December - Planinski Vestnik

ugotovitvijo, da je Kuchaf doslejnajuspešnejši češki alpinistin da se uvršča v svetovno elito.Našteva njegove storitve: severnosteno Grands Charmoz,zapadno steno Petit Dru, severnosteno Petit Dru, Walkerjev steber,severno steno Matterhorna,severno steno Eigerja, severnosteno Dongus-Oruna, prvenstvenivzpon po 2000 m visoki ledenisteni Nakra-Tau, prvi vzponna Uparisino (6210 m) v Hindukušu.Res, to je tak cvetoberekstremnih tur, da je Kuchafprav ravnal, če jih je povezalv knjigo. Z njim je v prejšnjemdesetletju češki in slovaški alpinizemzačel hoditi vštric s sve-tkžP^ZGLedHONORE DE BALZAC IN SMU-ČI. Pod tem naslovom je znamenitišvicarski pisatelj CharlesGos v glasilu švicarske smučarskezveze popisal, kako je Balzac(1799 do 1850) obravnavalsmuči v romanu »Seraphita«. Taroman ne spada v znamenitoComedie humaine, pač pa jeBalzac z njim prikazal mističnimiselni svet filozofa Sv/edenborga.Pisateljeva fantazija jetu podlegla tendenci, preveč jeodvisen od tega, kar je bral inkar je videl sam v švicarskihgoran. Ljubavni par, ki v romanunastopa, se pozimi I. 1799do 1800 v globokem snegu vzpenjana Falberg pri Stronefiorduin se z njega tudi v naglici ssmučmi umika. Gora je pisateljule simbol za vzvišeni klic poduhovnem vzponu. Vendar jeopremil oba mlada človeka skonkretnimi norveškimi smučmi.Dekletove so dolge eno klaftro,to je 1,95 m, fantove pa dvakratdaljše, široke pa komaj za otroškonogo. Vezi so iz kože norveškegapsa, smuči pa so opremljenetudi s kožami in to jelenjimi.O smučarski palici, okateri govore vsi starejši viriza prasmučarijo, pa Balzac nivedel ničesar povedati.Roman je Balzac pisal, ko seje I. 1833 mudil v Neuenburguin v Ženevi in tam spoznal švicarskesnežnike - bolj od dalečtovnim razvojem alpinizma.Nemškemu recenzentu v OAZ1969/7-8 ni bilo všeč, da knjigav oklepaju - vsaj v oklepaju -nima »starih, znanih nemškihimen« v Tatri in drugod po ČSSR.»Ker je knjiga izšla v nemščini,bi za nemške planinske bralcebila mikavnejša, če bi navajalatudi nemško imenoslovje«. K temumnenju v potrditev navajadelo, ki so ga opravili Nemci včeških gorah - pred ustanovitvijočeške države, že I. 1873. Medpoznavalci omenja tudi dr. G.O. Dyhrenfurtha. Opomba nepotrebuje komentarja, odkrivapa več, kot je verjetno recenzenthotel.POT. O.- v družbi poljske plemkinjegrofice Eveline Hanske. Na njenoželjo naj bi pisal roman,v katerem bi bilo manj čutnostipa več vzvišene duhovnosti.SMUSKE TURE od 3 do 20 kmpropagirajo v Avstriji, da birazširili vsebino smučarskegašporta. 42 avstrijskih smučarskihcentrov deli zlate, srebrne inbakrene značke tistim smučarjem,ki dokažejo, da so katerood tur opravili. Ture so posebejzaznamovane in primerne tudiza manj spretne in starejše smučarje.SE ENA NAJVEČJA ŽIČNICA VALPAH je v Švici. V 10 minutahpremaguje 1134 m višinske razlike.V pogon so jo pognali januarja1969 v kantonu Graubiinden.Spodnja postaja je medLaaxom in Flimsom (1023,1070 m), zgornja pa na CrapSogn Gion. Dve kabini, vsakaza po 125 oseb, potegneta v eniuri v višino 2200 m ca. 600 smučarjev.Vseh žičnic je v Švici1060. Vsako uro znosijo na smučiščaca. 400 000 oseb.ISELINOVA LOPATA za plazoveje lani »praznovala« svojo 40-letnico. Imenuje se po KrištofuIselinu, švicarskem smučarskempionirju, ki je I. 1893, torej v letuustanovitve našega SPD ustanovilprvi smučarski klub v Švici.Ko je 1926 doživel plaz, ki muje vzel dva tečajnika, je spoznal,da z golimi rokami na plazu kajmalo opraviš. Če bi bili imeli sseboj lopate, bi bili rešili dvemladi življenji. Iselin je potems težavo prepričal, da so njegovolopato uvedli v opremošvicarske armade, nato pa joje priznala tudi civilna reševalnaslužba. Sprva je bila lesena,tehtala je en funt, nato pa sojo delali iz lahkih kovin. Današnjitip lopate »Bernina« je izdelaniz antikorodala ali avionala,ki sta zelo odporna zoperkorozijo in sta skoraj enakotrdna kot jeklo. Tehta 580 g.FISURA ALABASTRA je 200 mvisoka poč v Bucegih, v alpinističnonajbolj zanimivem romunskemsvetu. Vzhodnonemški plezalciiz Dresdena Handke, Koritzin brata VVinda so dali»alabastrski poči« ime »sinjapoč«. Plezali so jo - z vsemitehničnimi sredstvi - 22 ur, enonoč bivakirali v njej. Po slikisodeč je 200 m visoka poč skorajves čas previsna.ŠESTA STOPNJA je predmet živahnepolemike v italijanskemplaninskem glasilu. Razpihala seje pravzaprav pozno, če pomislimo,da jo je sprožil Casara vRivista Mensile 1968/9 (v PV jenjegove teze objavil dr. ing.Avčin). Oglasili so se zagovornikimodernega alpinizma: najprejiz Genove Alessandro Gogno,nazadnje pa Reinhold Messner: »Razumljivo je, da si pravta dva ,Buhla današnjih dni'ne pustita razvrednotiti to, karpočneta in kar sta že zmogla -v prostem in akrobatskem plezanju.«DAV POD FAŠIZMOM. Po I.1933 nacistične oblasti niso dovolilesodelovanja med DAV inOAV. Po dveh letih pa so zastopnikomDAV spet dovolili itina skupščino v Bregenz. Vendarsamostojnost DAV ni bila zaželena.Reichsbund fur Leibesubungen(»državna telovadnazveza« je za planinstvo ustavilasekcija »Deutscher Wander-und Bergsteigerverband« inz njo pritiskala na DAV. Ker seje ta izkazal v zgodovini kot»čuvar ideje o nemški skupnosti«,je bil do neke mere zanacionalsocializem uporaben. S