamina Finskem. Nenavadna zimska pokrajinaprivlači veliko obiskovalcev.Tykkylumi je sneg, ki je značilen za obiskanidel Finske. Gre za nekakšno sneženje iz megleob "višjih" temperaturah (nekaj stopinj Celzijapod lediščem), ko se drobni snežni kristali zvseh strani trdno oprimejo vsakega predmetana prostem. Iglavci so tako povsem zaviti vsneg (tudi znotraj krošenj). Eno samo takšnodrevo lahko skupaj s snegom tehta tudi 3000ali 4000 kg. Ob nekoliko močnejšem vetru sedrevesa tudi podirajo in takrat neredko pridetudi do motenj v cestnem in železniškem prometuter oskrbi z elektriko.Turizem se je v Syöteju začel razvijati šele vzadnjih dvajsetih letih, ko je na Iso-Syöteju (VelikiSyöte) zraslo smučarsko središče s pripadajočoinfrastrukturo. Sledil je Pikku-Syöte (Mali Syöte) sSyötekeskusom. Vas med obema središčema, Syötekylä,se v tem času ni bistveno spremenila, so se papovečanemu številu obiskovalcev prilagodili prebivalciv okolici: lokalna farma severnih jelenov nudivodene oglede, med ponudbo so se znašle vožnje spasjo vprego, številni domačini pa imajo nekaj dodatnegazaslužka tudi z oddajanjem sob in apartmajev.Javnega prevoza v Syöte skoraj ni: med tednomvozita iz Ouluja preko Pudasjärvija dva avtobusadnevno, poleti pa le eden.Syötekeskus že več let zapored v okviru EVS gostiprostovoljce, katerih glavna naloga je delo s šolamiv naravi. V skladu s svojimi sposobnostmi, znanji ininteresi prostovoljec prevzame vodenje določenih17

prostovoljno deloaktivnosti, ki jih center pripravlja za osnovnošolskeskupine, kot so izleti s krpljami, lokostrelstvo, plezanje,likovne delavnice, kolesarstvo ipd.Center s sprejemom prostovoljca brezplačno pridobizelo motiviranega in sposobnega mladega človeka,ki običajno nima težav s komuniciranjem v tujemjeziku. Skupine, s katerimi se ukvarja, pa imajo priložnostuporabljati v šoli pridobljeno znanje angleščine.Prostovoljec je tudi nepogrešljiv, kadar gostujejo tujeali mešane skupine, kjer vodenje aktivnosti poteka vangleškem jeziku. Prostovoljec ima pogosto tudi priložnostpredstaviti svojo državo – tako v lokalni šolikot med gostujočimi skupinami, kar je tudi eden odnamenov takšnih izmenjav.Slika 5: Severnofinska olimpijada za šolarje iz Ouluja.Prostovoljci v Syötekeskusu sodelujejo pri organizaciji aktivnostiza šole v naravi. Večinoma gre za športne in izobraževalnedejavnosti v naravi, v katere je vloženega veliko truda. Največjije obisk pozimi, ko ima Syötekeskus tudi najbolj pestroponudbo. V ozadju je viden tykkylumi (foto: Barica Razpotnik).Slika 6: Pogosto želijo gostitelji prostovoljcem razkazati svojkraj ali regijo. Prostovoljci, ki so julija 2005 delali v Zaporožjuv Ukrajini, so šli tako za konec tedna na oddih v Kirilovko naobali Azovskega morja (foto: Barica Razpotnik).Veliko večkot poceni počitniceMednarodnega prostovoljnega dela nikakor nesmemo enačiti s "poceni" počitnicami. Res je, da jeprostovoljcu omogočeno cenejše oziroma brezplačnobivanje in hrana, vendar le v zameno za delo, ki gaopravlja. Osebno nisem nikoli zares seštela stroškov, kisem jih imela s prostovoljstvom, še manj pa razmišljalao urah opravljenega dela. Veliko pomembnejša so doživetjain izkušnje, ki jih verjetno ne bi imela, če ne bi kotprostovoljka delala v tujini. Verjetno ne bi nikoli videlasevernega sija, lagun na Azovskem morju, ledenih gorav siju polnočnega sonca, bliskovite subarktične pomladi,kitov v naravnem okolju, indijanskega pow-wowa. Ne biznala polagati tapet, kuhati za 20 ljudi, upravljati dvigalaza delo na višini, rezati šote in izvajati reševanja izprevrnjenega kanuja. Zagotovo ne bi imela prijateljevpo vsem svetu, kamor se lahko kadar koli povabim naobisk. Prostovoljstvo je enostavno postalo del mene.Literatura1. Kam gremo? Z Voluntariatom 2005. Zavod Voluntariat. Ljubljana.2. Syöte National Park 2004. Metsähallitus.3. Medmrežje: http://www.sciint.org/ (citirano 4. 3. 2006).4. Medmrežje: http://www.zavod-voluntariat.si/ (citirano 4. 3. 2006).5. Medmrežje: http://europa.eu.int/comm/youth/program/sos/vh_evs_en.html (citirano 2. 3. 2006).6. Medmrežje: http://mladina.movit.si/ (citirano 4. 3. 2006).7. Medmrežje: http://www.isosyote.fi/ (citirano 4. 3. 2006).8. Ustni viri: Hanna Hernetkoski (Syötekeskus), Anki Pulliainen (CIMO), Barbara Žgavec (Zavod Voluntariat),Andrej Lozar (Mladinski svet Slovenije).18g e o g r a f s k i o b z o r n i k

Ljubljanskogeografsko društvo -generacijski mostmed geografi?IZVLEČEKLjubljansko geografsko društvo si je med dvajsetletnimdelovanjem z bogato paleto aktivnosti posrednoali neposredno prizadevalo za krepitev stanovskezavesti geografov, prispevalo pa je tudi k disperzijigeografske stroke in novih znanj v slovenski družbeniprostor.Ključne besede:Ljubljansko geografsko društvo, arhiv, aktivnosti,članstvo, društvo.ABSTRACTLjubljana Geographical Society:the Generation Bridge between GeographersWith its numerous and diverse activities, LjubljanaGeographical Society has been striving directly orindirectly for the strengthening of geographicalconsciousness over the past twenty years. It hasalso contributed to the expansion of the Slovenegeography as well as to the broadening of the geographicalknowledge in the Slovene society.Key words:Ljubljana Geographical Society, archives, activities,membership, society.Avtorica besedila:TANJA ŽNIDARČIČ, študentka geog.,Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, SlovenijaE-pošta: tanja.znidarcic@gmail.comAvtorji fotografij:člani Ljubljanskega geografskega društva.COBISS 1.04 strokovni članekJanuarja leta 2004 je med pripravami na dvajsetoobletnico Ljubljanskega geografskega društva(LGD) postalo aktualno vprašanje arhivskega gradivadruštva. Ob njegovem pregledovanju se je pojavilaželja po sistematični ureditvi in strokovnemu pregledu.Sredi tega leta je želji, ki je do takrat dobilaže popolnejše obrise, sledila odločitev Izvršnegaodbora društva o vsebinski in kronološki ureditviarhivskega gradiva.Najzahtevnejši in časovno najbolj zamuden postopekse je začel, ko je bilo gradivo zbrano in urejeno.Drobce je bilo potrebno sestaviti v mozaik, ki je razkrivalorganizacijsko in vsebinsko podobo društva.Analizirali smo posamezne dokumente in tako dobilivpogled v posamezne segmente društva.Na koncu smo vse delne analize združili v sinteznipregled, ki kaže ne le organizacijski in programskirazvoj društva, ampak tudi vzporedne vsebine, ki paso za njegovo organsko rast in razvoj ravno tako pomembne:članstvo, članarine, problemi ter dileme, skaterimi se je društvo soočalo, in ljudje, ki so mu ssvojim delom dali prepoznaven pečat.19

ljubljansko geografsko društvo20LGDČlani LGD-ja so v prvivrsti geografi, študentigeografije in vsi drugi,ki jih zanima geografskastroka, ne glede na krajbivanja. Redno plačevanječlanarine jim omogočaudeležbo na društvenih aktivnostih in ugodno naročniškoceno Geografskega obzornika in Geografskegavestnika. Člani LGD so predvsem iz Ljubljane innjene bližnje okolice. Večina članov je učiteljev v ljubljanskihosnovnih in srednjih šolah, učiteljev in asistentovna Oddelku za geografijo Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani in Pedagoški fakulteti Univerzev Ljubljani ter raziskovalcev z Geografskega inštitutaAntona Melika ZRC SAZU, Inštituta za raziskovanjekrasa ZRC SAZU, Urbanističnega inštituta Ljubljanain Statističnega urada Republike Slovenije (1).V grobem lahko člane LGD-ja razdelimo v tri skupine.V prvo spadajo aktivni člani, ki se bolj ali manj rednoudeležujejo dejavnosti, poleg tega pa tudi z večjimali manjšim zanimanjem prebirajo publikacije, kijih dobivajo na dom. V drugi skupini so geografi inljubitelji geografije, ki se zaradi različnih razlogovne udeležujejo dejavnosti, želijo pa ostati v tesnemstiku s stroko, kar jim prebiranje znanstvenih in strokovnihpublikacij vsekakor omogoča. Tretjo skupinosestavljajo člani, ki jih je pot "odnesla" iz geografije,vseeno pa čutijo pripadnost matični stroki in mordasamo preletijo publikacije. Če ne drugega, so lahko natekočem, s čim vse se njihovi stanovski kolegi ukvarjajo.To so pravzaprav donatorji društva in tudi ti sozelo zaželeni in spoštovani (9).Slika 1: Kolesarska ekskurzija po Krasu leta 2003(foto: člani LGD).Spreminjanju števila članov je zaradi pogostih organizacijskihsprememb in nedostopne dokumentacije arhivskegagradiva težko slediti. Na gibanje števila članstvavpliva mnogo dejavnikov, v prvi vrsti pester terzanimiv program aktivnosti društva, dobro informiranjeo aktivnostih društva in navsezadnje tudi obdobjeoziroma leto delovanja društva. V času 20-letnegadelovanja LGD-ja so se prav gotovo spreminjali tudidružbeni vzorci preživljanja prostega časa.Slika 2: Gibanje števila članov LGD-ja v obdobju1985–2003 (1, 2, 8).Vsako društvo je živa tvorba, ki raste in se razvija,včasih pa tudi usiha. Podoben razvoj lahko zasledimotudi v LGD-ju. Obdobjem širjenja članstva so sledilaobdobja nazadovanja. V letu 1985 ni bilo velikega zanimanjaza ekskurzije. Posledično se je zmanjšalo tudištevilo članov društva; tega leta jih je bilo najmanj,samo 149. Udeležba v društvenih aktivnostih je nazadovalatudi v letih 1999 in 2000 in bila včasih že zaskrbljujoča.Največ članov je bilo leta 1997 in 1998, in sicer 340.To lahko povežemo s pestrim programom strokovnihekskurzij, ki jih je bilo leta 1997 največ. Množičnaudeležba na ekskurzijah je bila tudi posledica tedanjihdružbenih norm in vrednot. Ljudje so svoj prostičas radi preživljali v okviru organiziranih izletov, zatoso društva takrat naletela na pozitiven odziv (1).g e o g r a f s k i o b z o r n i k

ljubljansko geografsko društvo Slika 3: Shema metod dela pri urejanju arhivskega gradiva Ljubljanskega geografskega društva.21

ljubljansko geografsko društvoFormalna ustanovitev Ljubljanskega geografskega društvaZametki Ljubljanskega geografskega društva (v nadaljevanju LGD) segajo v leto 1922, ko je takratustanovljeno Geografsko društvo Slovenije (v nadaljevanju GDS) prevzelo vlogo v razvoju slovenskegeografije in stanovske organiziranosti. V 80-letnem delovanju se je društvo večkrat organizacijskopreoblikovalo. Leta 1960 je bila kot četrta regionalna podružnica (za mariborsko, celjsko in kranjskoobmočje) ustanovljena podružnica v Ljubljani, ki je bila predhodnica LGD. Njene aktivnosti so biletesno povezane z delovanjem GDS, od katerega je prevzela organizacijo predavanj in ekskurzij za ljubljanskoobmočje (10).Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja se je podružnica preoblikovala v Ljubljanski aktiv, ki je delovaldo 17. maja 1984, ko se je preoblikoval v LGD (10). Nastanek LGD-ja je posledica notranje reorganizacijegeografske stanovske organizacije, ki je bila povezana z novo zakonodajo o društvih. Tako se jemogla društvena dejavnost bolj regionalno in policentrično organizirati (9).Istočasno je LGD pristopilo v Zvezo geografskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZGDS), krovnoorganizacijo slovenskih geografov. Z reorganizacijo društva naj bi bila zagotovljena širša podlaga zaaktiviranje novih kadrov v društvih in zvezi, obenem pa naj bi se izboljšala tudi strokovno sodelovanjein organiziranost geografov (1). ZGDS sesatvljajo posamezna regionalna društva. Geografe iz osrednjegadela Slovenije povezuje LGD, ki nadaljuje z uveljavljenimi aktivnostmi in uvaja tudi nove. PolegLGD so glede na regionalno načelo v ZGDS vključena še Ptujsko, Mariborsko, Severno Primorsko, Primorskoin Gorenjsko geografsko društvo, glede na interesno načelo pa še Društvo mladih geografovSlovenije (v nadaljevanju DMGS) in Društvo učiteljev geografije Slovenije (DUGS; 9). Osamosvojitevregionalnih društev je olajšala njihovo finančno poslovanje, saj društva kot samostojne pravne osebelahko izvajajo lastno finančno politiko (10).ZGDS vodi, ureja in usklajuje znanstvene zadeve: izdajanje revij, organiziranje znanstvenih simpozijev ipd.,LGD pa organizira poljudna in strokovna predavanja ter strokovne ekskurzije, o katerih izdaja vodničke.Paleta aktivnostiza člane LGDLGD temelji na članih in aktivnostih, ki naj bi zagotavljalečim bolj pester in inovativen program. S temnaj bi se privabilo člane in zadovoljevalo njihove želje,pričakovanja, potrebe po znanju in druženju kot segmentusocializacije.Bivši predsednik LGD-ja, Karel Natek, je naokrogli mizi ob praznovanju 20. obletnice poudaril,da mora društvo ponuditi tisto, za karljudje niti ne vedo, da potrebujejo. Ustvarjanjeprivlačnega programa je torej ena izmedosnovnih nalog LGD-ja (10).22Tako se je temeljnemu programu, ki se je oblikovalže sredi šestdesetih let 20. stoletja - tj. predavanjem(6 ali 7 letno) in strokovnim ekskurzijam (6 letno inprvomajska strokovna ekskurzija v tujino) leta 1997pridružil nov sklop aktivnosti, tako imenovani "geografskivečeri", ki so spodbudili oživitev strokovnihizmenjav mnenj na področju geografske znanosti (9).Da bi na ekskurzije privabili več udeležencev in pospešiliprenos znanstvenih spoznanj v učiteljske vrste,so v šolskem letu 1997/98 uvrstili strokovne ekskurzijev Katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja učiteljev,ki ga je izdajalo tedanje Ministrstvo za šolstvo,znanost in šport (MŠZŠ). V katalogu so lahko učiteljinašli številne programe, katerih glavni cilj je bilapomoč pri poučevanju zemljepisa oziroma geografije,posledično pa so ponujali tudi možnost njihovegadodatnega izobraževanja in napredovanja v višjestrokovne nazive (1).g e o g r a f s k i o b z o r n i k

ljubljansko geografsko društvoStrokovne ekskurzije poSloveniji in zamejstvuStrokovne ekskurzije po Sloveniji in zamejstvu soorganizirane zlasti v manj obljudene in odročne deleSlovenije tudi zato, da bi zadovoljili različne interesečlanov LGD-ja.Vodijo jih geografi z Geografskega inštituta AntonaMelika ZRC SAZU, nekdanjega Inštituta za geografijo,Oddelka za geografijo Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani, Inštituta za raziskovanjekrasa ZRC SAZU, pa tudi od drugod. Odlikujejo sepo dobrem poznavanju izbranega območja: ali nanjem živijo ali pa je predmet njihovega raziskovalnegadela.Strokovne ekskurzije praviloma potekajo trikrat v jesenskemin trikrat v spomladanskem obdobju (11).Prvomajske strokovneekskurzije v tujinoPrvomajske strokovne ekskurzije v tujino trajajodober teden in so ponavadi organizirane v manjznane evropske države ali na Bližnji Vzhod. Vodijojih geografski strokovnjaki, ki poskrbijo za pesterprogram in obenem ohranjajo vezi z geografi drugihdržav. Prvomajskih ekskurzij se lahko zaradi formalnihrazlogov (Zakon o pospeševanju turizma) udeležijole člani LGD-ja.Poleg prvomajskih strokovnih ekskurzij so se v začetnemobdobju delovanja LGD-ja občasno organiziraleekskurzije, katerih glavni namen je bilo povezovanjein sodelovanje geografov na mednarodniravni na eni strani ter organizirana, strokovnopodprta izvedba daljših pohodniško-popotniškihodprav, na drugi.Slika 4: Strokovne ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva po Sloveniji in zamejstvu od 1983 do 2003 (1, 3, 6, 11).23

ljubljansko geografsko društvoPomembna in koristna je bila ekskurzija na Dunaj leta1986. Srečanje z dunajskimi geografi je odprlo novemožnosti za sodelovanje (5). Na Občnem zboru LGDja19. 1. 1993 so razpravljavci poudarili pomen sodelovanjaz geografi iz tujine. Leta 1993 je bilo posebejuspešno sodelovanje z geografi iz Švice in Belgije.Matjaž Jeršič: "... vsaka ekskurzija tujih študentovima velik pomen za promocijo Slovenijev svetu, saj so na primer švicarski geografiizdali posebno publikacijo o obisku vSloveniji" (1).Poletne pohodniško-popotniške odprave so udeležencepopeljale v Prokletije, na Šar planino (ekskurzijaje zaradi osamosvojitvene vojne odpadla) in na Špicberge;slednje so se zaradi velikih stroškov udeležili letrije člani LGD-ja (3). Bolj številčne so bile pomladanskeodprave v nepalsko Himalajo in na Šrilanko (leta1990) in v Vzhodno Afriko in na Sejšele (leta 1991).Leta 1999 je zaradi premajhne udeležbe odpadla ekskurzijav Nemčijo, dve leti pozneje pa tudi ekskurzijana Dansko (1).Šolske strokovneekskurzijeŠolske strokovne ekskurzije so najnovejša aktivnostLGD. Izvajati so jih začeli v šolskem letu 2002/2003in so namenjene srednješolcem v okviru obveznih izbirnihvsebin.LGD vsako leto izda katalog ekskurzij, ki je zasnovantako, da so posamezne ekskurzije primerne za različnevrste srednjih šol: gimnazije, srednje strokovnešole, poklicne šole ipd. Poleg tega najdemo v kataloguvzgojno-izobraževalne cilje, trajanje, okvirni program,pot, zahtevnost, ceno vsake ekskurzije, povezanost zdrugimi učnimi predmeti in opremo, ki jo učenci potrebujejoza uspešno izvedbo (4). Katalog prejmejovse srednje šole v ljubljanski urbani regiji in nekaterihokoliških krajih (9).Bistveni cilj tovrstnih ekskurzij je popestriti in dopolnititerensko delo, ki je pomembna vzgojno-izobraževalnaprvina pri pouku zemljepisa oziroma geografije.Kakovostno pripravljene ekskurzije dvigajo ugled šolskegeografije in lajšajo delo učiteljem (9).Slika 5: Prvomajska strokovna ekskurzija leta 1994 v Albanijo (foto: člani LGD).24g e o g r a f s k i o b z o r n i k

ljubljansko geografsko društvo Slika 6: Shema aktivnosti Ljubljanskega geografskega društva.25

ljubljansko geografsko društvoPredavanjaBrezplačna poljudna in strokovna potopisna predavanjaso namenjena vsem geografom, ljubiteljem geografijein potovanj. Predstavljajo najbolj pogostno dejavnostLGD-ja, saj se praviloma štirikrat v spomladanskemin trikrat v jesenskem obdobju organizirajov prostorih Zemljepisnega muzeja v Ljubljani (11).Predavatelji so ponavadi geografi in drugi, ki so že biliv določeni državi oziroma pokrajini in so z geografskimiznačilnostmi in problematiko območja dobro seznanjeni.Potopisna predavanja v daljne predele svetaudeležencem slikovito pričarajo določeno območjeter njegove glavne naravnogeografske in družbenogeografskeznačilnosti ter kulturne in etnične vidike.Predavanja so v obdobju 20-letnega delovanja zajela vglavnem območja Južne in Severne Evrope, glavnineSeverne in Južne Amerike, Azije in Avstralije z Oceanijo.Dokaj malo je bilo predavanj, ki so obravnavala afriškein srednjeevropske države, slednje zlasti zaradi boljšegaodziva obiskovalcev na predstavitvah bolj odmaknjenih,odročnih, "eksotičnih" in (gospodarsko, populacijsko,kulturno, politično itd.) aktualnih predelov sveta.Popularizacija geografijemed mladimiPomembno je sodelovanje LGD z DMGS (Društvomladih geografov Slovenije), katerega člani so nekočpod imenom Študentska sekcija delovali v njihovemokviru. Odcepitev ni prinesla negativnih smernic.Člani DMGS se lahko udeležujejo predavanj LGD-ja,geografskih večerov in strokovnih ekskurzij po Slovenijiter s tem bogatijo svoje geografsko raziskovalnoobzorje. Poleg tega LGD finančno pomaga DMGS-juz vsakoletnim odkupom društvenega glasila GEOmix.Tesne vezi med društvoma se še nadalje krepijo, saj zleti narašča število članov DMGS na strokovnih ekskurzijahpo Sloveniji in zamejstvu, obenem pa vse večnekdanjih članov DMGS vstopa v vrste LGD-ja.Slika 7: Prvomajska strokovna ekskurzija na Liparske otoke leta 1984 (foto: člani LGD).26g e o g r a f s k i o b z o r n i k

ljubljansko geografsko društvoOd šolskega leta 2002/2003 LGD sodeluje z DMGStudi strokovno. Člani DMGS za člane LGD, zdaj žetradicionalno, vodijo eno strokovno ekskurzijo v različnedele Slovenije ter pripravijo eno potopisno predavanje.Da bi okrepili društvene vezi in zgradili mostmed mlajšo in starejšo generacijo, ki imata skupnoželjo po širjenju novih geografskih spoznanj, zagotavljaLGD članom DMGS udeležbo na strokovnih ekskurzijahpo Sloveniji po simbolični ceni.Vodniki LGDVelik pomen za popularizacijo geografije in zlasti kotpripomoček pri načrtovanju šolskih ekskurzij imajoVodniki LGD (več o tem glej v tokratni številki, rubrikaRecenzija). LGD jih izdaja v sodelovanju z ZaložboZRC, ki vodničke tudi uspešno trži (nekaj jih je žepovsem pošlo). Nezanemarljivo je dejstvo, da članiLGD tudi vodnike dobijo z vplačano letno članarino.strokovnih ekskurzij v Katalog stalnega strokovnegaspopolnjevanja se je v društvo privabilo tudi več učiteljevgeografije, ki so dobili priložnost izpopolnitisvoje znanje, s pridobljenimi točkami pa napredovativ višje strokovne nazive. Z izdajo diapozitivov kotučnega pripomočka in organizacijo šolskih ekskurzijje društvo izdatno prispevalo h kakovostnejšemu deluučiteljev geografije in posledično popestrilo pouk.V današnjem globalizacijskem času je težko slediti novostimin konkurenci, ki preži za vsakim vogalom. Zleti se spreminjajo človeške norme in vrednote, načinživljenja in vsebina prostega časa. LGD si kljub temuprizadeva za krepitev stanovske zavesti geografov,s sodelovanjem med društvi in integracijo geografskihznanj pa spodbuja inovativnost in kreativnost, kibosta še kako pomembni za uspešno društveno delovanjev prihodnosti.Pozitivna prihodnost?!LGD z organizacijo strokovnih ekskurzij po Slovenijiin zamejstvu omogoča svojim članom in drugim ljubiteljemgeografije možnost spoznavanja naravnogeografskihin druženogeografskih značilnosti različnihpokrajin. S prvomajskimi strokovnimi ekskurzijami vtujino svojemu članstvu pripravi strokovni izlet v odmaknjenein manj znane države, s čimer izboljšujetudi odnose s tujimi geografi. S sodelovanjem z geografiiz Slovenije in tujine društvo popularizira strokoin dejavnosti društva tudi zunaj strokovnih krogov.Z geografskimi večeri oživlja strokovno izmenjavomnenj v geografski stroki. Odprt geografski krog, vsredišču katerega je LGD, z leti narašča. Z uvrstitvijoSlika 8: Ergias Dagi leta 1987 (foto: člani LGD).Literatura1. Arhivsko gradivo Ljubljanskega geografskega društva (1984–2004).2. Cigale, D. 2005: Članstvo Ljubljanskega geografskega društva. Ljubljana (osebni vir, marec 2005).3. Gabrovec, M. 2005: Funkcije v Izvršnem odboru Ljubljanskega geografskega društva. Ljubljana (osebni vir, marec 2005).4. Katalog ekskurzij (šolsko leto 2004/2005), 2004. Integral Primorska d.o.o. in Ljubljansko geografsko društvo. Ljubljana.5. Kunaver, J. 1987: Ekskurzija Ljubljanskega geografskega društva na Dunaj. Geografski vestnik 59, 2. Ljubljana.6. Perko, D. 1992: Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva. Geografski obzornik 39, 2. Ljubljana.7. Repe, B. 2004: Fotografije nekaterih članov LGD za prezentacijo LGD na 20. letnici, zgoščenka. Ljubljana.8. Repe, B. 2004: Število članov Ljubljanskega geografskega društva v letih 2000 in 2002, zgoščenka. Ljubljana.9. Smrekar, A. 2004: Delovanje Ljubljanskega geografskega društva. Ljubljana (osebni vir, december 2004 in marec 2005).10. Urbanc, M. 2004: Dvajseta obletnica Ljubljanskega geografskega društva. Geografski vestnik 76, 1. Ljubljana.11. Medmrežje: http://www.zrc-sazu.si/lgd (citirano 9. 2. 2005).27

Vodniki Ljubljanskega geografskega društva:Slovenija II in IIILjubljansko geografsko društvo je vsodelovanju z Založbo Znanstvenoraziskovalnegacentra Slovenske akademijeznanosti in umetnosti konecleta 2005 izdalo novo knjižico v sklopuVodnikov Ljubljanskega geografskegadruštva (uredil Drago Kladnik).Z novim zvezkom nadgrajuje tradicionalnoizdajanje vodničkov, ki sorezultat strokovne priprave za večdnevneprvomajske ekskurzije v tujino.V zadnjih letih so tako izšli vodnikiza Irsko, Bolgarijo, Sirijo, Iran, Kirgizistanin Maroko. Vsak od njih prinašageografske opise držav, v drugemdelu pa podrobnejše opise poti. Vodnikiso opremljeni s tematskimi kartamiin mnogimi zanimivostmi, ki pritegnejotudi negeografe.Vodniček Slovenija II na 104 stranehpredstavlja pet ekskurzij po Slovenijiin na Dobrač. V letu 2003 so se ekskurzijeosredotočale na kras in problemskeregije, zato so bile usmerjenev raziskovanje (ne)kraških pokrajin vjužni Sloveniji, ki jih večinoma označujejoštevilni razvojni problemi, pridružilapa se jim je tudi ekskurzijav Zasavje. Prednost opisov je v pristopu:vsak prispevek prinaša kratkopredstavitev najpomembnejšihnaravno- in družbenogeografskih značilnostiobiskane pokrajine, posebejpa so izpostavljeni tudi njeni temeljnirazvojni problemi in možnosti prihodnjegarazvoja. V drugem delu posameznegaprispevka so predstavljenetočke oziroma postanki, na katerihse velja ustaviti in opazovati, poslušati,se pogovarjati, vonjati, skratka -raziskovati.Nataša Ravbar, mlada raziskovalka naInštitutu za raziskovanje krasa ZRCSAZU, je vodila ekskurzijo po Krasu.Udeleženci so se na pot podali skolesi, kar je omogočilo odkrivanjekotičkov te sloveče pokrajine, kimotoriziranemu popotniku niso dostopni.Prispevek odkriva podzemneskrivnosti jame Vilenica, opisuje genezovečjih ali manjših površinskih pojavov,se spoprijema s pretakanjemkraških voda in z okoljskimi problemi.Značilnost Krasa sta seveda tudi vinoin specifična kulturna pokrajina.Monika Benkovič Krašovec, mladaraziskovalka na Oddelku za geografijoFilozofske fakultete Univerze vLjubljani, je člane Ljubljanskega geografskegadruštva popeljala v Brkine.Hribovje, zgrajeno iz fliša in apnenca,sodi med najmanj razvite dele našedržave. Kljub temu je na poti mogočenajti veliko zanimivega, predvsem paprijazne ljudi. Geografe seveda pritegneproblematika depopulacije inzaraščanja kulturne pokrajine.Aleš Smrekar z Geografskega inštitutaAntona Melika ZRC SAZU jevodil ekskurzijo po Notranjskempodolju (od Babnega do Cerkniškegapolja). Na postajah ob poti si jerecenzijamogoče ogledati (do nedavno)najhladnejšikotiček v Sloveniji, imenitnekraške pojave na Cerkniškempolju in še marsikaj.Marjan Ravbar, zaposlen na Geografskeminštitutu Antona Melika ZRCSAZU, je vodil ekskurzijo v Suho krajino,ki je primer "arhaične" pokrajinev zaledju urbanih središč. Na opisanihtočkah si je mogoče ogledati nekdanjipomen pokrajine in težave, s katerimise srečujejo domačini.Študentje, člani Društva mladih geografovSlovenije (z Oddelka za geografijoljubljanske univerze; prispevekje delo Naje Marot), so pripravili inizvedli ekskurzijo v Zasavje. Zasavjeje regija, ki se srečuje z razvojnimitežavami, povezanimi z deindustrializacijo.Na predstavljenih točkah sije mogoče ogledati muzej in rudarskostanovanje v delavski koloniji, območjeRudnika Trbovlje-Hrastnik innajvišji dimnik v Evropi.Prispevek Matije Zorna z Geografskegainštituta Antona Melika ZRCSAZU je vodnik po podorih podDobračem na avstrijskem Koroškem.Ekskurzijo je pripravilo in izvedloGeo morfološko društvo Slovenije.Vodniček Slovenija II je opremljens številnimi nazornimi tematskimikartami in zgovornimi fotografijami,ki bralca usmerjajo pri potepanjuter spodbujajo k spoznavanju pokrajinev živo. Vodniček je napisanstrokovno, a dovolj poljudno, daje primeren za vsakogar, ki je željanspoznavati manj znane slovenskepokrajine, v posebno pomočpa bo študentom geografije in učiteljem,ki pripravljajo ekskurzije zasvoje učence.28g e o g r a f s k i o b z o r n i k

Vodniček Slovenija III je uredil DragoKladnik. Na 105 straneh je predstavljenihšest ekskurzij po Sloveniji, ki sobile izvedene v letu 2004. V ospredjuzanimanja so bile ponovno manj obiskanerobne slovenske pokrajine.Ana Vovk Korže (Oddelek za geografijoPedagoške fakultete Univerze vMariboru) je udeležence ekskurzijepopeljala v Prekmurje. Ob prebiranjučlanka lahko spoznate najnovejše razvojnetežnje v gospodarsko najmanjrazviti slovenski pokrajini ter številnemanj znane znamenitosti, ki so vrednevašega ogleda. Nenad Jelenčič,profesor na Osnovni šoli Podzemelj,je pripravil ekskurzijo po Beli krajini.V dveh dneh lahko ob lagodnemkolesarjenju spoznate zgodovinskeostanke mitreja pri Rožancu, uskoškovas, številne cerkve in naravne lepoteBele krajine, pri čemer ni izpuščenageografska problematika varovanjanaravne in kulturne dediščine.Tomaž Hartman je pripravil in izvedelzanimivo ekskurzijo v pragozd naKočevskem. V članku z naslovom "Najtu ostane pragozd – gozdni rezervatina Kočevskem" se lahko seznanite zrazvojem Kočevskega. Posebna pozornostje posvečena pragozdnemurezervatu Pugled – Žiben in drugimizbranim naravnogeografskim značilnostimtega območja. Članek jeopremljen s številnimi shemami inkartografskim gradivom.Marjeta Jerič, članica Društva mladihgeografov Slovenije in študentkageo grafije ljubljanskega Oddelkaza geografijo Filozofske fakultete, jeudeležence popeljala na Bloke in Vidovskehribe. Površinsko majhni pokrajiniskrivata v sebi veliko geografskopes trost. S Srečkom Zgago lahkoobiš čete Baško grapo, ki le redko pritegnepozornost slovenske javnosti,vendar se je tudi (ali pa ravnozato) vredno posvetiti tej 30 kilometrovdolgi dolini. V zadnjem prispevkupredstavlja Irena Rejec Brancelj(Agencija Republike Slovenije zaokolje) Koprsko primorje na nekolikodrugačen način. Namerno se jeizognila obalni urbani aglomeraciji,da bi predstavila temeljne geografskeznačilnosti in procese v notranjostiKoprskega Primorja, ki ga označujejoistrske vasice, zaznamovane z depopulacijo.Posebna odlika tokratnega vodnikaje veliko nazornih slik ter sporočilnihkart in shem, ki bralcu še boljpribližajo preučevane pokrajine inprocese v njih. Uporabnost vodnikaje v uvodu najbolje označil urednik:"Učitelji geografije lahko iz knjižicečrpajo ideje za izvedbo ekskurzijv lastni režiji, drugi bralci pa se lahkopodrob no seznanijo z nekaterimislovenskimi pokrajinami ter pojavi inprocesi, ki se pojavljajo ali so najlažjeopazni in najbolje prepoznavni pravna predstavljenih območjih. Prelistajteknjižico in izvedeli boste marsikaj,morda pa jo boste odnesli s seboj nateren in vam bo koristen pripomočekob spoznavanju manj znanih kotičkovnaše domovine." Preberite –ne bo Vam žal.Simon KušarrecenzijaSlovenska mestaskozi časKnjiga, ki sta jo kot katalog po istoimenskirazstavi pripravila VladimirKološa in Andrej Nared, izdal pa ArhivRepublike Slovenije, nas vabi na sprehodpo izbranih slovenskih mestih.Bogato slikovno gradivo, ki je temeljnigradnik knjige, popelje radovednegabralca po skritih kotičkih naših mest,obenem pa mu tlakuje pot v preteklostin odstira zanimive podobe nekdanjihčasov.Avtorja prepustita besedo 256 bakrorezom,jedkanicam, litografijam,ksilografijam, risbam, gvašem, oljnimplatnom, akvarelom, katastrskim načrtom,razglednicam in fotografijam,ki zgovorno prikazujejo razvoj slovenskihmest od 16. stoletja dalje,sama pa podobam dodata le krajšiokvir, s katerim nam izbrana mestaosvetlita v zgodovinski luči.Pri izbiri mest sta avtorja upoštevalatri temeljne kriterije: velikost in zgodovinskipomen mesta, ohranjenostprimernega gradiva, ki bi služilo razstavi,in enakomerno zastopanost celotnegaslovenskega ozemlja. Na tejpodlagi sta izluščila: Ljubljano, Brežice,Celje, Črnomelj, Idrijo, Kočevje, Koper,Kranj, Krško, Maribor, Novo mesto,Postojno, Ptuj, Slovenj Gradec, SlovenskoBistrico in Škofjo Loko.Zaradi pomembnosti sta uvrstilaLjubljano na prvo mesto, njej pasledijo ostala mesta po abecednemvrstnem redu. Tudi sicer je največprostora namenjenega glavnemumestu, ki je v vsem obravnavanemobdobju predstavljalo najpomembnejšegospodarsko, političnoin kulturno središče. Ob grajski hribstisnjene hiše, čolni na široko razlitiLjubljanici, topot konj in drdranje29

ecenzija, poročilokočij med ljubljansko gospodo, vrvežmladcev v liceju, ki se je tekom letprelil v žuborenje branjevk, osamljenimost, ki mu je čas namenil pribočnikana levi in desni, s tramovi podprtizidovi po potresu, vabeče trgovineStarega trga - nešteto podob, kinam kažejo, kako čas gnete mesto inmu vdihuje domačnost in dandanesvidne poteze.Vsakemu mestu namenijo slike svojozgodbo – brežiški in celjski grad, nespremenjeniGlavni trg v Črnomlju,pravljične podobe idrijskega rudnika,ob Rinžo stisnjeno Kočevje, Koper vnaročju svetega Nazarija, Kranj v kulisigora, srčni pozdrav popotnikaiz Krškega, mariborski Lent, mestnahiša dolenjske prestolnice, Postojnskajama, sanjski Ptuj, tišina SlovenjGradca, preprostost Slovenske Bistrice,Homanova hiša v Škofji Loki ... sole bežni izseki, ki so se vtisnili v spominpisca pričujočega zapisa, ki vamz navdušenjem polaga v srce "Otroci,potujte!". Naj slike v vas prebudijo zanimivezgodbe, zarišejo nove poti invdahnejo nova spoznanja.omenja. Knjigo (271 strani, Ljubljana,2005) dodatno bogatijo mestni grbiin pečati.Žal pa se je v delo prikradlo tudinekaj pomanjkljivosti, med katerimigeografi hitro opazimo predvsemnepravilnosti pri navajanju količinepadavin in padavinskega režima.Kljub temu je delo zanimiva popestritev,ki presega svoj osnovninamen raz stavnega kataloga. Je všečenizdelek, ki bo zagotovo zasedelsvoj prostor na knjižni polici vsakegaponosnega prebivalca izbranih mest.Prav tako si lahko le želimo, da birazstavo, ki je doživela velik odmevv Pekingu, Skopju, Varšavi in Opoluter je že bila na ogled v Celju, kmaluvideli tudi v katerem od drugih slovenskihmest.Janez NaredSrečanje ameriškihgeografov 2006Letošnje srečanje ameriških geografovje bilo že stodrugo po vrsti in poenajstih letih ga je ponovno gostilovelemesto Chicago. 5470 udeleženkin udeležencev iz ZDA, Kanade inštevilnih drugih držav se je od 7. do11. aprila 2006 vključevalo v številnepredstavitve znanstvenih prispevkovin posterjev z najrazličnejših geografskihpodročij.Predstavitve so v obliki okroglih mizpotekale vsak dan v več kot 70 predavalnicahhkrati, v dveh dopoldanskihin dveh popoldanskih terminih.Poleg tega so organizatorji poskrbeliše za zanimive delavnice inekskurzije. Podeljene so bile nagradenajboljšim znanstvenim prispevkomštudentov. V času konference jeSpremno besedilo je prevedeno vangleški jezik, prav tako podnapisi prislikah. K vsakemu mestu je dodanaslika najstarejše listine, ki mesto prvičChicago je bil zaradi številnih priseljencev dolga desetletja poznan tudi kot "Mestososesk". Danes je v mestnih medijih prisotnih kar 130 jezikov, urgentna zdravniškaslužba pa na telefonske klice lahko odgovarja v 27 jezikih (foto: Irena Mrak).30g e o g r a f s k i o b z o r n i k

poročilo, napovednikpotekala tudi t. i. borza geografskihzaposlitev na območju ZDA.Na srečanju sta aktivno sodelovaladva slovenska geografa. Anton Gosar(Oddelek za geografijo, Fakulteta zahumanistične študije, Univerza naPrimorskem) je na okrogli mizi z naslovom"Place and Space in EasternEurope" predstavil prispevek "Turizemv postkomunističnih državahJugovzhodne Evrope", Irena Mrak(Oddelek za geografijo, Filozofskafakulteta, Univerza v Ljubljani) pana okrogli mizi "Mountain Tourism –Diversity, Complexity and Change" prispevek"Okoljski in kulturni vplivi gorskegaturizma v Srednji Aziji".Srečanje bo prihodnje leto potekalov San Franciscu, in sicer od 17. do21. 4. 2007.Irena MrakSpoštovaninaročniki!Morebitne spremembe naročniškihrazmerij (prijave, odjave) inspremembe naslova sporočiteupravniku revije na naslov:Primož Gašperič,Geografski inštitut Antona MelikaZRC SAZU, Gosposka 13, 1000Ljubljana, telefon (01) 200 27 21,E-pošta: primoz.gasperic@zrcsazu.si.Spremembe naročniških razmerijzačnejo veljati s 1. januarjem2006 oziroma s prvo številkonaslednjega letnika (med letomsprememba ni možna), spremembenaslova pa takoj, ko prejmemovaše obvestilo.Primož GašperičGeografija podeželja ...... v naslednji številki Geografskega obzornika.Foto: Barbara Lampič.EKSKURZIJE LGDJESENI 2006POHODNA EKSKURZIJA POSMREKOVŠKEM POGORJU,16. september 2006.Vodja: univ. dipl. geog. MartinaPečnik, Naravovarstvena zvezaSmrekovec; ambasadorka programaLeonardo da Vinci za Slovenijo.Tema: Spoznavanje naravoslovnihposebnosti pogorja in planinskepoti čez Smrekovško pogorje.DOLINA SOPOTE SŠENTJANŽEM, 14. oktober 2006.Vodja: Aleš Jesenšek, član Društvamladih geografov Slovenije.Tema: Spoznavanje posebnostidoline reke Sopote in njihovo vrednotenjeza morebitni krajinski park.GORIŠKO POLJE IN GORIŠKIKRAS, 11. november 2006.Vodja: dr. Branko Pavlin, Statističniurad Republike Slovenije.Tema: Prepoznavanje pomenanaravnih virov za lokalno gospodarstvoin razvoj.Prijave sprejemamo na telefonskemodzivniku: 01/ 200 27 30. Prosimo,da se pri prijavi predstavite z imenomin priimkom.Finančni prispevek znaša 3.500 začlane LGD oziroma 4.200 SIT zanečlane; nakažite ga na transakcijskiračun št. 02010-0092471715(Ljubljansko geografsko društvo,Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana,Namen plačila: IME EKSKURZIJE).Cena je na dan ekskurzije višjaza 500 SIT. Stoški prehrane nisovključeni v ceno. Odhod je vsakokratob 7. uri s Kongresnega trgav Ljubljani.Za dodatne informacije se obrnitena Primoža Pipana:primoz.pipan@zrc-sazu.si.Primož Pipan31

ine slovenskega podeželja • Pokrajina med Snežnikom in Slavniom• Podgorje • Mešana struktura gospodinjstev in kmečkih gopodarstevv Sloveniji • Slovenska manjšina na avstrijskem Korokem• Sodobni regionalni problemi madžarske in italijanske na-Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom • Podgorje • Mešanatruktura gospodinjstev in kmečkih gospodarstev v Sloveniji • Sloenskamanjšina na avstrijskem Koroškem • Sodobni regionalniroblemi madžarske in italijanske narodnosti v procesih družbeo-ekonomskepreobrazbe • Tendence spreminjanja slovenskegaodeželja • Poizkus opredelitve sodobnih problemov razvoja kulurnepokrajine slovenskega podeželja • Kritične ocene popisov •odgorje • Mešana struktura gospodinjstev in kmečkih gospodartevv Sloveniji • Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem •odobni regionalni problemi madžarske in italijanske narodnostiprocesih družbeno-ekonomske preobrazbe • Tendence spremijanjaslovenskega podeželja • Poizkus opredelitve sodobnih prolemovrazvoja kulturne pokrajine slovenskega podeželja • Pokrainamed Snežnikom in Slavnikom • Podgorje • Mešana struktuagospodinjstev in kmečkih gospodarstev v Sloveniji • Slovenskaanjšina na avstrijskem Koroškem • Sodobni regionalni problemiadžarske in italijanske narodnosti v procesih družbeno-ekonomkepreobrazbe • Tendence spreminjanja slovenskega podeželja •oizkus opredelitve sodobnih problemov razvoja kulturne pokra-Profesorja dr. Vladimirja Klemenčiča ni potrebnoposebej predstavljati. Kot univerzitetni učitelj, mentor,raziskovalec, ambasador znanosti, prejemnik številnihpomembnih priznanj in nagrad ter neutrudni inkritični procesno-problemski "terenski" geograf se jezapisal v spomin številnim generacijam geografov innegeografov.Ob njegovem častitljivem življenjskem jubileju, 80.letnici, organizira Oddelek za geografijo Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani mednarodni znanstvenisestanek, s katerim želimo osvetliti sodobne pojave inprocese v slovenski družbi in pokrajini. Izpostavitiželimo dve tematiki, katerima je slavljenec v več kotpetdesetletni karieri posvečal največ pozornosti:• narodnim manjšinam in obmejnim območjem ter• podeželju.Vabimo Vas, da se udeležite enodnevnegasrečanja, ki bo v četrtek, 5. oktobra 2006,na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete.Kontaktna oseba:dr. Jernej Zupančič, Oddelek za geografijo,Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana ali elektronski naslov:jernej.zupancic@guest.arnes.si.