zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti

zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti

13.07.2015 Views

organizacije. Ne nazadnje pa odsotnost pomeni strošek za celotno družbo, ki solidarno plačuje (daljšo)bolniško odsotnost in druge socialne pravice odsotnega, manjši je BDP in posledično tudi manjprilivov v državni proračun. Vsekakor niso zanemarljive niti posledice za odsotnega, ki se mu zaradiodsotnosti zmanjša osebni dohodek, posebno pri tistih z najnižjimi dohodki. Države EU so v letu 2005v povprečju za zdravstveno varstvo namenile med 8 % in 9 % BDP-ja, v Sloveniji je bil ta odstotek8,5 % [2].Prins [15 v 4 v 5] je opredelil vrste absentizma kot legalno ali dovoljeno odsotnost, kamor je prištelletni dopust, porodniški dopust, rojstni dan, smrt v družini. Razumevanje in ločevanje pojavnih oblikabsentizma nam omogoča raziskovanje zdravstvenega absentizma kot posledice dejavnikov stresa innjihovega vpliva na odsotnost z delovnega mesta. Prostovoljna, neprostovoljna odsotnost. Odsotnost zdela je lahko prostovoljna oziroma neprostovoljna [19]. Prostovoljna odsotnost je pogojena zosebnostjo posameznika in motivacijskimi dejavniki, z nezadovoljstvom z delom, odnosom do dela,občutkom odgovornosti. Na neprostovoljno odsotnost zaposleni nima vpliva, tu gre za bolezenzaposlenega ali družinskega člana [21].Proučevanje vzrokov odsotnosti z dela je težavno. Merkač-Skok [13] vidi vzroke za absentizempredvsem v reakciji na nezadovoljstvo pri delu. Navaja vzroke, na katere težko vplivamo [6] in jihimenuje objektivne. Sem prišteva bolezni, poškodbe, nego in spremstvo družinskih članov,transplantacijo, izolacijo, preglede in preiskave, ki jih uvršča med stike z zdravstveno službo. V drugoskupino razvršča subjektivne vzroke, tj. psihične in socialne, na katre laže vplivamo in jihspreminjamo.Eden glavnih razlogov za raziskovanje odsotnosti z delovnega mesta je usmerjen na ekonomskeposledice absentizma – začasne zadržanosti z dela, stroške zdravljena, stroške prezgodnjih upokojitev.Na ravni organizacije imajo delodajalci zaradi absentizma več stroškov, kot so: nadomestilozaposlenim med začasno zadržanostjo z dela, plačilo nadur delavcem, ki nadomeščajo odsotne, plačilodela za začasno zaposlene. Grozi manjša produktivnost, organizacijske težave in stroški za poteknemotenega delovnega procesa; trpi kakovost, lahko pa tudi izguba trga.V teh negotovih časih, ki jih doživljamo, so najbolj na udaru vodje. Ti imajo občutek, da so stalno podstresom in da večino časa delajo preveč. Takšno stanje lahko vodje pripelje od stresa do izgorelosti.Žal je veliko vodij prepričanih, da deloholizem pomaga graditi kariero, zato delajo veliko preveč. Tideloholiki, ki so pod stalnim stresom, delajo iz strahu, da ne zadovoljujejo pričakovanj drugih, delajonamesto drugih, ker ne zmorejo reči ne ali ker jim ne zaupajo. Velik delež vodij od sebe pričakuje, dabodo zmogli skoraj vse, zato se ne morejo sprijazniti svojimi mejami. Znake, ki jih opozarjajo na stresin kasneje na izgorelost, pogosto ignorirajo [17]. Uspešna kariera in užitek pri delu sta pomembnatvorca osebnega zadovoljstva in samozavesti vodij. Vendar pomanjkanje zdravega življenjskega sloga,sprostitve in oddiha od dela lahko vodi do neprijetnih in resnih posledic stresa [11]. Pšeničny [17]predlaga, da managerji poskušajo sami uravnotežiti obremenitve in razbremenitve. Zavedati pa se jetreba, da ni dovolj le rekreacija, potreben je tudi počitek. Treba je določiti prioritete in postaviti meje,predvsem med delovnim in prostim časom.Prevelika stresna obremenitev na delovnem mestu vodij predstavlja enega izmed najpomembnejšihpovzročiteljev absentizma. Povzročitelji stresa namreč vodijo v večjo odsotnost vodje z delovnegamesta [7]. Za ohranjanje zdravja je pomembno usklajevanje življenjskih aktivnosti. To je predvsempomembno za ženske, ki morajo usklajevati delo na delovnem mestu ter delo doma. Pomembno je, daposvečamo čas in energijo vsem področjem enako in tako ostanemo v ravnovesju ter se tako izognemostresu. Če posameznik namenja pozornost vsem področjem življenja, so njegove aktivnosti usklajenein lahko dela zbrano, sproščeno in učinkovito. Pomembno je torej, da si znamo čas dobro organizirati.Najpomembnejša načela, kako to učinkovito narediti, so jasno določene prioritete ter njihovo strogouresničevanje, zavedati se moramo, da ne prenašamo odgovornosti na druge ljudi ter jim ne dovolimo,da nas ovirajo.Namen raziskave je bil ugotoviti ali obstaja razlika pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenjamed spoloma ter ali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja vpliva na izgorelost ter absentizemvodij, zaposlenih v bančnem sektorju.M&S 8(2013) 129

METODERaziskava je bila opravljena z metodo zbiranja podatkov z lastno izdelanim anketnim vprašalnikom.Anketirancem je bila omogočena izbira v okviru uporabljenega formata ponujenih odgovorov v oblikiLikertove petstopenjske lestvice, katerih zanesljivost smo preverili s Crombachovim alfakoeficientom. S pomočjo statističnega paketa SPSS 19.0 smo z verodostojnimi statističnimi metodamiobdelali pridobljene podatke. V skladu s hipotezami, problemi, zastavljenimi cilji smo uporabilideskriptivno (opisno) statistiko (frekvence, odstotki, povprečja, standardni odklon) in inferenčnostatistiko (regresijska analiza ter ANOVA – analiza variance).Opis vzorca in zbiranje podatkovAnketni vprašalnik smo razdelili med 250 vodij, ki predstavljajo približno 2 % populacije zaposlenih vbančnem sektorju na območju celotne RS. V Sloveniji je bilo po zadnjih podatkih, pridobljenih izrevidiranih letnih poročil bank za leto 2010 na spletni strani AJPES, na dan 31. 10. 2010 zaposlenih11.967 ljudi. Zajeli smo vodje v 18 največjih bankah v Sloveniji. 102 oziroma 41 % vprašalnikov jebilo ustrezno izpolnjenih.Bazo kontaktov omenjenega vzorca smo dobili preko oseb, zaposlenih v kadrovskih službah, ki smojim predstavili namen raziskave. Dogovorili smo se, da bodo anketne vprašalnike posredovalinaključno izbranim vodjem v banki zaposlenega. V vzorec smo vključili vodje v bančnem sektorju injih razdelili v tri skupine: nižji vodja (vodje oddelkov, skupin, izmen), srednji vodja (vodja sektorjev,področij) in višji vodja (predsednik, član uprave, direktor). Vzorec je bil izbran po slučajnem oziromanaključnem vzorčenju, da bo verjetnost, da bo član populacije izbran v vzorec, enaka kot pri vsehdrugih članih populacije.Metode merjenjaRaziskavo o vplivu usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na izgorelost in absentizem vodij vbančnem sektorju smo izvedli na osnovi anketnega vprašalnika. Da bi dosegli zastavljeni cilj, smouporabili kvantitativni pristop. Znotraj tega smo kot metodo raziskovanja uporabili anketo. Za takšennačin raziskave smo se odločili, ker z vzorčnim opazovanjem hitreje izvedemo raziskovanje, saj vkratkem času dobimo podatke o dejstvih, mišljenju in stališčih večjega števila ljudi, manjši so stroškiin manjša je poraba sredstev.Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 42 vprašanj. V grobem je bil razdeljen na pet delov:demografska vprašanja, vprašanja o družini in delu, vprašanja o izgorelosti, vprašanja o zdravju tervprašanja o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Vprašanja zaprtega tipa so bila osnovaza potrditev ali ovržbo zastavljenih hipotez, medtem ko so polodprta vprašanja pomagala osvetlitiproblemske situacije anketirancev. Zanesljivost Likartovih lestvic (Tabela 1), ki so bile v vprašalnikuključne za potrditev ali ovržbo zastavljenih hipotez, je visoka.Tabela 1: Test zanesljivostiCrombachov alfa koeficientŠt. indikatorjevIzgorelost 0,855 22WFC 0,757 4FWC 0,761 3Vir: Lasten vir.REZULTATIZnačilnosti vzorcaV raziskavi sta sodelovala 102 anketiranca, od tega 38 moških in 64 žensk. Največ anketirancev(45,1 %) je starih od 31 do vključno 40 let. Prav tako z 39,2 % izstopajo anketiranci, stari med 41 invključno 50 let. Le trije anketiranci (2,8 %) so bili stari 30 let ali manj. Povprečna starost na vzorcuznaša 41,6 let. Izobrazbena struktura kaže, da ima večina vodij v bančnem sektorju vsaj sedmo stopnjoizobrazbe (80,4 %). Le 2,0 % anketiranih ima zaključeno peto stopnjo, prav nihče pa na vprašalniku niizbral prve možnosti »do vključno IV. stopnje«. Svoj zakonski stan so skoraj vsi anketiranci opredelili130M&S 8(2013)

METODERaziskava je bila opravljena z metodo zbiranja podatkov z lastno izdelanim anketnim vprašalnikom.Anketirancem je bila omogočena izbira v okviru uporabljenega formata ponujenih odgovorov v oblikiLikertove petstopenjske lestvice, katerih zanesljivost smo preverili s Crombachovim alfakoeficientom. S pomočjo statističnega paketa SPSS 19.0 smo z verodostojnimi statističnimi metodamiobdelali pridobljene podatke. V skladu s hipotezami, problemi, zastavljenimi cilji smo uporabilideskriptivno (opisno) statistiko (frekvence, odstotki, povprečja, standardni odklon) in inferenčnostatistiko (regresijska analiza ter ANOVA – analiza variance).Opis vzorca in zbiranje podatkovAnketni vprašalnik smo razdelili med 250 vodij, ki predstavljajo približno 2 % populacije zaposlenih vbančnem sektorju na območju celotne RS. V Sloveniji je bilo po zadnjih podatkih, pridobljenih izrevidiranih letnih poročil bank za leto 2010 na spletni strani AJPES, na dan 31. 10. 2010 zaposlenih<strong>11</strong>.967 ljudi. Zajeli smo vodje v 18 največjih bankah v Sloveniji. 102 oziroma 41 % vprašalnikov jebilo ustrezno izpolnjenih.Bazo kontaktov omenjenega vzorca smo dobili preko oseb, zaposlenih v kadrovskih službah, ki smojim predstavili namen raziskave. Dogovorili smo se, da bodo anketne vprašalnike posredovalinaključno izbranim vodjem v banki zaposlenega. V vzorec smo vključili vodje v bančnem sektorju injih razdelili v tri skupine: nižji vodja (vodje oddelkov, skupin, izmen), srednji vodja (vodja sektorjev,področij) in višji vodja (predsednik, član uprave, direktor). Vzorec je bil izbran po slučajnem oziromanaključnem vzorčenju, da bo verjetnost, da bo član populacije izbran v vzorec, enaka kot pri vsehdrugih članih populacije.Metode merjenjaRaziskavo o vplivu usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na izgorelost in absentizem vodij vbančnem sektorju smo izvedli na osnovi anketnega vprašalnika. Da bi dosegli zastavljeni cilj, smouporabili kvantitativni pristop. Znotraj tega smo kot metodo raziskovanja uporabili anketo. Za takšennačin raziskave smo se odločili, ker z vzorčnim opazovanjem hitreje izvedemo raziskovanje, saj vkratkem času dobimo podatke o dejstvih, mišljenju in stališčih večjega števila ljudi, manjši so stroškiin manjša je poraba sredstev.Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 42 vprašanj. V grobem je bil razdeljen na pet delov:demografska vprašanja, vprašanja o družini in delu, vprašanja o izgorelosti, vprašanja o zdravju tervprašanja o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Vprašanja zaprtega tipa so bila osnovaza potrditev ali ovržbo zastavljenih hipotez, medtem ko so polodprta vprašanja pomagala osvetlitiproblemske situacije anketirancev. Zanesljivost Likartovih lestvic (Tabela 1), ki so bile v vprašalnikuključne za potrditev ali ovržbo zastavljenih hipotez, je visoka.Tabela 1: Test zanesljivostiCrombachov alfa koeficientŠt. indikatorjevIzgorelost 0,855 22WFC 0,757 4FWC 0,761 3Vir: Lasten vir.REZULTATIZnačilnosti vzorcaV raziskavi sta sodelovala 102 anketiranca, od tega 38 moških in 64 žensk. Največ anketirancev(45,1 %) je starih od 31 do vključno 40 let. Prav tako z 39,2 % izstopajo anketiranci, stari med 41 invključno 50 let. Le trije anketiranci (2,8 %) so bili stari 30 let ali manj. Povprečna starost na vzorcuznaša 41,6 let. Izobrazbena struktura kaže, da ima večina vodij v bančnem sektorju vsaj sedmo stopnjoizobrazbe (80,4 %). Le 2,0 % anketiranih ima zaključeno peto stopnjo, prav nihče pa na vprašalniku niizbral prve možnosti »do vključno IV. stopnje«. Svoj zakonski stan so skoraj vsi anketiranci opredelili130M&S 8(2013)

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!