13.07.2015 Views

Teze predavanj za predmet BIOLOGIJA, rastlinski del

Teze predavanj za predmet BIOLOGIJA, rastlinski del

Teze predavanj za predmet BIOLOGIJA, rastlinski del

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>BIOLOGIJA</strong> 16MERISTEMIVečcelične rastline rastejo drugače kot živali. Večina živali je v fazi <strong>za</strong>rodka le kratek čas, vkaterem se izoblikujejo vsi <strong>del</strong>i telesa, ki kasneje samo rastejo - povečujejo svojo velikost.Rezultat take <strong>za</strong>prte ali determinirane rasti je odrasel osebek, katerega oblika se medživljenjem le malo spremeni. Večina rastlin pa skoraj nikoli ne doseže svoje stalne velikostiali končne oblike, saj raste nedokončno. Odprta ali nedeterminirana rast je posebnostrastlin.Na oblikovanje rastlinskega telesa močno vpliva okolje. Nadzemni <strong>del</strong>i rastline pogostorastejo tako, da listi prestrežejo čim več svetlobe. Koreninski sistem raste hitreje v tistaobmočja prsti, kjer je na razpolago več vode. Tudi življenjska doba rastlin je bolj kot odgenetskih omejitev odvisna od dejavnikov okolja, npr. od suše, bolezni, zmr<strong>za</strong>li. V resnici leredke rastline odmrejo <strong>za</strong>radi starosti.V rastlini vsi <strong>del</strong>i ne rastejo istočasno. Rast je omejena na stalne <strong>za</strong>rodne <strong>del</strong>e, ki jihimenujemo meristemi. Rastlina raste celo življenje z dodajanjem osnovnih gradbenih enot nasvoje telo. Osnovne gradbene enote pa nastajo v meristemih. Na steblu je osnovna gradbenaenota nodij z <strong>za</strong>listnim brstom in internodijem nad njim - to enoto imenujemo fitomera.Meristemi so sestavljeni iz temeljnih celic, <strong>za</strong>četnih celic ali inicialk in celic potomkinicialk. Temeljne celice se večino časa ne <strong>del</strong>ijo - ustavljene so v fazi G1 celičnega cikla. Zatako ustavljene celice rečemo tudi, da so ustavljene v fazi G0. Za temeljne celice je značilno,da lahko vstopijo na<strong>za</strong>j v celični cikel - po <strong>del</strong>itvi je ena celica nova temeljna celica, druga papostane <strong>za</strong>četna celica. Začetne celice so tako neposredne potomke temeljnih celic. Začetnecelice se neprestano <strong>del</strong>ijo. Po <strong>del</strong>itvi <strong>za</strong>četne celice ena hčerinska celica še naprej opravljanalogo <strong>za</strong>četne celice, druga hčerinska celica pa je celica potomka inicialke. Celica potomkainicialke <strong>za</strong>ključi še omejeno število celičnih <strong>del</strong>itev, potomke teh <strong>del</strong>itev pa vstopijo v procesdiferenciacije. Telo odrasle rastline pogosto sestavljajo milijoni celic, ki vse nastanejo iz enesame oplojene jajčne celice. Čeprav je mito<strong>za</strong> dokaj natančen mehanizem, pa vendarle nipopoln. Z naraščanjem števila mitoz, ki jih opravi ena celica, se povečuje tudi verjetnostgenetskih nepravilnosti v potomkah celične <strong>del</strong>itve. S funkcionalno <strong>del</strong>itvijo meristema natemeljne celice, <strong>za</strong>četne celice in celice potomke meristema je verjetnost genetskih okvar<strong>za</strong>radi velikega števila <strong>za</strong>porednih mitoz precej zmanjšana - število <strong>del</strong>itev, ki jih opravi ena

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!