2011predavanje_romanika.pdf

Krščanstvo v zahodni Evropi• 500 – 1000: pričetki germanskega krščanstva• 481-511: Klovis, frankovski kralj.• 597: menih Avguštin prične misionarsko delo v Angliji.• 711-715: Muslimani osvojijo Španijo.• 732: Charles Martel porazi muslimane pri Toursu in ustavinapredovanje v Francijo• 768-814: frankovsko kraljestvo Karla Velikega.• 8. stoletje: pokristjanjevanje Alpskih Slovanov (Slovencev).• 871-899: Alfred Veliki kralj Anglije.• 936-973: Oton I (Veliki), Sveto Rimsko cesarstvo (962 do1806)• 817: razvoj idealnega načrta samostana St. Gallen plan• Cca. 900: vzpon Santiaga de Compostella kot romarskegakraja• 910: Ustanovitev samostana Cluny• 1066: Bitka pri Hastingsu• 1093 – 1113: Gradnja katedrale Durham

Autun, St. Lazare, 1120 - 1132

Karolinška renesansa >RomanikaHunska osvajanja – roparski pohodi v X.stol. Sagittis hungarorum libera nosDomine (Bog nas reši Hunskih puščic)Normanskaosvajanja, X. stol.

Tapiserija iz Bayeuxa, 1077

Križarski pohodi XI.,XII. stol.

Ustanavljanje in širitev mest v srednjem veku v S. Evropi

Beli plašč cerkva je prekril Evropo…Ustanavljanje in širitevsamostanov v srednjem vekuRegula BenedictiSv. Bernard de Clairvaux, 1090-1153

Puente de la reina

Pot sv. Jakoba (Camino delSantiago), primerjava petihromanskih romarskih cerkva

VII. RomanikaZgodnja romanska arhitektura• 52. Samostan Saint-Martin-du-Canigou,1001-26• 53. Opatija St. Philibert, Tournus, 950–1120• 54. Sv. Mihael, Hildesheim, 1010-1033• 55. Katedrala sv. Tunike (Palatium Sacrum),Trier, 326-1036Romanska arhitektura• 56. St. Benigne, Dijon, 1001 - 1016• 57. Opatija Cluny, 910-1095• 58. Katedrala Saint Sernin, Toulouse , 1080–1120• 59. St. Foy, Conques, 1050 - 1130• 60. Cistercian Abbey Church, Fontenay,France, 1130-1147• 61. St.-Etienne, Caen, 1068-• 62. Bazilika Sainte Madeleine, Vézelay,1096-1166• 63. Notre Dame de la Grande, Poitiers,1130-45• 64. Sv. Gertruda, Nivelles, Belgija, 1046• 65. St. Front, Perigueux, 1125-1150• 66. Katedrala Tournai, ladja 1110-71; prečnaladja in križiščni kvadrat, c. 1165-1213• 67. Katedrala Norwich 1096-1145• 68. Katedrala Durham, 1093-1130• 69. Katedrala St. Martin in St. Stefan, Mainz,976 -• 70. Katedrala St. Maria in St. Stefan,Speyer, 1028 – 1106• 71. Opatija Maursmünster, Marmoutier,(maius monasterium), 1096• 72. Katedrala, Worms, 1110 - 1181• 73. Samostanska cerkev Maria Laach, XII.stol.• 74. Katedrala, Santiago di Compostella,1060 – 1211• 75. Bazilika San Ambrogio, Milano, 379 -1099• 76. San Miniato al Monte, Firenze, 1013 –1090• 77. Santa Maria Assunta, Cremona, 1107• 78. Katedrala Sv. Mihaela, Pavia, 1235• 79. Pisano in dr., Trg, katedrala in baptisterijCampo dei Miracoli, Pisa 1063-1260

Cerkve predromanske (in romanske)dobe v Evropi

Cerkve romanske dobe v Evropi

Opatijska cerkev Corvey,Nemčija, Westwerk, 873‐885

Westwerk na Corveyu, 873 ‐ 885

Samostan Saint-Martin-du-Canigou, 1001-26



Sv. Philibert, Tournus, 950 – 1120

Opatija St. Philibert, Tournus, 950–1120

Sv. Philibert, Tournus, 950 – 1120

Opatija St. Philibert, Tournus, 950–1120

Sv. Mihael, Hildesheim, 1010-1033

Sv. Mihael, Hildesheim, 1010-1033

Bronasta vrata škofaBernwarda, 1015.Višina 4.8 m, katedralav Hildesheimu.

St. Benigne, Dijon, 1001 - 1016

St. Benigne, Dijon,1001 - 1016

Vzori in predhodniki romanike: rimskaarhitektura, armenska arhitektura, Bizanc,karolinška in otonska arhitektura…armenska arhitekturaSirija, V. stol.

• Romanika (1000-1200): Samostanska arhitekturastolpov. Zanjo so značilni trdnjavski elementi, vgrajeni vsakralno stavbo, centralna razporeditev s petimi stolpi(pentyrigion), gradnja po aditivnem sistemu, katereosnova je križiščni kvadrat, masivne stene, polkrožni lokiin banjasti oboki.

Romanska bazilika: tri ali petladijska,pogosto z galerijami, ima prečno ladjo, stravejami pred oltarjem je izoblikovanlatinski križ v tlorisu in prerezu, kor imapogosto ambulatorij (korni obhod),ambulatoriju so lahko dodane radialnekapele, pod korom je pogosto kripta. Stolpiso običajno na zahodni strani, lahko tudi napreseku s transeptom, včasih na vzhoduob atriju. Skupaj s stolpom nad križiščnimkvadratom tvorijo pentygrion.Osnova kompozicije je križiščni kvadrat, izkaterega so izpeljane traveje – osnovneprostorske enote s kvadratno alipravokotno osnovo, zamejene z vzdolžnimiin prečnimi loki.

Načela pri oblikovanju prostora v romanskibaziliki:• prostor se oblikuje plastično, v posameznih,delnih prostornih telesih;• prostor ni niti enovit, niti enosmerno razgiban,marveč sestavljen in kaže v svojem gibanjudivergentne smeri ter zastoje;• prostor kaže notranjo dinamiko, voljo k rasti, aostaja kljub temu v svoji lupini in ne kipi prekomaterialnih meja; gibanje v notranjščini zastaja, ak oltarju uravnana smer vendarle očitno zmaguje.Prostor raste sam iz sebe, a se vendar neizgublja v fantastično brezmejnost; oblikujejo seposamezna prostorna telesa, a nobeno nimapopolne samostojnosti, marveč obstoji le v zveziz drugimi in s celoto. Prostorni deli so med sebojv ritmičnem razmerju podrejenosti, rastočpripravljajo in dopolnjujejo drugi drugega inpotrebujejo in tudi imajo svojo prostornodominanto, najrajši v kupoli na križišču, kjer sesrečujeta obe glavni smeri stavbe.

Bazilikalni prerezSistem obokanjaArhitekturni elementi v romaniki

Gradnja zidu v romaniki

Gradnja banjastega svoda v romaniki

Gradnja banjastega svoda z rebri v romaniki

Gradnja s slopi in oboki v romaniki

Gradnja obokov nad ladjami

Traveja –modularna ritmična prostorska enota; skupna celota obočnega polja v srednjiin stranski ladji.

Razvoj križnega oboka

Romanska gradnja v travejah,z različnim obokanjem

Primeri romanskih stebrovRomanski slopiArhitekturni elementi v romaniki

Primeri romanskih kapitelovRomanski polkrožni lokRomanski križni obokRomanski pilastriBanjasti obokArhitekturni elementi v romaniki

Romanski polkrožni lokPolkupole v apsidahKrižiščni kvadratRomanski križiščni stolpArhitekturni elementi v romaniki

Estend, vzhodni konecAmbulatorij, korni obhodTransept, prečna ladjaWestwerkArhitekturni elementi v romaniki

Kriptakonfesio, prostor, ki povezuje mučenikovgrob z oltarjem, predhodnik kripteDvoranska kripta

PortalArhivolteRomanski timpanonTrumeauArhitekturni elementi v romanikiJamb

Vezelay

Bazilika Sainte Madeleine, Vézelay, 1096-1166

Primerjava romanskega in gotskega portala

St.Pierre, Moissac

St.Pierre, Moissac, timpanon iz 1135

Sofit, stropKrižnorebrasti svodSlepa arkadaArhitekturni elementi v romanikiPrekrižani loki

FrancijaOpatija Cluny, 910-1095

Cluny 1, 910 Cluny 2, 955-981

Cluny 2 in Cluny 3, 1053-

Opatija Cluny,910-1095

Opatija Cluny, 910-1095

Cluny 3

Opatija Cluny, 910-1095

Cluny + Vezelay

Katedrala, Santiago di Compostella, 1060 – 1211



St. Foy, Conques, 1050 - 1130




St. Foy, Conques, 1050 – 1130, timpanon s poslednjo sodbo

Bazilika Saint Sernin, Toulouse , 1080–1120

Bazilika Saint Sernin, Toulouse ,1080–1120

Bazilika Saint Sernin,Toulouse , 1080–1120


Bazilika Saint Sernin, Toulouse ,1080–1120



Ste.-Madeleine, Vezelay. 1120-32

Ste.-Madeleine, Vezelay. 1120-32


Bazilika Sainte Madeleine,Vézelay, 1096-1166

Bazilika Sainte Madeleine,Vézelay, 1096-1166




Bazilika SainteMadeleine,Vézelay, 1096-1166

Notre Dame de la Grande, Poitiers, 1130-45



Notre Dame de la Grande, Poitiers,1130-45

St. Front, Perigueux, 1125-1150




St. Front, Perigueux,1125-1150

Cistercian Abbey Church, Fontenay,France, 1130-1147

Cistercian Abbey Church, Fontenay,France, 1130-1147

St.-Etienne, Caen, 1068



St.-Etienne, Caen, (Abbey aux Hommes),1068-

Sv. Gertruda, Nivelles, Belgija, 1046

Sv. Gertruda, Nivelles, Belgija, 1046

Katedrala Tournai, ladja 1110-71; prečna ladja in križiščni kvadrat, c. 1165-1213

Katedrala Tournai, ladja 1110-71; prečnaladja in križiščni kvadrat, c. 1165-1213

Katedrala Tournai, ladja 1110-71;prečna ladja in križiščni kvadrat, c.1165-1213

Katedrala Tournai, ladja 1110-71; prečna ladja in križiščnikvadrat, c. 1165-1213

Samostan Notre Dame de Fontgombault, 1091-Samostani so bili načrtovani kot mikrokozmosi, kot Božji kraji. Sestavljali so jih: cerkev(ecclesia), klošter ali križni hodnik, kapiteljska dvorana, jedilnica (refektorij), spalnica(dormitorij), knjižnica (biblioteka) itd.

Cistercijanski samostan Senanque, 1148

Cistercijanski samostan Senanque, 1148

Cistercijanski samostan Thoronet, 1170



Opatija Maursmünster, Marmoutier,(maius monasterium), 1096

Anglija

Katedrala Norwich, 1096-1145

Katedrala Norwich, 1096-1145

KatedralaNorwich, 1096-1145

Katedrala Durham, 1093-1130

Katedrala Durham,1093-1130



Nemčija

Paderborn, katedrala, 11. stol.

Katedrala St. Martin in St. Stefan, Mainz,976 -

Katedrala St. Maria in St. Stefan,Speyer, 1028 – 1106

Katedrala St. Maria in St.Stefan, Speyer, 1028 – 1106

Katedrala St. Maria in St. Stefan, Speyer,1028 – 1106


Katedrala St. Maria in St. Stefan,Speyer, 1028 – 1106


Katedrala, Worms,1110 - 1181

Samostanska cerkev Maria Laach, XII. stol.

Santa Maria Assunta, Cremona, 1107Italija

Santa Maria Assunta, Cremona, 1107

Katedrala Sv. Mihaela, Pavia, 1235



Bazilika San Ambrogio, Milano, 379 - 1099

Bazilika San Ambrogio, Milano, 379 -1099

Bazilika San Ambrogio, Milano, 379 - 1099

Bazilika San Ambrogio,Milano, 379 - 1099

San Miniato al Monte,Firenze, 1013 – 1090

San Miniato al Monte, Firenze, 1013 – 1090



Katedrala, Monreale, Sicilija, 1173-1182

Katedrala, Monreale, Sicilija,1173-1182

Bazilika sv. Antona v Padovi,1232 - 1301

Bazilika sv. Antona v Padovi, 1232 - 1301

Baptisterij, katedrala in kampanile (poševnistolp) v Pisi, 1053-1272

Baptisterij, katedralain kampanile(poševni stolp) v Pisi,1053-1272

Detajlbaptisterija

Baptisterij, katedrala in kampanile (poševni stolp) v Pisi, 1053-1272

Baptisterij, katedrala in kampanile(poševni stolp) v Pisi, 1053-1272

Baptisterij, katedrala in kampanile (poševni stolp) vPisi, 1053-1272Detajlbaptisterija



Baptisterij,katedrala inkampanile (poševnistolp) v Pisi, 1053-1272

Rota Fortunae, 9. stol.

KONECRota Fortunae

Do prihodnjega predavanja preberite:Nikolaus Pevsner, Oris evropske arhitekture,strani 78 - 154,priporočam tudi:Spiro Kostof, A History of Architecture: settingsand rituals, (New York, Oxford: Oxford UniversityPress, 1985), in druge izdaje, poglavje 14, TheFrench Manner,strani 323 - 373Michael Fazio, Marian Moffett, and LawrenceWodehouse, A World History of Architecture.Laurence King, 2009 in druge izdaje,Poglavji Gothic Architecture, strani 213 - 249Najlaže dostopna pa so spletne strani, npr.:http://www.all-art.org/Architecture/8.htm Historyof art: Architecture and sculpture, part two,chapter tree, Gothic ArtMerilo

2011predavanje_romanika.pdf

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?