December - Planinski Vestnik

. inmmf-^.• ty••-j- b m U T SS.> ' Af \\j - CTsT i -• i- f ij 1 rf ! ' • \ \ • 77.. ; _-optv;ajia-.vl o ^ m l z I I I .Sf-TCLti. " I v . a r a e n i l ^5 k> ;'• : r ? r 's fi '. v; i? .v- Fi?! r C C D . % fi ' 7 -1 «'i ^ fm m ^ j j f e m n ^ t m k• 2 2 . v i . 1 9 M - - "22.vi. 194 Vi n -I^itien^?.:- i ^ ^ r i u l l s i n . o n 1 * k a t e r i i i v'V tem brigadnem glasilu je I. 1944 izšel članek o partizanskem obisku Triglavastolpu, po spominu Mirota Pavlina, vpisali vspominsko knjigo tako, da so napisali le priimekin ime, v rubriko »Od kje prihaja« pa sonapisali: »Iz grmovja«.Zadnji del reportaže, ki je bila v brigadnemglasilu Naš klic kmalu zatem objavljena (26.junija 1944), to takole opisuje:Slovenska zastava na vrhu TriglavaUstavili smo se v koči, da se odpočijemo in pokrepčamo- in da nato krenemo naprej. Pojedlismo, zalili s kozarcem planinskega čaja, malopokramljali in nato krenili na zadnji koščekpoti. Ta pot je bila povsem drugačna od prejšnje.Velika vzpetina, v presledkih pasovi zaledenelegasnega in pot zasuta od plazov. Vsetežave na kamnitem potu so bile borba; tudiprehodi preko snega silno nevarni. Previdnosmo stopali korak za korakom. Vsak je prenašaltežo telesa iz ene noge na drugo zelo previdno.Razumljivo. Na eni strani se dviguje gola pečinavisoko v nebo, na drugi strani pa zledeneliprepad. Če ti zdrsne, bi se zapeljal 200 metrovv globočino s posledicami, ki si jih lahko zamišljamo.Par takih prehodov smo prešli - inprispeli smo do Aleksandrove koče. To je bilnaš prvi cilj.Prav pred nami se dviguje mogočni vneboder.Prijel bi ga lahko, tako je blizu. Toda višinskarazlika nam kaže 400 m. Neverjetno kako očivarajo. Še bo treba znoja. Nič ne de. Namen,kateri nas je napotil v te strmine, cilj, nam daješe pogum. Vodič nam prikazuje - sedlo in paprehod iz Malega na Veliki Triglav. Zmaje zglavo. In vpraša: Imate dereze? Ne! Imatecepin? Ne! Imate čevlje dobro podkovane?Spogledamo se. Odkimamo enotno: Ne. Mislimsi: Kaj pa imam? Imamo partizansko voljoin ambicijo, katera nas vodi in vleče na cilj.Na obrazih vseh se vidi skrb. Ali bo uspeloali ne? Vsak čuti v sebi ponos in zavest. Naprejtovariši! Smo partizani, smo člani III. SNOUB»Ivana Gradnika«, ali ne? In če smo, zavedajmose, da moramo storiti dolžnost, kateranam je bila poverjena. »Naprej!« zabobni izust načelnika štaba tovariša Blaža. Iz oči namgori drznost in neomajna volja. Soglasni smoza uro odhoda, ki je določena ob 6. uri zjutraj.Kmalu se je zmračilo. Utrujeni smo se pokrepčalina edini klopi in stolici, zložili nekaj ostankovdelov postelj in nato kmalu zaspali. Skozimoje misli so leteli prepadi, previsne stene, ledenikiitd. kakor v filmu. Toda moč utrujenostije tudi to premagala.Prvi sončni žarki so obsipali s svojo toplototovariša Blaža, kateri je spal pri oknu. Zbudilse je. Tudi nas je zbudil. Hitro smo skočilis svojih ležišč, kakor bi tudi nas kaj vleklo. »NaTriglav!« je bilo naše geslo. Kmalu smo bilipripravljeni in krenili smo. Ze prvi koraki sonam začeli dajati povod za dvom. Zakaj? Povsakem bolj trdem koraku si šel do kolenav sneg. »Kaj bo šele zgoraj?« se je čulo iz ustvodiča. Toda naprej! Pot je strma. To ni pot -kozja stezica je, na kateri, kjer ni snega, se lemalo pozna, da je kdaj tukaj stopala človeškanoga.B-r-r-r! Blaž zdrsne... Hitro se vjame in vidise njegova gibčnost. Previdno lezemo po ozkistezi. Vsak oprijem za klin je previden. Vse jeuničeno! Žica potrgana, klini razmajani in stopinjicevečinoma zasute. Sedaj se pa bori partizanbrez pripomočkov in doseži svoj cilj! Naprej!Ni čuti od nas glasu. Vsak je skoncentriralvse svoje misli na oprijeme - na stopnje.Parkrat sem obvisel na žici in se spravil naprejle z močjo svojih rok. Pod žico gladek led. Nogane najde opore. Pot nas pelje na Mali Triglav.Bolje, da ne gledamo, ne na levo ne na desno.