zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti

Specification (ISO 23273-1, ISO 23273-2, ISO 23273-3).CFD se je uveljavil kot dragoceno orodje za ocenjevanje tveganja in varnostne analize v procesniindustriji in naftnih ploščadih na morju. Ustrezna uporaba CFD se kaže tudi v oceni tveganja izvodikovih aplikacij v prihodnjih letih. Pomembno je, da je obstaja dobro orodje, ki potrjuje vrstopomembnih eksperimentalnih študij in s tem omogoča verodostojne napovedi nevarnosti in tveganj priuporabi vodika kot energenta v prometu in proizvodnji električne energije.RAZPRAVAIz znanstvenega vidika je osnovno razumevanje termo-kemije pri vodikovi eksploziji pod kontrolo.Kemijsko kinetiko vodikove oksidacije je mogoče obravnavati kot trenutno dobro razumljeno inteoretska predvidevanja, iz modelov izračunane hitrosti laminarnega izgorevanja se dobro pokrivajo zrezultati eksperimentalnih meritev. Vse to pa ni mogoče več trditi za hitre turbulentne deflagracijskeširitve, kjer kompresijski ali tlačni moment dominanten pa mehanizma širjenja ni mogoče razumeti skorektno zapisanim s fizikalnim razvojem. Pričakuje se, da bodo nove eksperimentalne raziskave našlekvantitativno razumevanje mehanizma turbulentnega izgorevanja z veliko hitrostjo. Prav tako nisorešeni problemi detonacij. Vendar pa so znani podatki o velikosti detonacijskih celic za mešanicovodika in zraka, ki omogočajo določanje parametre dinamične detonacije (inicialno energijo, kritičnediametre cevi (tube) in detonacijske meje.), s čimer lahko popišemo semi-empirično teorijo.Močno manjka izkušenj na področju varnosti. Izgradnja scenarijev za odpovedi, ki temelji zgolj nateoretični osnovi brez statistike in opisov incidentnih dogodkov, ki so se že zgodili, teorija temelji lena determinističnih osnovah. Sodoben statistični pogled na varnost še nima dovolj argumentov zatemeljitejšo obravnavo varnosti.ZAKLJUČEKMnožica člankov iz področja vodikove tehnologije kaže na aktualnost razprav o varni rabi vodika kotgoriva. Avtorji opozarjajo na probleme varnosti, ki nastajajo ob uvajanju vodikove tehnologije. Žal, paniso znane končne rešitve, ki bodo omogočale dovolj varno uporabo vodika kot goriva v prometu. Keruporaba ne bo omejena ozko na profesionalno rabo, zahteva sprejeto dopustno tveganje na tempodročju širše soglasje in sprejemanje strokovne javnosti, širše javnosti, pa tudi države kot snovalkepredpisov na tem področju. Še vedno ni mogoče v celoti potrditi teze o varni rabi na realnopreizkušenih modelih. Nekatere težave bo mogoče reševati šele po daljši uporabi novega energenta.Nekateri avtorji se sklicujejo na analize nezgodnih dogodkov z drugimi energenti (zemeljski plin,propan, bencin), vendar se vodikova zmes z zrakom po lastnostih močno razlikuje od do sedajuporabljanih energentov. Sestaviti bo potrebno še številne nove modele izračunov, ki bodo upoštevališe več parametrov okolja, jih eksperimentalno preverjati in upoštevati ukrepe za večjo varnost. Prisedanjem stanju tehnologije na tem področju in razmeroma redki rabi vodika kot energenta je mogočeobstoječe predpise in standarde ustrezno uporabljati za varno gradnjo in uporabo. Z širitvijo porabe, kije pogojena z razvojem novih materialov, se bo morala spreminjati tudi zakonodaja in tehničnesmernice ter standardi. To željo po ustreznih spremembah pa si je začrtala tudi Evropska skupnost, sširjenjem energenta bo do leta 2020 tudi ustrezno predpisala varovanje uporabnikov novega energenta.Ni mogoče zamenjati predorov, lahko pa jih opremimo z varovalno opreme in vozimo skozi predore zzelo varnimi vozili. S tem se bistveno znižuje verjetnost incidenta, to pa je tudi končni cilj stroke inznanosti varnosti in zdravja.LITERATURA[1] Adamson, K. A., & Pearson, P. (2000). Hydrogen and methanol: a comparison of safety,economics, efficiencies and emissions. Journal of Power Sources, 86, 548–555.[2] Xie, C. G., Bostaph, J., & Pavio, J. (2004). Development of a 2W direct methanol fuel cellpower source. Journal of Power Sources, 136, 55-65.[3] Motevalli, V., & Mohd, M. (2009). New Approach for Performing Failure Analysis of FuelCell-powered Vehicles. International Journal of Automotive Technology, 10, 743−752.[4] DOE, HEV Publications, (2009).http://www.afdc.energy.gov/afdc/vehicles/hybrid_electric_publications.html.M&S 8(2013) 349