December - Planinski Vestnik

proti Italiji in ČSSR kot pa proti STARE DUNAJSKE GORSKE ZE- tisti Grillparzerjev distih iz letaJugoslaviji. Na vrhu so z veseljempozdravili napis »Karnten nizacijo gora zadnjih 25 let, seLEZNICE. Ko gledamo na teh-1839:frei und ungeteilt. 1920-1962« nam skoro zazdi, kakor da je Hast du von Kahlenberg dasKatera Karnten? Morda tudi prej ni bilo. Pa ni tako. Na RigiLand dir rings besehnUnterkarnten, kakor so med drugovojno krstili Gorenjsko? Na-podobnih železnicah pa so po-,ich schreib, verstehn.je stekla železnica že I. 1871, po so wirst du, was ich bin und waspis jim je bil ponosna priča segla tudi velemesta, da bi svojeprebivalstvo potegnila iz saj ne bi mogli trditi, da je starivrlega rodu. »V razgledu pa sose zvrstili Hochstuhl (Stol), mestne džungle v bližje višave, avstrijski patriotizem povsemUschovva (Olševa),« tudi Ojstrica nekoliko zaradi gesla, »Nazaj zamrl.in Triglav, nato pa vrsto poraslihgora, »katerih imena veči-še bolj pa za to, da bi petič-Georg Sigi, ustanovitelj velikek naravi«, ki je osvajalo Evropo, Staro vzpenjačo je zgradilnoma že zvene - windisch«. niki dobro naložili svoje denarce.Eno takih mest je bil tudi gu in Wiener-Neustadtu. Kdo setovarne lokomotiv v Simmerin-Med drugim tudi Pasterksattel.Naša stopinja se tu res manj Dunaj, ki je imel dve danes že ne bi spomnil starih lokomotivpozna, kot bi se morala. Delomasmo tega krivi tudi mi planicina Leopoldsberg in na So-skoro pozabljeni gorski želez-z njegovim imenom na dimnikih,vozile so nas na Gorenjsko, vninci. Zdaj so obmejni predpisi phienalpe. Oba vrhova sta šetaki, da bi mejo, ki je - jezikovnovsaj — na obe strani naša, Zobata železnica na KahlenbergKamnik, na nešteta gorskadanes zunaj mestne občine.pota! Naprava je stala takratnih860 000 goldinarjev, torejlahko zaznamovali tudi s svojim je tretja taka naprava, ki soplaninskim obiskom.jo gradili I. 1872/73, odprli padanašnjih deset ali celo več milijardstarih. Vožnja do vrha je1874, ustavili I. 1922, njen vozniparka pa razprodali kot staro trajala pet minut. Ko so železnicoodprli, je bilo na Kahlen-Dr. KLAUS, avstrijski zvezni železo I. 1925.kancler, je menda najbolj športnikancler v Evropi, navdušen Današnji Dunajčani komaj šebergu ljudstva kot še nikoli, večkot je bilo vojakov v času Janasmučar in planinec. V okolici kaj vedo o teh napravah. Ko soSobieskega in Leopolda. Kronistje pripomnil: »Vsak vagonInnsbrucka pozna vse poglavitnesmuke, za seboj pa ima tudi videli v njih nekak Prater več-jih gradili, so stari Dunajčanije imel prvi, drugi in tretji razred,zgodaj na vrhu gore, kjermnoge smučarske visokogorske jih dimenzij, niso jih jemali resno,čeprav so časopisi radi pi-ture. Bil je s smučmi na Nock-je doma svoboda, pa so zginilesali, koliko dobrega pomenijovse stanovske razlike.« Vsekakorza starejše, šibke in životne lju-zanimiva opomba — za I. 1873in za cesarski Dunaj! Na 725 mspitze in še marsikje. Njegovanajljubša tura poleti je Grossvenediger.Prvič je bil na njegovemvrhu I. 1950 z dr. Hankejem,zadnjič pa I. 1968 s svojim sinom.Posebno rad se spominjasijajnega razgleda, ki ga je imelz vrha Venedigerja I. 1961.LAURI PIKHALA, profesor, smučarskiekspert iz Helsinkov, jelani doživel osemdesetletnico.Svojo športno kariero je začelj. 1910 v atletiki. Za tiste časeje imel lepe rezultate: 400 m(51,5), 200 (23,4), 800 m (1,58,1),skok v višino 1,79 m. Kot smučarje dal pobudo za »salpauselka«,smučarske tekme ob finskemsmučarskem weekendu, bil smučarskiučitelj v športnih klubih inv vojski, udeležil pa se je vseholimpiad od I. 1908 do 1952,devet po številu. Pikhala spadamed smučarske pionirje iz časov,ko je bilo smučanje »čistabiološka slast po gibanju«. Danespravijo - po ameriško - daje smučanje »fun« (zabava, razvedrilo,prijetna izraba prostegačasa). Kdor tega ne razume, dao smučanju danes ničesar nerazume, tako pišejo in si verjetnodomišljajo, da so odkrili- Ameriko.di. Ko so naprave po pretekupol stoletja odpravili, časopisitega skoro niso zabeležili. Tistaleta, ko so te železnice, dunajske»dobrotnice«, odpirali, sobila namreč polna večjih dogodkov,kakor so bili: svetovnarazstava, jubilej Franca Jožefa,epidemija kolere in črnih koz,avstrijska ekspedicija na severnitečaj, velike prireditve v operi.L. 1873, 1874 je bil Rigi že pozabljen,za Dunajčane pa je železnicaostala železnica, četudije segla v gore. Sicer pa je bila»na stalni razstavi« železnica,ki je stekla čez Semmering. Kdoji more reči, da ni gorska, čepravnima zobatega tira?Danes se spet govori o načrtih,da bi obnovili vzpenjačo naKahlenberg, na Leopoldsberg.Mikavna razgledna točka nadvelemestom, zgodovinski nadih,ki ga daje stara cerkev v spominskoploščo o turškem obleganjuDunaja iz I. 1683, turističnaureditev in ne nazadnjebližina velemesta sili poslovneljudi, da bi napeljali na Kahlenbergmnožice mestnih ljudi intujcev na cenejši in modernejšinačin. Morda deluje zraven šedolžine je železnica premagala343 m višine in grmela v strmino34 % t er znosila na vrh v prvemletu delovanja 300 000 oseb.L. 1874 je bil pritisk že manjši,ker je prišla na Kahlenberg konkurencaiz Nussdorfa. Ta je bilaseveda hujša kot oslički iz Grunzinga,ki so dotlej nosili obiskovalcena Leopoldsberg.Tudi železnico na Sophienalpeje postavil Sigi in že upoštevalizkušnje, ki jih je dobil na Kahlenbergu.Izboljšave so pocenilevožnjo za 30%, je pa res,da je bila dolžina 606 m, višina108 m, strmina pa komaj 18%.Cena: 40 krajcerjev gor, 20krajcerjev dol. Delala je do I.1881. Najtežji udarec ji je zadalagospodarska kriza I. 1873in naslednja leta, ki je zamajalatudi Siglova podjetja. Danesvozi na Sophienalpe v VVienerwaldutoliko avtobusov, da nadruga modernejša sredsta projektantine mislijo. — Pomislimona to zgodovino prometa okolivelemesta Dunaja, ki spada kzanimivi zgodovini tega največjegamesta srednje Evrope, kadarnas pot zanese na - ne več»sinjo« Donavo.