i ^ N / ^ f LITERA-^KNJIGA O TENZINGU,ZMAGOVALCU EVERESTAKnjigo je napisal James RamsayUllman, vendar s pripombo, daje to knjiga o »življenju Tenzingaz Everesta, kakor ga jesam pripovedoval in kakor gaje napisal«. Knjiga je zanimivčloveški in zgodovinski dokument,zato je prav, če jo lahkoberemo v našem jeziku. Zaslugaza to gre našemu planinskemupisatelju izrednih kvalitetMarijanu Lipovšku in mariborskizaložbi Obzorja, ki jes svojo založbeno politiko tudiplaninski literaturi priznala svojemesto v kulturni zavesti našegačloveka.Tenzing je svojo pripoved inzapis posvetil Čomolungmi-Everestuin to v »imenu vseh šerpin plezalcev vsega sveta«. Zeposvetilo označuje njega in knjigo.Z vzponom na Everest jeTenzing postal svetovni pojem,vendar ga to ni odtrgalo oddomačije in od ljudi, iz katerihje zrasel in s katerih pomočjose je uveljavil. Z Everestom paje, ne glede na okoliščine, vkaterih je ostal, postal simboltudi za veliko druščino plezalcevpo vseh krajih planeta. Zatoje avtorsko delo tudi pri nasslovitega Ullmana (posebno poknjigi »Gora ni hotela«) pri tejknjigi bolj oblikovalnega kot paustvarjalnega značaja. In ker jeavtor res gost v tej knjigi, jeTenzingova osebnost pred namiod strani do strani vedno boljživa in pristna, tako da ob njejspoznamo marsikaj, česar nobenadruga knjiga o visokihgorah nima, predvsem pa duhovnisvet prvaka z Everesta,njegovo razumnost in njegovočustveno veličino. Po vsem, kakršense nam kaže, ni prav ničnepristnega, če se Tenzing z avtorjemvred zahvaljuje na prvemmestu Nehruju, tvorcu moderneIndije, ki je v Tenzingovem uspehuvidel tudi eno od poroštevza vstajenje zaostalih dežel, valpinizmu, ki ga je Nehru zelodobro poznal, pa vzvišenošporno dejavnost s posebno vsebinoin moralno vrednostjo.Tenzing je voditeljska osebnost.Če bi to ne bil, bi njegov deležna Everestu ne bil tak, kot jebil, in prav gotovo ne bi zaslužil,da se o njem napiše knjiga.Čeprav mu pomeni Himalajadelo in zaslužek, je pri vzponupredvsem človek, ki ima predseboj visok športni in zgodovinskicilj in ga dosega ob .teamus tem, da naprega lastne moralnein fizične sile, kot da bibil z goro sam na svetu. Pri tempridejo pred preizkušnjo najlepšenjegove lastnosti, preizkušnjo,ki osrečuje njega, drugim pa jev spodbudo in okrepitev. Pravob njegovem premišljenem, možatemdelu v skupini, ki se jelotila Everesta, se je Tenzingovlik do kraja razkril in postal začloveštvo zanimiv in pomemben.»Ni prvih in drugih, je samoEverest in nekdo mora splezatinanj,« pravi, ko so čakali na Bourdillonain Evansa, angleškipar, ki naj bi bil stopil na Everestza kraljičino kronanje. Inko pride za naskočno navezo vpoštev on sam, ki tokrat sedmičnastopa pot k najvišji vzpetininašega planeta, je z mističnosilo prepričan, da bo prišel navrh. Misel na očeta, na mater,na predstavnika moderne AzijeNehruja in na vero očetov, kiga tira, da moli tudi k Everestu,ga oboroži za veliki naskok.»Mnogo jih je umrlo na Everestu,skoraj kakor na bojnem polju.«Ni samo vera očetov, kiga tira k molitvi, tudi prvobitnistrah pred smrtjo je navzoč.Popolnoma naravno je, če Tensingpoudarja prednosti svojegarodu, čeprav nikjer ne taji tujčevih.Zakaj ne bi povedal, včem je močnejši po svojih izkušnjah,posebno če mu to priznavaHillary sam! Če pa ta radopazi Tenzingove težave, če muoporeka zasluge tik pod vrhom,potem je prav, če s trdo besedopribije: »Dober plezalec je H i I -lary in mož na mestu, ponosensem, da sem bil z njim na Everestu.V svojem pripovedovanjuo zadnjem vzponu pa ni čistopošten do mene, zakaj vseskozinakazuje, kakor da bi bilo plezanje,ko je potekalo v redu,njegova zasluga, če pa je bilokaj narobe, pa moja krivda...Bila sva enakovredna tovariša.«Vsi, ki jim je znana plezalskapsihika, vedo, koliko zamolčanihstvari je pri premnogem vzponu,oziroma, se odkrivajo le za hrbtom,do možate besede, ki najbi razčiščevala in združevala,pa redko kdaj pride. V ozki slovenskisredini še redkeje. Tenzingovajavna beseda pred svetovnoplaninsko in drugo publikoje naravnost monumentalnain ima svoj zgodovinski in celofilozofski pomen, če tako imenujemoNepalčevo življenjskomodrost: »Samo resnica je potrebnaza prihodnost.« Ali niv tem tisto veliko spoznanje,izraženo na preprost način, daje resnica pogoj za napredek,da samo ona pomeni svobodo,ustvarjalnost, odliko človeškegaduha in temelj njegove morale?V tej odkritosrčnosti, v tem jasnemodnosu do dejstev in doljudi ima svojo posebno cenoTenzingov odnos do politike, donacionalizmov, ki so si ob Everestubrusili svoje kremplje, dovere in ver, katerih pripadnikiso iz njegovih verskih čustev inprepričanja hoteli od njega dobitipotrdila za svoje nazore ininterese. V svetlobi te odkritosrčnostipostane tudi Tenzingov»sestop z Everesta«, to se pravizmagoviti, uspešni, srečni Tenzing,velezanimiva osebnost, vkateri ni nič legendarnega, pačpa mnogo človeško veljavnegain poučnega, čeprav je na prvipogled ena sama bleščeča eksplozijaživljenjskega uspeha, kakršenje le malokomu usojen.»Prišla je sreča, pa tudi vse drugo...« Ta vse drugo je tisto,kar daje Tenzingovi osebnostidramatični razpon, zgodbo inidejo hkrati. Uspeh ga ni osvobodil.Resnico, ki je sam ni slutil,je položil v usta svoje matere,ki ji je pritekel povedat osvoji zmagi. Kakor antična Pitijaga opominja, naj nikar nehodi na to goro. Kakor da vsvojem tesnem, revnem življenjujasnovidno, bolj kot vsi drugi,ve, kaj je tisto »vse drugo« polegsreče, v čem je slast ingroza uspeha, v čem je njegovaoblast nad človekom. Tenzinga,ki ga je Everest osvobodil, sihočejo zdaj prilastiti taiste sile,ki zanje prej kot anonimen maličlovek ni bil prav nič mikaven,zanemarljiva količina v človeški
množici. Poglavje o človeški komedijise je čez noč zgostilo s sorazmerno velikimi številommaj par sto plezalci, a vendar KNJIGA O PREUSSUob njem. Če ne bi bil krmaril častilcev gora in ljubiteljev gorskenarave spozna njegovo oseb-gora«, Paul Preuss, se je smrtnoMož, ki so ga imenovali »vitezs svojo kmečko modrostjo, bi gabil utegnil vrtinec dogodkov lahkovreči v samo žrelo tragičnih psije«. Marijan Lipovšek je bil 1913). Pokopali so ga na pokonostod blizu, »iz knjižne avto-ponesrečil pred 56 leti (3. 10.temin. Že je bil na robu, pa se kot nalašč poklican, da nam to pališču v Altaussee. Poročalije obdržal in ohranil svoje človeškodostojanstvo, ki ima svojoknjigo posreduje, saj ga iz njegovihplaninskih spisov pozna-radi videli, kakšen ugled si jesmo že, da v dobi nacizma nisoveljavo za vse človeške pigmente.Priznati mu je treba, da tudimo kot odkritosrčnega, globoko Preuss kot človek in plezalecčutečega, kulturnega pisca, ki - na pol arijec - pridobil. Vendarje preživel desetletja faši-mu je doživljanje narave in gorezato, ker tudi svojim rojakom nev vseh njenih odtenkih priložnostza razmišljanje o vsem, kar bilo treba rehabilitirati. Zdajstične teme, ne da bi ga komuostaja ničesar dolžan.Imeniten je Tenzing v Evropi, ko je človeškega in neminljivega v so mu v Altausseeju postavilise mu spreminja življenje v en odnosu človeka do narave in nov nagrobnik. Eden prvih tujcev,ki je prišel s spoštljivo mi-sam velik »sprejem«, ko se mu posebej do gora. Imam občutek,da je prevajalec zato s poslijona novi Preussov grob, jezdi Mt. Blanc bolj železniškapostaja kot gora. »Vse se je sebno slastjo prevajal Ullmanovooziroma Tenzingovo bese-jesen izdal monografijo obil dr. Severino Casara, ki je tospremenilo - in vendar se ninič spremenilo, zakaj v svoji notranjostisem še vedno stari Tentektudi za bralca, ki mu gre je v PV predstavil dr. ing. Avdilo.Zato je knjiga poseben uži-Preussu. Casarove nazore namzing ..., še vedno moram živeti za lep, pristen, adekvaten izraz, čin v začetku letnika (PV 1969/1)svoje življenje,« sklepa svojo za pravo dikcijo, ki sama na in ob koncu (PV 1969/12).pripoved, ko se spet vrne domov.Bog z Everesta, so rekli poudarja in povzdiguje vsebino. danovič iz Zagreba v pismu spo-sebi bralca priteguje in obenem Nedavno nam je dr. Milivoj Bog-lame, ga je kaznoval in Tenzing Zato ima prevod svojo umetniškovrednost, ki izvira tudi iz škem pokopališču Kugyjev grob,ročil, kako zapuščen je na trža-se je počutil kakor žival v živalskemvrtu. In njegova odločitev,da bo živel preprosto, da suverenega znanja o celotnem odkar je umrl Kugy, nenadkriljiviprevajalčevega sodoživljanja oz. čeprav je poteklo komaj 25 let,ne bo spreminjal preveč, se bere fizičnem in duhovnem svetu pesnik naših Julijcev. Prav bikakor modrost antičnih modrijanovod stoikov do Seneke ališportnega in kulturnega elementav alpinizmu. Zato se njegova stojno vzdrževanje tega groba,bilo, da bi se zagotovilo do-pa je to v tisočletjih pridobljenaspremna beseda bere kot tehtendokument, ki bo ohranil svo-skupen spomenik »treh dežel«,ki je nedvomno, če nič drugega,oblika vzhodnjaške ataraksije, vjo vrednost kot meditacija in ki jih veže ljubezen do Julijskihkateri vidimo simbol tega človeškegamorja, ki ga tako slabostališče slovenskega alpinista obsvetovnem himalajskem dogodku,ki je vplival tudi na našepoznamo in ki nam je kljubkrajšanju planetarnih in vesoljskihdaljav še vedno tako daleč. odločili, da bomo po odzvene-odločitve, saj smo se kmalu natoKnjigo sklepa pripoved o Tenzingu,ko konča drugo veliko vendarle skušali ujeti vsaj drugivanju zlate dobe himalaizma GORSKI SVET JUGOSLAVIJEodpravo, odpravo na »Vrh svetovnejavnosti«, na kateri shujša Dragocene so tudi Lipovškove nu je izdala knjigo, pravzapravali tretji vlak ekspedicionizma. BLV, založniška hiša v Munche-za 12 kg in je že skoraj ob svoje opombe o transkripciji, substitucijiin grafiki himalajskih ledinvviens«.Teksta je samo 32 stranislikanico »Die Bergvvelt Jugosla-železno zdravje. Postane funkcionarv Dardžilingu in ima svoj skih in drugih imen. Uvedel je zato pa 136 fotografij in 7 skic.program, ki ga ima vsak planinskidejavnik: Vzgoja mladine, zapisovanj, potrdil pa tudi do-države in o deželi sami, pri-nekaj smiselnih in sprejemljivih Tekst govori o zgodovini našeoptimizem, tovarištvo, bratstvo sedanjo prakso in redka razmišljanjao njej, da teh imen ni moč posameznih republikah, infornašakarakteristiko gorovij vz vsemi narodi sveta. Srečen je,sanjal je, in sen mu je postal dosledno in po enotnem načelu macije o planinstvu in PD terresnica. In za vse se ima zahvalitiČomolungmi-Everestu. Am-spoznanje, ima pa vsak hip novo hodišča. Knjiga navaja tudi 18zapisovati. To je sicer staro njihove naslove in planinska izpak,ali ne pravi malo prej, davrednost, ker je stalno na delu nasvetov za ture v Julijskih inod gore ne od drugod nihče neobčna raba v raznih smereh in Kamniških Alpah, v severnemmore dobiti več, kakor dajeje »znanstvenost« zapisa problematična,poleg tega pa si leVelebitu, v Paklenici, Bjelasnici,sam... bodi velik s tem, daDurmitorju in Prokletijah. Priloženje tudi zemljevid.redko kdo, dovolj oborožen inskušaš druge narediti velike. Popodprt, zanjo prizadeva.enačbi bi lahko rekli, da seT. O.Tenzing tudi tedaj, ko sklepapripoved s »Hvala ti, tudži čej,Čomolungma«, zaveda svojegaPLANINSKI INFORMATORdeleža, ne samo onega.(Naslov knjige: Tenzing, zmagovalecPrav ima, prav ima tudi svetovnajavnost, ki mu ga je s takiresta,kakor c,u je sam pripovedoval nam je poslala 2. št. svojegaPlaninska zveza MakedonijeEveresta, Življenjepis Tenzinga z Evemipriznanji izrazila.in kakor ga je napisal James Ramsay biltena. V njem je kratek uvodUllman 1968, Založba Obzorja Maribor.Prav je, da tudi mali, morda najmanjšialpinistični narod s ko-PSJ, poročilo o GRS vv zgodovino planinstva, statutMakedo-Prevedel Marijan Lipovšek, opremil JanezVidic.)
- Page 1 and 2:
mwPLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSK
- Page 3:
planinski vestnikglasilo planinske
- Page 6 and 7:
. inmmf-^.• ty••-j- b m U T S
- Page 8 and 9:
Seznanimo se še s posamezniki, ki
- Page 10 and 11:
odnaša s seboj. Cesto popravljajo,
- Page 12 and 13: ki ovija premočene hlače in zliva
- Page 14 and 15: načrti, ne preostane pa ji drugega
- Page 16 and 17: Marjan že priganja k odhodu. Res j
- Page 18 and 19: čakujeta tudi žena in mala hčerk
- Page 20 and 21: gotovo šeste stopnje - uspešno pr
- Page 22 and 23: i ta j Snežnik naš«, ter potem o
- Page 24 and 25: na prvi pogled videlo, čigav je, t
- Page 26 and 27: se je noga včasih udrla. Kdo bi le
- Page 28 and 29: utrujenosti nisem čutil. Preveč j
- Page 30 and 31: prijatelja. Pod mano pa je bilo dob
- Page 32 and 33: pušča en sam umik iz stene in to
- Page 34 and 35: VI+, A 4 ! Sladke sanje za žensko!
- Page 37 and 38: je prišepal brez zlata, bogatejši
- Page 39 and 40: v zanimivosti in skrivnosti večern
- Page 41 and 42: skupina je svoje delovanje usmerila
- Page 43 and 44: opeval gorski svet, Berti ga je pov
- Page 45 and 46: [JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZ
- Page 47 and 48: GOZDARJI NAM PRIHAJAJONAPROTIV prvi
- Page 49 and 50: čina, ki je svojemu klenemu predav
- Page 51 and 52: je omenil, da smo dolžni tudina te
- Page 53 and 54: na dan. Smrt v gorah človekaprizad
- Page 55 and 56: Naši najmlajši — prvaki na tekm
- Page 57 and 58: ALPINISTIČNE• ...NOVICELETNI PRV
- Page 59 and 60: žili so tudi po Iranu in Turčiji.
- Page 61: edelih, če ni dovolj postelj voča
- Page 65 and 66: ugotovitvijo, da je Kuchaf doslejna
- Page 67 and 68: vitev. L. 1895 je Dentov predlogpre
- Page 69 and 70: varujem. Spet začne deževati, zat
- Page 71 and 72: PLANINSKODRUŠTVOo5>£: too«2 260.
- Page 73 and 74: V R S T AČ L A N S T V APLANINSKO
- Page 75 and 76: I N V E S T I R A N OSkupne- PLANIN
- Page 77 and 78: INVESTICIJ V LETU 1968I n v e s t i
- Page 79 and 80: I n v e s t i r a n ov vrednostiost
- Page 81 and 82: PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ
- Page 83 and 84: S R E C E N C Idržavljanstvostalno
- Page 85 and 86: S R E Č E N C 1državljanstvostaln
- Page 87 and 88: 38. Gomiščkovo zavetišče na Krn
- Page 89 and 90: 120. Dom pri Treh kraljih121. Koča
- Page 91 and 92: P U T N I KJUGOSLOVANSKO TURISTIČN