December - Planinski Vestnik

30. 11. VIII. Zahodni steber Velike Tičarice (IV/VI, 200 m, 5 ur), Jože in TineMihelič - Iztok Belehar;31. 13.-14. VIII. Centralna smer v S steni Vršaca (V, -VI, 370 m, 14 ur), Jože inTine Mihelič - Iztok Belehar;32. 2. IX. Slovenska smer v Anticimi Sud (Grauzaria - Italija) (IV, 300 m, 2 uri),Viktor šoštarič - Vid Mesarič;33. 5. IX. Smer Ekar-Jamnik v SZ steni Skute (lll/IV+, 250 m, 7 ur), Franci Ekar-Tomaž Jamnik;34. 20. IX. Varianta Cizljeve smeri v SV razu Špika (VI, iz Pajka desno), JožeOman - Milan Robič;35. 7. IX. Smer Rupar - Šteblaj v SZ steni Kanceljnov (IV", 350 m, 6 ur), JanezRupar-Lojze Šteblaj;36. 12. IX. Trojna zajeda v S steni Kanjavca (V/V+, A 2 , 300 m, 12 ur), BineMlač - Igor Sirnik;37. 1. IX. Severni žleb v Malem Oltarju - npr. vzpon, Matija Oman;38. 29. IX. Sončna smer v J steni Kaiške gore (lll-IV, A,, 150 m, 3 ure), JanezStrehovec - Rado Šerjak;39. 20. X. škofjeloška smer v Koroški Rinki (III, 400 m, 3 ure), Polde Taler-Andrej Podbevšek;40. 25. X. Južni greben Skrlatice (III/-IV, 350 m, 3 ure), Zvone Kofler - JanezBrojan ml.;41. 30. XI. Desni kamini v SZ steni Čuka (IV/V, 2 uri), Danilo Škerbinek - DarkoDolinšek;42. 30. XI. Koroška smer v Veliki Glavi (III, 2 uri), Dodi Pušnik - Marjan Lačen;43. Zahodni raz grebenskega stolpa v SZ steni Kokrske Kočne (lll/IV+, 200 m,2 uri), Tomaž Jamnik - Klavora Fedja - Franci Ekar.MOJSTRANČANI V TREHCINAHMojstranški alpinisti so tudi vletu 1969 obiskali skupino TrehCin v italijanskih Dolomitih. JanezBrojan ml. in Janez Dovžansta preplezala smer Del Vecchiov Mali Cini, nato pa v »razuveveric« zgrešila smer in semorala vrniti. Za zaključek staskupaj z Zbontarjem ponovila šeInnerkofflerjev kamin, Brojan inZbontar še Preussovo poč,Janko Ažman in Zvone Koflerpa sta za začetek preplezala»največji napušč« (19.-20. 7.),nato Preussovo poč in Rumeniraz, za zaključek pa sta ponovilaše švicarsko direttissimo(24.-25. 7.) v Zahodni Cini.F. S.MIROSLAVROTSCHILDV Zagrebu so 29. 7. 1969 pokopaliznanega hrvaškega planincaMiroslava Rotschilda (50),ki se je smrtno ponesrečil medsestopom z Mt. Blanca. Z goramise je spoznal že zelo mlad,v mladosti pa je bil tudi uspešensmučar-tekač. Ko je bil leta1954 službeno premeščen v Etiopijo,se je povezal s tamkajšnjoplaninsko organizacijo. V novidružbi je opravil nekaj težjihvzponov, med katerimi je posebnozanimiv na Ambo Toqile.Maja 1956 se je povzpel nanajvišji vrh Kilimandžara (KaiserVVilhelm 5890 m), dve leti zatem pa je stopil tudi na najvišjivrh Etiopije - Ras Dashas, visok4620 m. Leta 1960 je bil na področjuRuvvenzorija (Margherita5120 m in Alessandra 5098 m).F. S.ČEŠKOSLOVAŠKE1969ODPRAVEIdeja o lastni alpinistični odpraviv azijske gore se je češkoslovaškimalpinistom porodila želeta 1937. Toda prišla je drugasvetovna vojna. Po vojni so sealpinisti kmalu postavili na svojenoge. Čeprav so v domačihgorah in na Kavkazu dosegliizredne uspehe, dolgo časa nisomogli pokukati izza »železnezavese«. Toda tudi to ni trajalodolgo in razen najtežjih stenv Zahodnih Alpah, so obiskališe Altai v Mongoliji, večkratSpitzberge, Hindukuš itd. Letospa so pričeli s pravo invazijo.Ze pred novim letom je v JužnoAmeriko odpotovala devetčlanskaodprava pod vodstvom dr.Viča. V pogorju Paine so opravilitri prve pristope, nato šeštiri pristope na vrhove visokeod 5000-6100 m, le vzpon naAconcaquo jim zaradi slabegavremena ni uspel. Še preden seje vrnila njihova odprava, jev Hoggar odpotovala 15-članskaodprava iz Liberca. Po napornivožnji z novimi vozili Škoda 709,ki jim jih je posodila tovarna vdomačem kraju, so opravili sedemprvih pristopov in več težiihplezalnih vzponov.Nato so prišli na vrsto »tatranci«,oziroma njihova letos največjaodprava. Njihov cilj je bilNanga Parbat, vodja pa znaniplezalec in gorski reševalec Galfy.Desetim alpinistom pa setretji vzpon na Nanga Parbat(8114 m) žal ni posrečil, obtičaliso v visokem snegu okoli 7000 mvisoko.Med tem je odšla na pot tudibratislavska odprava pod vodstvomJosipa Psotke. Njihov ciljje področje Tirič Mira (7750 m),kjer se je mudila že druga hindukuškaodprava, ki je opravilatretji pristop. O njihovemuspehu ni še nič znanega.Za konec je (20. 7.) odpotovalaše druga letošnja odprava v Himalajo.Njen prvotni cilj je bilGaurisankar, toda, kot vemo,so skupaj (oziroma točneje 10dni popreje) z našimi alpinistipristali pod Anapurno. Njihovcilje je Anapurna IV.Spisek pa s tem še ni končan.Češkoslovaški alpinisti so letospotovali še v številne evropskegore. Bili so v naših gorah, Dolomitihin Zahodnih Alpah, v Pirenejihin avstrijskih gorah, kro-