zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti
zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti
- stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabi osebje samo za pomoč invalidom,- stroške prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme zato, dajo bodo lahko uporabljali invalidi, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih jetreba dodati k stroškom, ki bi jih imel delodajalec, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidi- stroški gradnje, širitve zadevane poslovne enote ali namestitve opreme v tej enoti ....Zakon o dohodnini v 62. čl. določa, da lahko delodajalec, ki zaposluje invalida po zakonu, ki urejazaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 50%izplačane plače te osebe, delodajalec, ki zaposluje invalida s 100% telesno okvaro ali gluho osebo, pav višini 70% izplačane plače te osebe.Delodajalec, ki zaposluje invalide iz prvega odstavka tega člena nad predpisano kvoto in katerihinvalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, kiureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove vvišini 70% izplačanih plač za te osebe.Največje uspehe pri vračanju invalidov v delovni proces lahko pričakujemo, če v sistemu zaposlovanjainvalidov v organizaciji sodelujejo strokovne službe delodajalca (kadrovska služba, socialna služba,strokovni delavec za varnost pri delu - varnostni inženir, izvajalec medicine dela - pooblaščenizdravnik medicine dela, psiholog in neposredni vodja delavca) in seveda aktivno sam invalid ternjegov osebni zdravnik [7]. Znotraj sistema zaposlovanja invalidov v organizaciji imata pomembnovlogo stroki varnosti pri delu in medicine dela. Ugotavlja se, da je zanesljivost in zadostnost podatkovv delovni dokumentaciji pomembno večja, kjer sta pri izpolnjevanju sodelovala pooblaščeni zdravnikin strokovni delavec za varnost pri delu [11]. Stroka varnosti pri delu - varnostni inženir ima zato vrazličnih fazah, postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja, to je pri izdelavi delovnedokumentacije, ocenjevanju invalidnosti na Senatu IK, vračanju invalida v delovni proces ali priodpovedi delovnega razmerja invalidu, specifične naloge [8].Vračanje invalida v delovni proces je skupen projekt tako delodajalca kot delavca. Idealno je, če sitega želita oba. A delo lahko predstavlja obremenitve, ki so morda celo vodile k poslabšanju zdravjaali izgubi določenih psihofizičnih zmožnosti delavca, zato ni nujno, da se delavec želi vrniti v starodelovno okolje. Po drugi strani pa si tudi delodajalec želi delavca, ki pri delu ne potrebujepsihofizičnih ali časovnih razbremenitev [6].Delodajalec mora v procesu vračanja invalida v delovni proces upoštevati delavčevo preostalo delovnozmožnost, ter predvsem razbremenitve, ki so mu v postopku ocenjevanja invalidnosti priznane [10].Potrebno je oceniti primernost delavnih mest, ki so pri delodajalcu na voljo in jih praviloma, popotrebi, zmožnosti, prilagoditi invalidu. V tem postopku najpogosteje sodelujeta varnostni inženir inizvajalec medicine dela - pooblaščeni zdravnik medicine dela. Ta dva tudi najbolje poznata potrebneaktivnosti, kot samo terminologijo, definicije, določene v Kodeksu dobre prakse pri urejanjuinvalidnosti na delovnem mestu [5]. V postopku je namreč potrebno definirati opis del in nalog,delovne razmere, obremenitve, ki morajo biti v skladu s ugotovljeno preostalo delovno zmožnostjo,tako, da bo invalid zmožen opravljati to delo brez tveganja za poslabšanje njegovega zdravstvenegastanja. Strokovni delavec za varnost pri delu - varnostni inženir še prouči, če obstajajo npr.ergonomske možnosti za ureditev delovnih mest, prostorov, prilagoditev sredstev za delo ali za samospremembo organizacije dela, tehnologije, če je potrebna. Predlaga rešitve. Ko se delavec indelodajalec uskladita, da je predlagano delo, delovno mesto v skladu z razbremenitvami, ki jih imadelavec na podlagi odločbe ZPIZ-a, se ob prisotnosti delavca, delodajalca, strokovnega delavca zavarnost pri delu - varnostnega inženirja in izvajalca medicine dela - pooblaščenega zdravnika medicinedela ponovno izpolni delovna dokumentacija, obrazec DD-1, ki se ga pošlje v potrditev oz. odločanjena ZPIZ.ZAKLJUČEKEno ključnih vlog pri vzpostavljanju sistema zaposlovanja invalidov imajo javne oz. državneinstitucije, ki s pripravo ustreznega zakonodajnega okvira, s svojimi strategijami, tudi finančnimivzvodi in primeri dobrih praks vzpodbujajo delodajalce k ohranjanju zaposlitve in urejanja,prilagajanja delovnih mest invalidom in s tem zaposlitev invalidom. Po pregledu pravnega okviralahko zaključimo, da le ta omogoča pri delodajalcih vzpostavitev učinkovitega sistema zaposlovanjainvalidov. Dobro poznavanje delovnega mesta, delovnega okolja, razmer, tehnologije, organizacijedela, obremenitev, škodljivosti, tveganj je eden od predpogojev, za korektno ocenjevanje invalidnostiM&S 8(2013) 641
na invalidskih komisijah in za oceno primernosti delovnega mesta na katero je zavarovanec razporejenali naj bi bil razporejen po oceni invalidnosti. Naloga vseh nas, ki se strokovno ukvarjamo, neposrednoali posredno z zagotavljanjem in ohranjanjem varnosti in zdravja pri delu je tudi ohraniti zaposljivostinvalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovirin ustvarjanjem enakih možnosti [9].V sistemu zaposlovanja invalidov v organizaciji sodelujejo strokovne službe delodajalca (kadrovskaslužba, socialna služba, strokovni delavec za varnost pri delu - varnostni inženir, izvajalec medicinedela - pooblaščeni zdravnik medicine dela, psiholog in neposredni vodja delavca) in seveda aktivnosam invalid ter njegov osebni zdravnik. Pri uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskegazavarovanja oz. v sistemu zaposlovanja invalidov v organizacijah imajo eno ključnih vlog strokovnidelavci za varnost in zdravje pri delu - varnostni inženirji. Sodelujejo pri izdelavi delovnedokumentacije, ki je potrebna v postopku ocenjevanja invalidnosti, sodelujejo kot predstavnikidelodajalca na invalidskih komisijah (IK), ali pa kot člani Senatov IK v samem postopku ocenjevanjainvalidnosti. Varnostni inženirji sodelujejo pri delodajalcih tudi v postopkih vračanja invalidov vdelovni proces, pa tudi v postopku morebitne odpovedi delovnega razmerja invalidu. Glede na potrebopo multidisciplinarnih pristopih [1], [3] in dejstvo, da so strokovni delavci - varnostni inženirji v RSaktivni člani v sistemu zaposlovanja invalidov v organizaciji so primeren kader tudi za vodenjesistema zaposlovanja invalidov v organizaciji.LITERATURA[1] Bilban, M.: Etične dileme v delu specialista medicine dela in njegova vloga v ocenjevanjuinvalidnosti. 3. Mednarodni kongres Medicinskih izvedencev, Zbornik kongresa, Maribor, 2013.[2] Gould, R.: Vrnitev na delo po poklicni rehabilitaciji na Finskem. 3. Mednarodni kongresMedicinskih izvedencev, Zbornik kongresa, Maribor, 2013.[3] ICOH: International code of ethics for occupational health professionals. Rome, 2002[4] Kalčič, M.: Posebno pravno varstvo nekaterih kategorij delavcev s poudarkom na (delovnih)invalidih (pregled temeljnih institutov). 3. Mednarodni kongres Medicinskih izvedencev,Zbornik kongresa, Maribor, 2013.[5] MOD: Kodeks dobre prakse pri urejanju invalidnosti na delovnem mestu. Mednarodnaorganizacija dela, 2001[6] Molan, M.: Psihološki vidik vračanja delavcev na delovno mesto. 1. Mednarodni kongresMedicinskih izvedencev, Zbornik kongresa, Maribor, 2009.[7] Pavlič, M.: Položaj invalida na delovnem mestu po oceni invalidnosti. 1. Mednarodni kongresMedicinskih izvedencev, Zbornik kongresa, Maribor, 2009.[8] Pavlič, M., Markič, M.: Vloga varnostnega inženirja v invalidskih postopkih. Zbornik Radova,VII. znanstveno-stručna konferenca s meñunarodnim sudjelovanjem, Management i sigurnost,Čakovec, 2012[9] Pavlič, M.: Ureditev delovnega mesta invalidu – primer iz prakse. 3. Mednarodni kongresMedicinskih izvedencev, Zbornik kongresa, Maribor, 2013.[10] Vakselj, M.: Obremenjenost delavca pri izvajanju delovnih obveznosti po nastankuinvalidnosti. 3. Mednarodni kongres Medicinskih izvedencev, Zbornik kongresa, Maribor, 2013.[11] Velikanje, F.: Delovna dokumentacija – zanesljivost in dostopnost podatkov. 1. Mednarodnikongres Medicinskih izvedencev, Zbornik kongresa, Maribor, 2009.[12] Zelenika, R.: Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela. 4. izd. Rijeka:Ekonomski fakultet, 2000.Predpisi• Ustava RS (Ur. list RS št. 33/1991)• Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 21/2013)• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( Ur. list RS št. 98/2012)• Zakon o dohodnini (Ur. list RS št. 13/2011)• Zakon o invalidskih organizacijah (Ur. list RS št. 108/2002)• Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Ur. list RS št. 84/2010)• Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. list RS, št. 87/2011)642M&S 8(2013)
- Page 606 and 607: Hrvatski jezik/Croatian languageUDK
- Page 608 and 609: procesu razvoja njihovih institucio
- Page 610 and 611: - Suradnja sa meñunarodnim agencij
- Page 612 and 613: Delegacija europske komisije u Alba
- Page 614: je obnašao dužnosti policajca u s
- Page 617 and 618: njihovoj evidenciji nastaloj kroz 1
- Page 619 and 620: educiranost kupaca, tj. vlasnika ig
- Page 621 and 622: 5. Osoblje koje sudjeluje u radu su
- Page 624 and 625: Hrvatski jezik/Croatian languageUDK
- Page 626 and 627: Mobbing postoji otkad postoji ljuds
- Page 628 and 629: Izvori profesionalnog stresaI. Unut
- Page 630 and 631: - okomiti - mobbing kada pretpostav
- Page 632 and 633: Tablica 1. Postotak mobiliziranih r
- Page 634: LITERATURA[1] Barat, T : Stres -naj
- Page 637 and 638: promjena u stavovima i ponašanju r
- Page 639 and 640: Lideri u Sigurnosti stvaraju timove
- Page 641 and 642: Promjena kulture, "način razmišlj
- Page 643 and 644: pojedine sastavnice okoliša i za o
- Page 645 and 646: postrojenja, upravljanju promjenama
- Page 647 and 648: RASPRAVATijekom zadnje tri izvješt
- Page 650 and 651: Slovenski jezik/Slovenian languageU
- Page 652 and 653: poklicne rehabilitacije in služb z
- Page 654 and 655: oblike družbenega življenja ob en
- Page 658 and 659: • Zakon o uporabi slovenskega zna
- Page 660 and 661: Hrvatski jezik/Croatian languageUDK
- Page 662 and 663: Mnoge definicije govore o menadžme
- Page 664 and 665: Za voñenje nije bitan hijerarhijsk
- Page 666 and 667: Njegova je zadaća da upravi tvrtke
- Page 668 and 669: Menadžer sigurnosti možda ne mož
- Page 670 and 671: Hrvatski jezik/Croatian languageUDK
- Page 672 and 673: - koordinator povjerenika radnika z
- Page 674 and 675: Obrañene teme tijekom proteklih de
- Page 676 and 677: adu tako i zaštite okoliša i zaš
- Page 678: ZAHVALARad je napisan temeljem zapi
- Page 681 and 682: ostvarenja unaprijed definiranog za
- Page 683 and 684: ostale projekte investitor uskladio
- Page 685 and 686: Proces voñenja izmeñu brojnih def
- Page 687: BIOGRAFIJA AUTORADavor Delišimunov
- stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabi osebje samo za pomoč invalidom,- stroške prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme zato, dajo bodo lahko uporabljali invalidi, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih jetreba dodati k stroškom, ki bi jih imel delodajalec, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidi- stroški gradnje, širitve zadevane poslovne enote ali namestitve opreme v tej enoti ....Zakon o dohodnini v 62. čl. določa, da lahko delodajalec, ki zaposluje invalida po zakonu, ki urejazaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 50%izplačane plače te osebe, delodajalec, ki zaposluje invalida s 100% telesno okvaro ali gluho osebo, pav višini 70% izplačane plače te osebe.Delodajalec, ki zaposluje invalide iz prvega odstavka tega člena nad predpisano kvoto in katerihinvalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, kiureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove vvišini 70% izplačanih plač za te osebe.Največje uspehe pri vračanju invalidov v delovni proces lahko pričakujemo, če v sistemu zaposlovanjainvalidov v organizaciji sodelujejo strokovne službe delodajalca (kadrovska služba, socialna služba,strokovni delavec za varnost pri delu - varnostni inženir, izvajalec medicine dela - pooblaščenizdravnik medicine dela, psiholog in neposredni vodja delavca) in seveda aktivno sam invalid ternjegov osebni zdravnik [7]. Znotraj sistema zaposlovanja invalidov v organizaciji imata pomembnovlogo stroki varnosti pri delu in medicine dela. Ugotavlja se, da je zanesljivost in zadostnost podatkovv delovni dokumentaciji pomembno večja, kjer sta pri izpolnjevanju sodelovala pooblaščeni zdravnikin strokovni delavec za varnost pri delu [<strong>11</strong>]. Stroka varnosti pri delu - varnostni inženir ima zato vrazličnih fazah, postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja, to je pri izdelavi delovnedokumentacije, ocenjevanju invalidnosti na Senatu IK, vračanju invalida v delovni proces ali priodpovedi delovnega razmerja invalidu, specifične naloge [8].Vračanje invalida v delovni proces je skupen projekt tako delodajalca kot delavca. Idealno je, če sitega želita oba. A delo lahko predstavlja obremenitve, ki so morda celo vodile k poslabšanju zdravjaali izgubi določenih psihofizičnih zmožnosti delavca, zato ni nujno, da se delavec želi vrniti v starodelovno okolje. Po drugi strani pa si tudi delodajalec želi delavca, ki pri delu ne potrebujepsihofizičnih ali časovnih razbremenitev [6].Delodajalec mora v procesu vračanja invalida v delovni proces upoštevati delavčevo preostalo delovnozmožnost, ter predvsem razbremenitve, ki so mu v postopku ocenjevanja invalidnosti priznane [10].Potrebno je oceniti primernost delavnih mest, ki so pri delodajalcu na voljo in jih praviloma, popotrebi, zmožnosti, prilagoditi invalidu. V tem postopku najpogosteje sodelujeta varnostni inženir inizvajalec medicine dela - pooblaščeni zdravnik medicine dela. Ta dva tudi najbolje poznata potrebneaktivnosti, kot samo terminologijo, definicije, določene v Kodeksu dobre prakse pri urejanjuinvalidnosti na delovnem mestu [5]. V postopku je namreč potrebno definirati opis del in nalog,delovne razmere, obremenitve, ki morajo biti v skladu s ugotovljeno preostalo delovno zmožnostjo,tako, da bo invalid zmožen opravljati to delo brez tveganja za poslabšanje njegovega zdravstvenegastanja. Strokovni delavec za varnost pri delu - varnostni inženir še prouči, če obstajajo npr.ergonomske možnosti za ureditev delovnih mest, prostorov, prilagoditev sredstev za delo ali za samospremembo organizacije dela, tehnologije, če je potrebna. Predlaga rešitve. Ko se delavec indelodajalec uskladita, da je predlagano delo, delovno mesto v skladu z razbremenitvami, ki jih imadelavec na podlagi odločbe ZPIZ-a, se ob prisotnosti delavca, delodajalca, strokovnega delavca zavarnost pri delu - varnostnega inženirja in izvajalca medicine dela - pooblaščenega zdravnika medicinedela ponovno izpolni delovna dokumentacija, obrazec DD-1, ki se ga pošlje v potrditev oz. odločanjena ZPIZ.ZAKLJUČEKEno ključnih vlog pri vzpostavljanju sistema zaposlovanja invalidov imajo javne oz. državneinstitucije, ki s pripravo ustreznega zakonodajnega okvira, s svojimi strategijami, tudi finančnimivzvodi in primeri dobrih praks vzpodbujajo delodajalce k ohranjanju zaposlitve in urejanja,prilagajanja delovnih mest invalidom in s tem zaposlitev invalidom. Po pregledu pravnega okviralahko zaključimo, da le ta omogoča pri delodajalcih vzpostavitev učinkovitega sistema zaposlovanjainvalidov. Dobro poznavanje delovnega mesta, delovnega okolja, razmer, tehnologije, organizacijedela, obremenitev, škodljivosti, tveganj je eden od predpogojev, za korektno ocenjevanje invalidnostiM&S 8(2013) 641