zbornik radova (.pdf 11,5 MB) - Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti

UVODDanašnji čas zahteva vpletenost posameznika v različne smeri. Doseganje ravnovesja med poklicnimin zasebnim življenjem, vključujoč starševstvo, skrb za družino, prostovoljstvo, skrb za dobro počutje,je težavno [1]. Ta »konflikt« med poklicnim in zasebnim življenjem je povezan z nezadovoljstvom pridelu, slabšimi prihodki, zato podjetja uporabijo pristope usklajevanja poklicnega in zasebnegaživljenja z namenom, da pridobijo in obdržijo ključni kader [18].Da bi se izognili negativnim posledicam stresa zaradi neusklajenosti poklicnega in zasebnegaživljenja, morajo zaposleni, delodajalci in pristojne institucije države, ki obravnavajo to problematiko,iskati dolgoročne rešitve za iskanje ravnovesja pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.Zavedanje, da je le zadovoljen in srečen zaposlen lahko dovolj motiviran in maksimalno produktivenna delovnem mestu, je pripeljalo do tega, da so organizacije pričele uvajati fleksibilen delovni čas,varstvo otrok je organizirano blizu organizacij, spodbujajo tudi enakopravnost obeh staršev inpodobno. Kot ugotavljata Kozjek in Tomaževič [10] pri podjetjih, ki na tak način posvečajo pozornostsvojim zaposlenim, dosegajo visoko zadovoljstvo, pripadnost, zvestobo in storilnost delovne sile,posledično pa tudi zavidljive poslovne rezultate.Posameznik z usklajevanjem doseže ravnotežje, ki je boljše zanj. S tem, ko se ukvarjamo z večaktivnostmi, lahko izberemo tiste, ki so za nas pomembne, se jim bolj posvetimo in smo zaradi tegaširše usmerjeni. Če nas v življenju zanima malo stvari ali smo veliko v službi, ne dosegamoravnotežja. S tem, ko usklajujemo svoje življenje, dosegamo višjo produktivnost in porabimo manjčasa za različne dejavnosti. Zaradi boljše organizacije in jasnejših ciljev porabimo manj časa zadoločeno aktivnost, ker se ji lahko popolnoma posvetimo. To nam omogoča boljšo produktivnost vslužbi in zunaj nje [14]. Usklajenost poklicnega in zasebnega življenja izboljša odnose z drugimi.Boljše odnose z drugimi ljudmi nam prinaša tudi čas, ko ne mislimo na službo in na z njo povezaneobveznosti. Ta čas lahko posvetimo družini, prijateljem, sebi in svojim težavam [9].Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je pomembno, saj je lahko ključen dejavnikpromoviranja dobrega počutja in zagotovitve večje pripadnosti. Thompson, Yau in Ng [20] navajajoštiri glavne prednosti za podjetja. Prva je višja produktivnost, možnost fleksibilnega dela in drugihnestandardnih ureditev dela pripomore k višji učinkovitosti. Druga prednost za podjetja je povišanafleksibilnost. Zaposleni, ki koristijo skrajšani delovni čas, so bolj prilagodljivi v smislu nudenja kritjav primeru odsotnosti ostalih zaposlenih ali v času dopustov. Tretja prednost naj bi bile višje stopnjemotivacije in pripadnosti. Zaposleni, ki koristijo fleksibilne oblike dela, so bolj zanesljivi in zvestipodjetju. Četrta prednost za podjetja je izboljšano zaposlovanje in nižja fluktuacija.Izgorelost opredelimo kot psihofizično in čustveno izčrpanost. Izgorevanje je posledica dolgotrajnegaizčrpavanja, zato tudi zdravljenje traja več mesecev, predvsem zato, ker tudi zdravljenje pomeni zaizgorelega človeka dodaten napor. Na prehodu med preutrujenostjo in izčrpanostjo se začne prvastopnja izgorelosti. Izčrpanost je zadnje stanje, iz katerega se lahko vrnemo brez pomoči. Ko pakandidat za izgorelost v stanju izčrpanosti izrazito poveča svojo storilnost, ne uravnava razmerja medtrošenjem in obnavljanjem energije, se pojavi prva stopnja izgorevanja. Ko prestopimo mejo medizčrpanostjo in prehudo izčrpanostjo, se začne druga stopnja izgorevanja. V tem stanju paničnospreminjamo odnose, menjamo okolje, delovno mesto, vendar, ker s seboj prenašamo stare vzorce,vzrokov za izgorevanje ne moremo prekiniti in tako drsimo proti kroničnemu zlomu. To stanje lahkotraja tudi nekaj let [16]. Izgorevanje lahko preprečimo z aktivnostmi, ki se skladajo z našo osebnostjo,željami in izkušnjami ter tako postanemo uspešnejši pri preprečevanju izgorevanja.Posledice zaradi odsotnosti zaposlenega trpi tako organizacija, odsotni, kot tudi drugi zaposleni vorganizaciji, ne nazadnje tudi celotna družba. Izgube v proizvajanju znašajo v organizacijah milijardedolarjev vsako leto [3, 12 v 8]. V organizaciji naj bi odsotnega nadomestili. To naj bi storili tako, dadelo v njej teče nemoteno, s prerazporeditvijo ali dodatno obremenitvijo prisotnih delavcev, kar lahkoposledično pripelje do preobremenitve prisotnih delavcev, kar lahko vodi v novo odsotnost, nižjokakovost dela, nezadovoljstvo. Odsotnega lahko nadomestijo z novo zaposlitvijo, kar za organizacijoni poceni, saj je potreben celoten postopek kadrovanja, pomeni dodaten strošek dela, vprašljiva jekakovost dela itd. V času odsotnosti odsotni tudi prijema ustrezno denarno nadomestilo, ki je strošek128M&S 8(2013)