zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti

Potreba po počitku inpovrnitvi močiZmerno/slabo zaznavanjesplošnega zdravstvenegastanjaVir: Lasten vir.1,331 ,462 ,412 2,878 ,006,420 ,113 ,868 3,726 ,001Glede na regresijsko analizo lahko drugo hipotezo sprejmemo, saj imajo vse neodvisne spremenljivke(dejavniki) tveganja bolečin v spodnjem delu hrbtenice statistično značilen vpliv na pojasnjevanjeopazovane odvisne spremenljivke, ki meri absentizem.RAZPRAVAGlavni namen pričujoče raziskave je bil ugotoviti pojavnost bolečine v spodnjem delu hrbtenice pripoklicnih voznikih mestnega avtobusa ter ugotoviti vpliv dejavnikov tveganja za bolečine v spodnjemdelu hrbtenice na zdravstveni absentizem.Ugotovili smo, da največ anketirancev občuti največ bolečine v križu (87), sledijo bolečine v vratu(76) ter utrujenost (70). Anketiranci v večini (79 %) menijo, da so bolečine v spodnjem delu hrbtenicepovezane z njihovim delovnim mestom. Pri poklicnih voznikih je najpogostejši vzrok za bolečino vkrižu prisilna drža in sedeče delo (17). Iz tega razloga predvidevamo, da so tudi vozniki mestnegaavtobusa mnenja, da obstaja povezanost med njihovim delovnim mestom in navedenimi bolečinami.Večino (67 %) voznikov avtobusa bolečine v spodnjem delu hrbtenice ovirajo pri opravljanju dela.Naše ugotovitve se skladajo z že opravljenimi raziskavami na temo bolečine v spodnjem deluhrbtenice pri poklicnih voznikih. Alperovitch, Santo, Masharawi, Katz, Ushvaev in Kalichman [1] soopravili študijo na 164 voznikih avtobusa in ugotavljali pojavnost bolečine v križu pri le-teh v zadnjih12 mesecih. Ugotovili so, da je imelo izkušnjo z bolečino v križu 45,4 % voznikov. Kot vzrok zabolečino so navajali ergonomske dejavnike, povezane predvsem z neudobnimi sedeži in neudobnopodporo hrbta. Kot psihosocialne dejavnike, ki so pomembno povezani z bolečino v križu, pa sonavajali omejen čas počitka preko delovnega dne in gost promet na avtobusnih progah.Ravno tako sta avtorja Gangopadhyay in Dev [8] opravila študijo na 160 moških voznikih avtobusov.S študijo sta želela ugotoviti razširjenost bolečine v križu med to populacijo in v kolikšni meri le-ta prinjih vpliva na socialno in poklicno življenje. Analiza vprašalnikov je pokazala, da so voznikiavtobusov na svojem delovnem mestu presedeli ob 8 do 10 ur na dan, 6 dni zaporedoma na izmeno. Izvprašalnikov sta avtorja ugotovila, da je bolečina v križu razlog za njihovo omejevanje socialnega inpoklicnega življenja. Rezultati raziskave dokazujejo, da so vozniki avtobusov pod velikim stresom, kiga povzročajo nevarni delovni pogoji, kar posredno vpliva tudi na njihovo zdravje in delovnostorilnost.Bovenzi [3] je v svojo študijo zajel 202 moška, ki opravljajo delo poklicnih voznikov. Želel jeugotoviti povezanost bolečine v križu z meritvami dnevne izpostavljenosti vibracijam celotnega telesa.V multivariatnih analizah podatkov se je pokazalo, da so fizične delovne obremenitve pomembennapovednik za bolečino v križu.Okunribido, Shimbles, Magnusson in Pope [17] ugotavljajo, da so poklicni vozniki izpostavljenivečjemu tveganju za nastanek bolečine v križu. Niso izpostavljeni le vibracijam celotnega telesa,temveč tudi številnim drugim dejavnikom tveganja, kot so prisilna drža in rokovanje z blagom. Slabodržo pogojujejo in poslabšujejo vibracije na kar še dodatno vpliva rokovanje z blagom oziromaprenašanje, premikanje in dvigovanje različnega blaga.Tamrin, Yokoyama, Jalaludin, Aziz, Jemoin, Nordin, Li Naing, Abdullahan in Abdullah [20] so želeliv študiji določiti dejavnike tveganja povezane z javljanjem bolečine v križu. V presečno študijo, ki jetrajala od junija 2004 do avgusta 2005, je bilo zajetih 760 voznikov komercialnih vozil iz 11avtobusnih podjetij srednje, vzhodne in severne regije Malezije. Ugotavljali so razširjenost bolečine vkrižu pri voznikih glede na prisiljeno držo voznikovega trupa (upogibanje naprej, naslanjanje,M&S 8(2013) 19