Teze predavanj za predmet BIOLOGIJA, rastlinski del
Teze predavanj za predmet BIOLOGIJA, rastlinski del Teze predavanj za predmet BIOLOGIJA, rastlinski del
BIOLOGIJA 20KONDENIZRANJE KROMATINA: PROFAZAKromatin interfaznega jedra se zelo hitro kondenzira v zgodnji profazi. S kondenzacijopostane kromatin viden kot masa podaljašnih nitk. V pozni profazi so posamezni kromosomividni kot dve nitki povezani na zožitveni točki centromeru. Centromera je sestavljena izdoločenega zaporedja DNA, ki je nujen za ločitev kromosomov kasneje v mitozi. V tejdvojnonitasti obliki kromosoma, posamezni nitki rečemo kroamtida. Dvojna kromatida je ševedno en kromosom, ker ima le en centromer.Konec profaze označuje izginotje nukleolov in jedrne ovojnice. Brez jedrne meje, kromosomsega v citoplazmo in njegovo obnašanje izgleda kaotično in nenadzorovano. Seveda, pa je todaleč od resnice.Kromosomi so najkrajši ob koncu profaze in na začetku metafaze. Za ilustracijo: sedem parovkromosomov graha ima v najkrajši stopnji skupno dolžino 335 m. To je skrajšanje odtotalne dolžine DNA okrog 7m v diploidnem jedru po S fazi. To je več kot 20 000-kratnoskrajšanje dvojno vijačne DNA do najbolj zvite oblike kromatina. Tako skrčenje jeekvivalentno zmanjšanju dolžine nogometnega igrišča na velikost črke v knjigi.PORAVNAVANJE KROMOSOMOV: METAFAZAPo izginotju jedrne ovojnice v pozni profazi in zgodnji metafazi postane vidno delitvenovreteno. Iz dela, ki je v živalski celici v obliki dveh cilindričnih telesc –centriolov in difuznorazpršen v rastlinski celici, začno v vseh smereh širiti astralni mikrotubuli. nekateri odastralnih mikrotubulov se pritrdijo na proteinsko ploščo – kinetohor, ki se oblikuje nacentromeru vsake kromatide. Kinetohorni mikrotubuli tako povezujejo centromere s poli.Večina mikrotubulov ni pritrjena na kinetohore, ker jih je navadno veliko več kotkromosomov. Nepritrjeni mikrotubuli so polarni mikrotubuli, ki skupaj z astralnimi oblikujejonekašno košarasto vreteno.Metafazni kromosomi se neodvisnoporavnajo v obroču po obodu delitvenega vretena.Ravnina kroga – metafazna plošča, je pravokotna na os vretena. Položaj kromosomov vzdolžmetafazne plošče vzdruje ravnotežje sil med kinetohornimi, astralnimi in polarnimimikrotubuli.
BIOLOGIJA 21Ob koncu metafaze so vsi kromosomi poravnani v ravnini na specifičnih mestih- nered jepostal red. Kromosomi so tako pripravljeni za razklenitev v centromerah in za ločitevkromatid.LOČITEV KROMOSOMOV: ANAFAZAAnafaza je najkrajša faza mitoze. Med njo se sestrske kromatide, pritrjene na isti centromer,ločijo in potujejo na nasprotna pola vretena. Centromeri se ločijo pred ločitvijo kromatid in jihvleče vzdolž osi vretena. Kadar je centromer blizu sredine kromosoma, sta kromosomskiročici med potovanjem po citoplazmi v obliki črke V. Po ločitvi se izraz kromatida neuporablja več, vska struktura je zdaj ločeni hčerinski kromosom, s svojim centromerom.Pri večini celic se vreteno med anafazo podaljšuje. V tem gibanju nadalje ločuje garniturekromosomov, ob njihovem gibanju vzdolž vretena. Ob koncu anafaze, so kromosomi ločeni vdve genetsko identični jedri.NASTANEK HČERINSKEGA JEDRA: TELOFAZAMed telofazo izgleda, kot bi hčerinska jedra posnemala profazo v obratnem vrstnem redu.Delitveno vreteno izgine, okrog vsake garniture kromosomov se oblikuje jedrna ovojnica, vjedrih se pojavijo nukleoli. Kromosomi se počasi podaljšujejo, ponovno dekondenzirajo vponovno difuzen kromatin.PREMIKANJE KROMOSOMOVMitoza je označena z delitvenim vretenom. Mehanizme vretena so veliko proučevali, adejanskih sil, ki so vključene v delovanje še vedno ne razumemo prav dobro.K gibanju kromosomov med anafazo prispevata dve sili. Ena je vlek mikrotubulov vezanih nakinetohora na vsaki strani centromera, ki vleče sestrske kromatide v nasprotni smeri. Drugasila je v resnici potiskanje z mikrotubuli, ki se stekajo na polih vretena, a niso pritrjeni nakinetohor. Ta potiskajoča sila premika pole delitvenega vretena stran enega od drugega.Potiskanje mikrotubulov
- Page 8 and 9: BIOLOGIJA 8KromoplastiPri nekaterih
- Page 10 and 11: BIOLOGIJA 10oblikujeta novi membran
- Page 13 and 14: BIOLOGIJA 13podtipi parenhimskih ce
- Page 15 and 16: BIOLOGIJA 15Sklerenhimske celice na
- Page 17 and 18: BIOLOGIJA 17celica pred diferenciac
- Page 19: BIOLOGIJA 19kompleksa je proporcion
- Page 23 and 24: BIOLOGIJA 23stene). Nastaja celičn
- Page 25 and 26: BIOLOGIJA 25razmnožujejo, imajo na
- Page 27 and 28: BIOLOGIJA 27Venčni listiVenčni li
- Page 29 and 30: BIOLOGIJA 29Ob začetku profaze I s
- Page 31 and 32: BIOLOGIJA 31odporno celično steno.
- Page 33: BIOLOGIJA 33kličnimi listi - epiko
<strong>BIOLOGIJA</strong> 20KONDENIZRANJE KROMATINA: PROFAZAKromatin interfaznega jedra se zelo hitro kondenzira v zgodnji profazi. S konden<strong>za</strong>cijopostane kromatin viden kot masa podaljašnih nitk. V pozni profazi so posamezni kromosomividni kot dve nitki pove<strong>za</strong>ni na zožitveni točki centromeru. Centromera je sestavljena izdoločenega <strong>za</strong>poredja DNA, ki je nujen <strong>za</strong> ločitev kromosomov kasneje v mitozi. V tejdvojnonitasti obliki kromosoma, posamezni nitki rečemo kroamtida. Dvojna kromatida je ševedno en kromosom, ker ima le en centromer.Konec profaze označuje izginotje nukleolov in jedrne ovojnice. Brez jedrne meje, kromosomsega v citoplazmo in njegovo obnašanje izgleda kaotično in nenadzorovano. Seveda, pa je todaleč od resnice.Kromosomi so najkrajši ob koncu profaze in na <strong>za</strong>četku metafaze. Za ilustracijo: sedem parovkromosomov graha ima v najkrajši stopnji skupno dolžino 335 m. To je skrajšanje odtotalne dolžine DNA okrog 7m v diploidnem jedru po S fazi. To je več kot 20 000-kratnoskrajšanje dvojno vijačne DNA do najbolj zvite oblike kromatina. Tako skrčenje jeekvivalentno zmanjšanju dolžine nogometnega igrišča na velikost črke v knjigi.PORAVNAVANJE KROMOSOMOV: METAFAZAPo izginotju jedrne ovojnice v pozni profazi in zgodnji metafazi postane vidno <strong>del</strong>itvenovreteno. Iz <strong>del</strong>a, ki je v živalski celici v obliki dveh cilindričnih telesc –centriolov in difuznorazpršen v <strong>rastlinski</strong> celici, <strong>za</strong>čno v vseh smereh širiti astralni mikrotubuli. nekateri odastralnih mikrotubulov se pritrdijo na proteinsko ploščo – kinetohor, ki se oblikuje nacentromeru vsake kromatide. Kinetohorni mikrotubuli tako povezujejo centromere s poli.Večina mikrotubulov ni pritrjena na kinetohore, ker jih je navadno veliko več kotkromosomov. Nepritrjeni mikrotubuli so polarni mikrotubuli, ki skupaj z astralnimi oblikujejonekašno košarasto vreteno.Metafazni kromosomi se neodvisnoporavnajo v obroču po obodu <strong>del</strong>itvenega vretena.Ravnina kroga – metafazna plošča, je pravokotna na os vretena. Položaj kromosomov vzdolžmetafazne plošče vzdruje ravnotežje sil med kinetohornimi, astralnimi in polarnimimikrotubuli.
Change language