zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti

organizacije. Ne nazadnje pa odsotnost pomeni strošek za celotno družbo, ki solidarno plačuje (daljšo)bolniško odsotnost in druge socialne pravice odsotnega, manjši je BDP in posledično tudi manjprilivov v državni proračun. Vsekakor niso zanemarljive niti posledice za odsotnega, ki se mu zaradiodsotnosti zmanjša osebni dohodek, posebno pri tistih z najnižjimi dohodki. Države EU so v letu 2005v povprečju za zdravstveno varstvo namenile med 8 % in 9 % BDP-ja, v Sloveniji je bil ta odstotek8,5 % [2].Prins [15 v 4 v 5] je opredelil vrste absentizma kot legalno ali dovoljeno odsotnost, kamor je prištelletni dopust, porodniški dopust, rojstni dan, smrt v družini. Razumevanje in ločevanje pojavnih oblikabsentizma nam omogoča raziskovanje zdravstvenega absentizma kot posledice dejavnikov stresa innjihovega vpliva na odsotnost z delovnega mesta. Prostovoljna, neprostovoljna odsotnost. Odsotnost zdela je lahko prostovoljna oziroma neprostovoljna [19]. Prostovoljna odsotnost je pogojena zosebnostjo posameznika in motivacijskimi dejavniki, z nezadovoljstvom z delom, odnosom do dela,občutkom odgovornosti. Na neprostovoljno odsotnost zaposleni nima vpliva, tu gre za bolezenzaposlenega ali družinskega člana [21].Proučevanje vzrokov odsotnosti z dela je težavno. Merkač-Skok [13] vidi vzroke za absentizempredvsem v reakciji na nezadovoljstvo pri delu. Navaja vzroke, na katere težko vplivamo [6] in jihimenuje objektivne. Sem prišteva bolezni, poškodbe, nego in spremstvo družinskih članov,transplantacijo, izolacijo, preglede in preiskave, ki jih uvršča med stike z zdravstveno službo. V drugoskupino razvršča subjektivne vzroke, tj. psihične in socialne, na katre laže vplivamo in jihspreminjamo.Eden glavnih razlogov za raziskovanje odsotnosti z delovnega mesta je usmerjen na ekonomskeposledice absentizma – začasne zadržanosti z dela, stroške zdravljena, stroške prezgodnjih upokojitev.Na ravni organizacije imajo delodajalci zaradi absentizma več stroškov, kot so: nadomestilozaposlenim med začasno zadržanostjo z dela, plačilo nadur delavcem, ki nadomeščajo odsotne, plačilodela za začasno zaposlene. Grozi manjša produktivnost, organizacijske težave in stroški za poteknemotenega delovnega procesa; trpi kakovost, lahko pa tudi izguba trga.V teh negotovih časih, ki jih doživljamo, so najbolj na udaru vodje. Ti imajo občutek, da so stalno podstresom in da večino časa delajo preveč. Takšno stanje lahko vodje pripelje od stresa do izgorelosti.Žal je veliko vodij prepričanih, da deloholizem pomaga graditi kariero, zato delajo veliko preveč. Tideloholiki, ki so pod stalnim stresom, delajo iz strahu, da ne zadovoljujejo pričakovanj drugih, delajonamesto drugih, ker ne zmorejo reči ne ali ker jim ne zaupajo. Velik delež vodij od sebe pričakuje, dabodo zmogli skoraj vse, zato se ne morejo sprijazniti svojimi mejami. Znake, ki jih opozarjajo na stresin kasneje na izgorelost, pogosto ignorirajo [17]. Uspešna kariera in užitek pri delu sta pomembnatvorca osebnega zadovoljstva in samozavesti vodij. Vendar pomanjkanje zdravega življenjskega sloga,sprostitve in oddiha od dela lahko vodi do neprijetnih in resnih posledic stresa [11]. Pšeničny [17]predlaga, da managerji poskušajo sami uravnotežiti obremenitve in razbremenitve. Zavedati pa se jetreba, da ni dovolj le rekreacija, potreben je tudi počitek. Treba je določiti prioritete in postaviti meje,predvsem med delovnim in prostim časom.Prevelika stresna obremenitev na delovnem mestu vodij predstavlja enega izmed najpomembnejšihpovzročiteljev absentizma. Povzročitelji stresa namreč vodijo v večjo odsotnost vodje z delovnegamesta [7]. Za ohranjanje zdravja je pomembno usklajevanje življenjskih aktivnosti. To je predvsempomembno za ženske, ki morajo usklajevati delo na delovnem mestu ter delo doma. Pomembno je, daposvečamo čas in energijo vsem področjem enako in tako ostanemo v ravnovesju ter se tako izognemostresu. Če posameznik namenja pozornost vsem področjem življenja, so njegove aktivnosti usklajenein lahko dela zbrano, sproščeno in učinkovito. Pomembno je torej, da si znamo čas dobro organizirati.Najpomembnejša načela, kako to učinkovito narediti, so jasno določene prioritete ter njihovo strogouresničevanje, zavedati se moramo, da ne prenašamo odgovornosti na druge ljudi ter jim ne dovolimo,da nas ovirajo.Namen raziskave je bil ugotoviti ali obstaja razlika pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenjamed spoloma ter ali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja vpliva na izgorelost ter absentizemvodij, zaposlenih v bančnem sektorju.M&S 8(2013) 129