zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti

ZAKLJUČEKUsklajevanje dela in družinskega življenja je težavno. Zaradi pomanjkanja časa je takšno stanjenavadno povod za nezadovoljstvo z delovnim ali zasebnim življenjem. Takšne razmere pa slabijo našezdravje in znižujejo učinkovitost opravljenega dela. Z usklajevanjem poklicnega in družinskegaživljenja se posamezniki, vodstva sodobnih organizacij ter državne ustanove vse pogosteje ukvarjajo,predvsem zaradi sprememb na ekonomskem in socialnem področju.Z vedno pogostejšimi polnimi poklicnimi obremenitvami obeh partnerjev tudi preko delovnega časa senamreč pojavljajo problemi usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Posamezniki se takosrečujejo z izzivi, kot so varstvo otrok, nega bolnih in starejših, prilagajanje delovnega časadelovnemu času vrtcev, šol, s finančnimi in drugimi težavami. Povezovanje dela in drugih življenjskihpodročij ter oblikovanje ravnotežja med njimi zahteva različne ukrepe in sodelovaje tako zaposlenihkot delodajalcev, šol, vrtcev, države.Tako delodajalci kot delojemalci področje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja razumejokot enega ključnih dejavnikov, ki vpliva na možnost njihove izgorelosti oz. doživljanja stresa. Razvitedržave so v ta namen razvile različne modele za reševanje teh težav. V ospredje je postavljena enakostmed spoloma pri vzgoji in varstvu otrok ter starejših, poleg tega pa izvajajo različne politike, vezanena javne storitve, starševski dopust, otroško varstvo, fleksibilnost dela in delovnega časa, davčnopolitiko, politiko denarnih podpor.Organizacije v nekaterih drugih evropskih državah ukrepajo tako, da uvajajo fleksibilno delo infleksibilen delovni čas, organizirajo varstvo otrok v bližini organizacij oziroma kar v prostorihorganizacij, uvajajo delavca v delo po daljši odsotnosti, spodbujajo enakopravnost obeh staršev iniščejo druge optimalne rešitve. Takšni modeli so se v sosednji Avstriji že pokazali za zelo uspešne,delavci pa so na delovnem mestu zaradi tega veliko bolj učinkoviti in zadovoljni. Skozi raziskavo, kismo jo opravili, bi si takšne rešitve želeli tudi bančni uslužbenci v Sloveniji, vendar jih glede nasedanjo krizo tudi v bančnem sektorju verjetno še ne moremo pričakovati.Zaposleni bi morali sicer glede takšnega usklajevanja med družinskim in službenim življenjem pridelodajalcih izraziti najprej željo, v nasprotnem primeru ne morejo pričakovati, da jim bododelodajalci ali država pripravljeni zadeve reševati sami od sebe. Pri izboljšavah področja usklajevanjapoklicnega in družinskega življenja bodo torej ključni dejavniki medsebojno komuniciranje, skupnopostavljanje ciljev in dolgoročna motivacija vseh vpletenih strani za uresničitev ukrepov za izboljšavena obravnavanem področju, kot so: določitev nosilcev in rokov posameznih rešitev, vzpostavitevsistema komuniciranja za usklajevanje pri uvedbi rešitev, vzpostavitev sistema širjenja dobrih praksmed delodajalci in vzpostavitev sistema osveščanja in usposabljanja zaposlenih za zdravo fizično inpsihično počutje. Zavedati pa se je treba, da je današnja situacija na področju zaposlovanja zelo težka,saj se stopnja registrirane brezposelnosti v letu 2012 giblje po podatkih Statističnega urada RS okoli12 odstotkov. Stanje naj bi se do konec leta le še poslabšalo. Mnogi se tako bojijo za svoja delovnamesta in si izboljšav pri delodajalcu sploh ne upajo predlagati.LITERATURA[1] Bourne, K. A., Wilson, F., Lester, S. W., Kickul, J.: Embracing in the whole individual:Advantages of a dual-centric perspective of work and life. – Business Horizons, 52, 2009, 4, 387-398.[2] Božič, A., Zupančič, T.: Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji. – Ljubljana: Statistični uradRepublike Slovenije, 2009.[3] Dalton, D. R., Mesch, D. J.: On the extent and reeduction of avoidable absenteeism: Anassessment of absence policy provisons. – Journal of Applied Psychology, 76, 1991, 6, 810-817.[4] de Kok, J. M. P.: Involuntary absence from an organizational point of view, 1997. –http://www.tinbergen.nl/discussionpapers/97126.pdf (1. 9. 2009.)[5] Dular, P.: Percepcija managerjev o vplivu neželenih vedenj na absentizem. – magistrskanaloga. Koper: Fakulteta za management, 2010.[6] Florjančič, J.: Planiranje kadrov. – Kranj: Moderna organizacija, 1994.M&S 8(2013) 135