mag. Andrej Šušteršič

ZAKON O SPLOŠNEMUPRAVNEM POSTOPKUMag. Andrej ŠušteršičOdločbaSklepPRAVNA SREDSTVAPritožbaIzvršbaNadzor nad izvajanjem zakonaIzvajanje zakonaXIII. poglavjeODLOČBA(207.- 225. čl. ZUP)1

ODLOČBA - UPRAVNI AKTOdločanje je faza postopka, ki sledi ugotovitvenemuin dokaznemu postopku, v katerem so bilaugotovljena in dokazana relevantna dejstva ter je bilastrankam dana možnosti, da se o njih izjasnijo.Odločba je strogo formalen (obličen) posamičniupravni akt, s katerim organ odloči o pravici,obveznosti ali pravni koristi stranke v določeniupravni zadevi in ima torej pravne učinke.Z odločbo se odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi čeje postopek začet po uradni dolžnosti.Oblika odločbe Odločba ima praviloma pisno obliko; taka je tudielektronska odločba.Izjemoma je lahko odločba v primerih, ki jih določaZUP ali poseben zakon (npr. o različnih inšpekcijah)izdana neoblično (ustno), in sicer:-če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimini mogoče odlašati (odloč. po skrajšan. postopku) -se lahko tudi takoj izvrši,vendar mora organ strankiizdati pisno odločbo v 8. dneh od ustne odločitve. Posebna vrsta pisne odločbe je odločba izdana vobliki uradnega zaznamka v zadevi, ko ima odločbasamo dispozitiv in podpis uradne osebe.Taka odločba se lahko izda le pod pogoji:- da gre za zadevo manjšega pomena,- da se strankinem zahtevku ugodi,-da se ne posega v javno korist ali korist kogadrugega. Vsaka odločba mora biti označena kottaka.Izjemoma se lahko z zakonom ali odlokomSLS določi, da je odločba tudi drugačepoimenovana (gradbeno dovoljenje,soglasje,orožni list).2

Značilnosti odločbe odločba je dejanje (akt) državnega organa, organasamoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnegapooblastila, iz katerega se da sklepati na odločitev opravici, obveznosti ali pravni koristi; odločba je pravno dejanje in ima pravne učinke(zato, ker se z odločbo1. ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo pravice,obveznosti ali pravne koristi - konstitativna odločba;2. potrjujej ustreznost obstoječih razmer, sevzdržujejo nespremenjene - deklerativna odločba; odločba je enostransko dejanje (ker je tosamostojno dejanje organa, ki odločbo izda napodlagi lastnih ugotovitev); odločba je avtoritativno dejanje (razlog jevarovanje javne koristi);- izda jo v bistvu organ kot nosilec javne oblasti …;je oblasten akt država pa skrbi za njeno izvršitev); upravna odločba operacionalizira abstraktnepravne norme - jih oživi, odločba je konkretno dejanje (je dejanje, ki senanaša na konkretno upravno zadevo), odločba je posamični akt (ker ureja razmerje dofizične ali pravne osebe.).Kateri organi izdajajo odločbo? organ, ki je stvarno in krajevno pristojen zaodločanje o zadevi, ki je predmet postopka; če odloča kolegijski organ, sme odločati, če jenavzoča več kot polovica njegovih članov, odločbopa sprejme z večino glasov navzočih članov; če je z zakonom ali drugim predpisom, ki temeljina zakonu, določeno, da odloča o kakšni zadevidvoje ali več organov, mora vsak od njih odločiti otej zadevi. Med seboj se morajo sporazumeti, kateriizmed njih bo izdal odločbo, ta organ pa mora vodločbi navesti tudi odločitev drugega organa -zbirna (sestavljena) odločba.3

Odločanje v soglasju z drugim organomČe je v zakonu ali na zakonu temelječem predpisudoločeno, da odloča en organ v soglasju z drugim, sezahteva mnenje vnaprej (organu sporoči, kakšen jezahtevek stranke, po uradni dolžnosti pa, kakšnoodločbo namerava izdati, ter zahteva od tega organa,da pisno soglasje ali razloge za zavrnitev (v 15. dniod zahteve - če ga ne, da se šteje, kot da ga je dal). Odločanje po predhodnem mnenju drugegaorganaČe zakon ali na zakonu temelječ predpis določa, dase lahko izda odločba po predhodnem mnenjudrugega organa, sme organ izdati odločbo šele, kodobi mnenje drugega organa (rok,kot pri soglasju).Sestavni deli pisne odločbe uvod naziv (odločba, gradbeno dovoljenje,potni list) izrek (dispozitiv) obrazložitev pouk o pravnem sredstvu1. če se izda odločba v fizični obliki: podpis uradne osebe in žig organa (v elektron.obliki (odmera dohodnine lahko faksimile)2. če se izda odločba v elektronski obliki:varen elektronski podpis, overjen z kvalificiranimpotrdilom uradne osebe, ki je odločbo izdala.Poseben zakon ali ZUP (npr. drugi odst. 218. čl.)lahko določita, da posamezni deli niso obvezni.Uvod - v uvodu se navede (212. čl. ZUP) organ, ki odločbo izdaja, predpis, na podlagi katerega se odločba izdaja, določbe procesnega predpisa, na podlagi katerihse je postopek vodil (ZUP, v posebnem upravnempostopku navesti tudi na določbe tega postopka), način uvedbe postopka (urad. dolž., zahtevek str.), kratko označeno uprav. zadevo(predm. postopka), stranka (ime, priimek, naslov), njenega zakonitega zastopnika (če ga je imela), pri mladoletnih se navede eden od staršev, v kolidirajočem razmerju staršev do otroka senavede začasni zastopnik, pri pravni osebi se navede tistega, ki jepooblaščen za zastopanje,4

če gre za državni organ, se navede predstojnika, če je stranki opravilna sposobnost odvzeta, senavede postavljeni zakoniti zastopnik, če ima stranka pooblaščenca, se navede tudi ta, če je to odvetnik, se navede samo ime, priimek inkraj, nato sledi navedba soglasij, mnenj, dovoljenj alipotrditev drugih organov, ki so sodelovali pri izdajiodločbe, na koncu uvoda sledi kratka označitev zadeve.Izrek (dispozitiv) (213. čl. ZUP) je glavni del odločbe, v katerem se odloči opredmetu postopka; samo izrek opredeljuje upravnopravno razmerje indoloča obseg pravic, obveznosti oz. pravnih koristi; samo izrek postane dokončen in pravnomočen; izrek se lahko piše v več točkah; dikcija izreka mora biti čim bolj približanapovzetku pravne norme, na podlagi katere jeodločeno.Izrek se sestoji iz obveznih in fakultativnih sestavin.Obvezni sestavini sta dve: odločitev o predmetu postopka in odločitev o vseh zahtevkih stranke. v skladu z zakonom se lahko določijo tudi pogojiali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetupostopka (pogoje največkrat srečamo pridovoljenjih).Fakultativnih sestavin je lahko več: če je pravico ali obveznost mogoče uveljaviti aliizpolniti šele ob izpolnitvi drugih pogojev ali nalog,je treba navesti tudi te pogoje in naloge,5

če je treba obveznost izpolniti v določenem roku,ki ga predpisuje zakon, je treba določiti tudiparicijski (izvršilni oz. izpolnitveni) rok, če zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitveodločbe, je treba v izreku navesti tudi to klavzulo, če so v postopku nastali stroški in jih plačajostranke, se v izreku določi, koliko znašajo, kdo jih jedolžan plačati, komu jih je dolžan plačati ter vkakšnem roku, če organ ne more odmeriti stroškov z odločbo, vizreku navede, da bo o stroških izdan poseben sklep.Obrazložitev (214. čl. ZUP) Če je začet postopek po uradni dolžnosti, senajprej navede predpis, ki organ pooblašča zauvedbo postopka. Če pa je postopek začet na zahtevo stranke,senajprej na kratko povzame zahtevek stranke. Sledi navedba ugotovljenega dejanskega stanja, zdokazi, s katerimi je dejansko stanje ugotovil, terpredpise, ki jih je glede na dejansko stanje uporabil. Sledi sklep glede odločitve, navedene v izreku, inrazlogi, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu odzahtevkov stranke. Če je organ odločal po prostem preudarku, mora vizčrpni obrazložitvi navesti predpis, ki ga pooblaščaza takšno odločanje, mora razložiti, kako je uporabilnamen in obseg prostega preudarka. Vsakadiskrecijska odločba mora imeti polno obrazložitev(možnost zlorabe oblasti).Diskrecija je dopustna le glede uporabe materialnegain ne procesnega predpisa (npr. ZUP). V obrazložitvi se je dovoljeno sklicevati nastrokovna mnenja ali članke, na sodne ali upravnejudikate in na teoretična dela (tudi tuja).6

V preprostih upravnih zadevah ima izjemomaodločba le skrajšano obrazložitev, ki vsebuje najkrajšipovzetek zahtevka stranke ter sklicevanje na predpis,na podlagi katerega je bilo odločeno (npr. samo enastranka, ali več, pa ni ugovorov in se stranki ugodi). V zadevah majhnega pomena se lahko izdaodločba brez obrazložitve v obliki združitve vsehdelov odločbe v en sam tekst. Taka odločba nimapravnega pouka, ker se z njo praviloma lahko samougodi zahtevku stranke in niso podani nasprotnizahtevki (obrazci, imenovanje notarja).Če odločba nima obrazložitve, bi jo po zakonu moralaimeti ali pa je v neskladju z izrekom, se lahko odločbaizpodbija, ker gre za bistveno kršitev pravil postopka.Pravni pouk (215. čl. ZUP)Stranka mora biti poučena, kakšno pravno sredstvo jedovoljeno zoper odločbo. Zoper vsako upravnoodločbo je dovoljeno pravno sredstvo.Praviloma je zoper odločbo dovoljena pritožba, zatose stranka pouči, na kateri organ se lahko pritoži, kateremu organu pritožbo pošlje (organu I.st.), da se pritožba lahko neposredno izroči pri organuna prvi stopnji, da se lahko da na zapisnik ali se pošlje po pošti.Naveden mora biti rok za pritožbo in višina takse.Če pritožbe ni in je neposredno dovoljen upravnispor, se stranka pouči, kje se lahko vloži tožba in na katero sodišče, koliko znaša rok za tožbo (30 dni), da se tožba lahko da tudi na zapisnik priupravnem sodišču, kakšna je višina sodne takse.Če tudi upravni spor ni dopusten, se stranka pouči,katero sodno varstvo je zagotovljeno namestoupravnega spora (npr. redno sodno varstvo predpravdnim sodiščem).7

Odločba, ki nima pravnega pouka, je veljavna, ni pazakonita. Zato ima stranka na voljo dve procesnimožnosti: od organa, ki je odločbo izdal, lahko v 8. dnehzahteva, naj jo dopolni, če pa pozna zakoniti pravnipouk, lahko ravna po njem (se pritoži). Če stranka ne ravna po nobeni od teh dvehmožnosti, postane odločba z iztekom pritožbenegaroka dokončna in pravnomočna. Stranka lahko ravna po napačnem alipomanjkljivem, dvoumnem pravnem pouku in pri temne more trpeti škodljivih posledic.Podpis uradne osebe (216. čl. ZUP) Odločbo podpiše uradna oseba, ki jo je izdala.Toje praviloma predstojnik organa in inšpektor, lahko jo podpiše tudi druga uradna oseba, ki imaod predstojnika pooblastilo za odločanje. Če pa ima uradna oseba pooblastilo le za vodenjepostopka, se na odločbi napiše, kdo je vodil postopekoziroma pripravil osnutek odločbe, ta uradna osebapa se podpiše na levi strani odločbe, na desni stranipa se podpiše predstojnik, ki je izdal odločbo.Odločbo, ki jo izda kolegijski organ podpišepredsednik kolegijskega organa, če ni z ZUP aliposlovnikom na podlagi ustave ali zakona določenodrugače.Vrste odločb zbirna (kompleksna) odločba, konstitutivna in deklaratorna odločba, pozitivna in negativna odločba, delna, dopolnilna in začasna odločba, skupna in generalna odločba, vezana in nevezana odločba, odločba s polno ali skrajšano obrazložitvijo alibrez nje.8

Zbirna (kompleksna) odločbaPraviloma izda odločbo en sam organ. Naposameznih upravnih področjih (urbanizem,lokacijske zadeve itd.) pa predpisi določajo, da priizdaji odločbe sodeluje več organov. V tem primerugovorimo o zbirni oz. kompleksni odločbi. Dva ali več organov izda odločbo enakopravno. Organ izda odločbo na podlagi predhodnegasoglasja ali mnenja drugega organa. Organ izdaja odločbo na podlagi dovoljenja alipotrditve drugega organa. Organ izdela osnutekodločbe in ga pošlje drugemu organu v potrditev oz.naj ta organ da dovoljenje.Akti teh organov so v razmerju do glavnega aktaakcesorni (odvisni).Pri tem je treba upoštevati pravno naravo akcesornihaktov. Če gre za soglasje, je matični organ nanj vezan. Če gre za mnenje, to za matični organ niobvezno. Če gre za dovoljenje ali potrditev, odločba nemore biti izdana, dokler dovoljenje ni dano.Akcesorni akti se navedejo v uvodu odločbe, kjer senapiše organ, ki je pristojen za izdajo akcesornegaakta in številko akta.Konstitutivna in deklaratorna odločbaKonstitutivne (oblikovalne) odločbe ustanavljajopravno razmerje ali obstoječe spreminjajo (garazširjajo, ožijo ali ukinjajo). Pojavljajo se vupravnih zadevah kot: dovoljenja, zapovedi, prepovedi, ukazi, obremenitve ali razbremenitve.9

Deklaratorni (ugotovitveni) upravni akti pa leugotavljajo, da je upravno razmerje ali pravno stanjenastalo že na podlagi predpisa ali po sili zakona.Ugotovitveni akt predstavlja samo sporočilo stranki,v katerem predpisu je upravnopravno razmerje zanjooblikovano, ter način, kako bo to razmerjerealizirano.Pozitivna in negativna (zavrnilna) odločbaS pozitivno odločbo se stranki prizna določenapravica ali pravna korist.Z negativno odločbo (zavrnilno) se strankin zahtevekzavrne.Za negativno določbo se šteje tudi molk upravnegaorgana, ki nastane z iztekom inštrukcijskega roka zaizdajo odločbe. Molk organa se v tem primeru štejekot fikcija negativne odločitve, s tem pa strankapridobi pravico do pritožbe, kot da bi bil njenzahtevek zavrnjen.Delna, dopolnilna in začasna odločba(219, 220, 221.čl. ZUP)Delno odločbo izda organ, kadar je o zahtevkustranke mogoče odločiti po delih ali kadar je strankavložila več zahtevkov, ki se rešujejo v procesniskupnosti in so posamezni deli (zahtevki) primerniza odločitev.Gre za takšne dele zahtevka, ki lahko kot odločitevsamostojno obstajajo in so samostojno sposobni zapritožbo in izvršbo.10

Delni odločbi sledi dopolnilna, s katero se odloči opreostalih delih zahtevka ali o preostalih zahtevkih,ki niso zajeti z delno odločbo.Izda se po uradni dolžnosti ali na predlog stranke.Če so bila v postopku ugotovljena vsa dejstva,pomembna za odločanje, se lahko izda dopolnilnaodločba brez novega ugotovitvenega postopka.Delna in dopolnilna odločba tvorita celoto, vendar neposegata v nasprotne dele ali v zahtevke, ki so bilirešeni z delno ali začasno odločbo.Dopolnilna odločba je samostojna glede pritožbe inizvršbe.Začasno odločbo izda organ, kadar se pred koncempostopka pokaže potreba, da se o stvari odloči napodlagi dejstev in okoliščin, ki so dotlej znana, kernarava stvari terja odločitev pred dokončanjempostopka, čeprav odločitev o celoti sploh še ni znana(npr. dodeljevanje socialne pomoči, inšpekcijskihukrepi).Začasni odločbi sledi glavna, s katero se začasnaodločba razveljavi z učinkom ex nunc (za naprej).V začasni odločbi pa se lahko navede, da bo tapredstavljala tudi glavno odločbo, če do določenegaroka ne bo izdana glavna odločba.Začasne odločbe so značilne za davčno (akontacije)in pokojninsko področje.Skupna in generalna odločba (217. čl. ZUP)Skupna odločba se izda za večje število oseb, katerihzahtevki ali obveznosti se nanašajo na isto alipodobno dejansko stanje in so stranke organupoimensko znane.Vse stranke se navedejo v uvodu, v izreku se poveodločitev za vse ali za posamezne od njih (če so mednjimi razlike), v obrazložitvi pa se odločba utemeljiza vsako od strank.Tako odločbo je treba vročiti vsaki od strank (vprimeru, da imajo skupnega pooblaščenca pa njemu).11

Generalno odločbo izda organ osebam, ki so povezane zistim dejanskim stanjem ali z istimi pravicami aliobveznostmi.Značilnost generalne odločbe je, da osebe organu nisopoimensko znane.Odločitev se ne veže na osebo, temveč na predmet alinepremičnino. Konkretnost odločbe se doseže s tem, dase iz izreka vidijo upravičenci ali zavezanci (npr. vsilastniki stanovanj).Generalna odločba se ne vroča, pač pa se javno naznanina oglasni deski organa 7 dni pred začetkomučinkovanja odločbe.Objavi se tudi v sredstvih javnega obveščanja.Kadar se v zadevah manjšega pomena ugodistrankinem zahtevku, pa se ne posega v javno koristali v korist koga drugega, zadostuje, da ima odločbasamo izrek v obliki uradnega zaznamka v zadevi(s tem se razlikuje od ustne odločbe). (218. čl. ZUP)Taka odločba se praviloma sporoči stranki ustno,hkrati pa se vedno zapiše v obliki uradnegazaznamka v zadevi, lahko pa tudi pisno, če organtako odloči ali to zahteva stranka.Vezana in nevezana odločbaUpravne odločbe so praviloma vezani upravni akti.To pomeni, da je organ pri odločanju vezan naabstraktno pravno normo in lahko pri odločanjupriznava pravice ali nalaga obveznosti le v okvirupredpisov.Nekatera upravna področja pa so po naravi stvaritakšna, da zaradi zajetja vseh možnih življenjskihsituacij zakon prepušča z ohlapno pravno normo ali znedoločenim pravnim pojmom organu, da med večmožnimi odločitvami sprejme tisto, ki je v temtrenutku najprimernejša. Gre torej za odločbe,izdane po prostem preudarku (nevezane odločbe).12

Rok za izdajo odločbe in vročitev(222. čl. ZUP)Danes je odločanje v razumnem roku mednarodnistandard, ki je celo podlaga za odškodninskoodgovornost države pred Evropskim sodiščem začlovekove pravice. Upravni organ mora v upravni zadeviodločiti čimprej, najkasneje pa v enem mesecu odvložitve zahtevka oz. od dneva, ko je sam uvedelpostopek, če vodi skrajšan ugotovitveni postopek. Če organ vodi poseben ugotovitveni postopek,mora odločbo izdati najkasneje v dveh mesecih. Če vtem instrukcijskem roku ne odloči in vroči odločbe,to ne pomeni izgubo pravice do odločitve po iztekuroka. Ker pa se molk šteje kot fiktivna negativnaodločitev, z iztekom roka stranka pridobi pravico dopritožbe, kot da je zahtevek zavrnjen. Drugačen rok (krajši ali daljši) je možen, če takodoloča posebni zakon po načelu lex specialis derogatlegi generali - načelo subsidisrne uporabe ZUP.(posebni daljši roki so določeni, npr.ZDavP-1,ZPIZ, ZDen - celo leto dni). Rok ne teče v času, ko je postopek prekinjen (npr.je zadržano izvrševanje predpisa pristojnegaorgana,, zaradi reševanja predhodnega vprašanja,smrti fizične osebe - mora organ v 15 dneh obvestitistranko).Posledice nevročitve odločbeOdločba nima pravnih učinkov, dokler ni vročenastranki. Vročitev predstavlja konstitutivni elementnastanka pravice ali obveznosti, urejene z odločbo.Zato se odločba vroča z obvezno osebno vročitvijo.Ta nujnost izhaja iz prekluzivnega roka za vložitevpravnega sredstva (praviloma pritožbe).13

Popravljanje pomot v odločbi (223 čl. ZUP) Pomote v osebnih imenih, številkah, pisne aliračunske napake v odločbi se lahko popravijo ssklepom o popravi odločbe. V izreku sklepa sepove, v katerem delu in kako se odločba popravi. Sklep se označi na vse izvirnike odločbe, če jeto mogoče. Učinkuje za nazaj (ex tunc) od dnevaizdaje odločbe, ki se popravlja. Upravna praksa pa je uvedla še drug načinpopravljanja napak v odločbi: organ izda novoodločbo. Taka oblika ni dopustna, če pa se žeuporabi, je treba upoštevati, da v tem primeruodločba učinkuje od dneva, ko je bila izdanapopravljena odločba.Dokončnost odločbe (224 čl. ZUP)je takrat, ko ni več možno vložiti rednegapravnega sredstva (izpodbijati s pritožbo).Odločba prve stopnje postane izvršljiva: ko je stranki vročena odločba, zoper katero nidovoljena pritožba; ko izteče rok za pritožbo, pa se stranka nepritoži ali zamudi rok (taka odločba postanedokončna in pravnomočna); ko je stranki vročena odločba, če pritožba nezadrži izvršitve; ko je stranki vročena odločba druge stopnje, skatero je pritožba zavržena ali zavrnjena.Po dokončnosti postane upravni akt načelomaizvršljiv razen če zakon ne določa drugače.Po dokončnosti upravnega akta je možnost sodnovarstvo zakonitosti pred upravnim sodiščem.Do 1. 1. 1998 je bil upravni spor možen naVrhovnem sodišču, po tem datumu pa je začel veljatinov zakon o upravnem sporu, ki ustanavljadvostopenjski upravnosodni sistem.14

Pravnomočnost odločbe (225 čl. ZUP)Ima značaj pravnega pravila Pojem pravnomočnosti je v domeni prava, ki najpostane trdno in nespremenljivo (ne bis in idem). Je del dokončnega konstitutivnega oblikovanjapravic in obveznosti Institut pravnomočnosti je močnejši od načelazakonitosti. Kar je pravnomočno, je nespremenljivo,četudi je nezakonito.Odločba upravnega organa postane pravnomočna, koupravni spor ni več možen, in sicer: ko izteče rok za pritožbo zoper prvostopenjskoodločbo, stranka pa se ni pritožila oz. je zamudilarok; ko izteče 30 dnevni rok za tožbo zoper odločbo,pa stranka tožbe ni vložila ali je zamudila rok; ko sodišče prve stopnje po tožbi izda za strankonegativno odločbo, pa se stranka zoper njo ne pritožiali zamudi rok; ko po pritožbi stranke Vrhovno sodišče izdaodločbo, s katero pritožbo zavrne ali zavrže. Ko postane odločba pravnomočna, zoper njonačeloma ni več možno uporabiti pravnih sredstev. Pravnomočnost pa ne pomeni absolutnenespremenljivosti, ker ZUP dopušča, da se zoperpravnomočne akte uporabijo izredna pravnasredstva, ki dopuščajo izpodbijanje pravnomočnihaktov, vendar ne zaradi splošnih razlogov pravnenepravilnosti, temveč zaradi v ZUP taksativnonaštetih grobih kršitev.Načelo pravnomočnosti je izpeljano iz načela pravnedržave, ki ščiti stranko v njenih pravicah in pravnihkoristi, pred nenehnim spreminjanjem upravnihaktov.15

Formalna pravnomočnost - vsi upravni akti v uprav.postopku, postanejo formalno pravnomočni(nasproti stranke), kadar stranka ne more več dosečispremembe, odprave ali razveljavitve odločbe.Materialna pravnomočnost pomeni nespremenljivostv razmerju do organa, kadar ta ne more več dosečispremembe, odprave ali razveljavitve odločbe. Tepravnomočnosti ne dobijo: odločbe, ki zavračajospremembo obstoječega pravnega stanja (negativne,zavrnilne odločbe). npr. organ stranki zavrne zahtevoza gradnjo objekta, lahko stranka kadarkoli spetvloži zahtevo in ugotovitvene (deklaratorne) odločbe, ki samougotavljajo določeno pravno stanje, ki je nastalo napodlagi predpisa.ZUP določa, da se odločba, zoper katero ni večdovoljena pritožba (dokončna odločba) in tudi neupravni spor (pravnomočna odločba) in je stranka znjo pridobila kakšno pravico ali ji je bila naloženaobveznost, lahko razveljavi, odpravi ali spremeni nanačin in pod pogoji, ki jih določa ZUP (z izrednimipravnimi sredstvi).Izvršljivost odločbe in sklepa bomo obravnavalipri izvršbi.Ustavna pritožba (225 čl ZUP)Se praviloma lahko vloži takrat, ko so izčrpana vsaredna in izredna pravna sredstva.Izjemoma (če bi nastale nepopravljive posledice)lahko stranka vloži ustavno pritožbo, še preden soizčrpana vsa pravna sredstva. Če je vložena ustavnapritožba, ta ne zadrži izvrševanja akta, ima paustavni pritožnik pravico, da zahteva od sodišča, najugotovi, da mu bodo nastale nepopravljive posledice,ter z začasno odredbo prepreči izvrševanje akta.Ustavno sodišče lahko tudi samo, ex offo, ustaviizvrševanje akta, če ugotovi, da bodo nastalenepopravljive posledice.16

Pritožba na Evropsko sodišče za človekovepravice v StrasbourguKo je končan postopek pred Ustavnim sodiščem,(izrabljena vsa domača pravna sredstva) pa lahkostranka vloži v 6. mesecih pritožbo oziroma tožbood sodbe v RS, na Evropsko sodišče za človekovepravice v Strasbourgu, ki deluje v okviru SvetaEvrope, če dokaže, da ji je bila kršena kakšnapravica, vsebovana v evropskih konvencijah.Sodba tega sodišča postane pravnomočna po 3.mesecih in je zavezujoča za vse podpisnikekonvencije.17