žila ing. Tomaž Banovec inTone Strojin.Druga prireditev v letu Velebitaje bila otvoritev »Velebitskeplaninske poti« — 4. julija1969. PSH je že v I. 1967 naprosildr. Z. Poljaka, urednika»Naših planin«, za trasiranje tepoti. Akcija je trajala dve letiin je na 100 km dolgi trasi markiranas črko V, postavljeno jebilo 18 skrinjic s kontrolnim žigomin odprta tri nova planinskazavetišča. (Skorpovec,Oštarije, Mali Holan). Skupajje tako na Velebitu 12 planinskihobjektov, ki omogočajoprenočevanje planincem iz oddaljenihkrajev. O tem je poročalPV 1969, str. 203.Otvoritve Velebitske planinskepoti se je v imenu PZS udeležiling. Tomaž Banovec.Tretja pomembna akcija za popularizacijoVelebita je dr. 2.Poljaka monografija Velebita,Zagreb 1969. Bogato in v strnjeniobliki opisuje vsa znanjao Velebitu ter njegovi vlogi vživljenju tega dela hrvaškeganaroda. Ze pred 40 leti je izšlodelo dr. J. Poljaka »Planinarskivodič po Velebitu« (Zagreb1929), vendar so se razmeretako spremenile, da je todelo šteti le kot plod pionirskihprizadevanj. Avtorju dr. ZeljkuPoljaku s sodelovanjem številnihuglednih znanstvenih delavcevvseh področij znanostiuspelo lepo delo, ki predstavljapomembno enciklopedično delotonika, rudarstvo, hidrogeologijavelebitskih voda, hidroenergetskoizkoriščanje podvelebitskihvoda, speleološki objekti,klimatske karakteristike,rastlinski svet, favna, lov, gozdarstvo,gospodarstvo liškegapobočja, gospodarstvo primorskestrani, ovčereja, varstvonarave, planinski turizem, promet,paleontološke in predzgodovinskenajdbe v jamah Velebita,izvor prebivalcev velebitskihnaselij, toponimi, raziskovalciVelebita. Velebit v hrvatskiknjiževnosti in naselitveokoli Velebita do Turkov.Poglavja spremljajo fotografije.Velja opozoriti na celostranskefotografije, ki pa žal zaradineustreznega oapirja ne prihajajodo takega izraza, kot gamotivi v naravi imajo. Monografijaje slikovno zelo pestrain z vsake strani zre velebitskiambient. Tisk in papir žal nistaadekvatna izvrstnim motivom.Po drugi strani pa pristopnacena to opravičuje in monografijabo tako postala ljudskalast.Za planince, ki se namenjajo vsvet Velebita, je zanimiv potopisnidel. Avtor ga je razdelilna severni, srednji, južni, jugovzhodniVelebit in na narodnipark Paklenico, kjer potekaVelebitski planinarski put in tapoglavja še delil po skupinah,vsako skupino pa po splošnemopisu še na pristope v skupinoin izlete zunaj velebitske planinskepoti oz. iz kontrolnihtočk te poti. Avtor omenja pristopena Velebit tudi z jadranskestrani, kar daje potopisnemudelu poseben turističnipomen. Prav je, da pride v planinsko-turističnivodnik tudi podateko cestah, posebej še nanimi smermi na slikah sten.Sledi zelo koristni stvarni pregledliterature o Velebitu razvrščenpo geslih in avtorjih terindeks potopisnega dela, takoda bralec hitro najde, kar želi.Monografiji je priložena karta1 .-100000 z grebensko tehnikobrez izohips in vrisanimi znakiiz legende. Iz karte tiskane nadve strani priloge, ki je razdeljenana severni in srednjiVelebit ter jugovzhodni Velebitter Rožanske Kukove (naravnirezervat), je razvidna tudi cestnamreža okolice Velebita. Kotza ostala področja v Jugoslavijitako tudi za Velebit še niustreznih zemljevidov izdelanihv sodobni kartografski tehniki,ker tega ne dovoljujejo predpisi.Monografija o Velebitu se naročapri PZS, Dvoržakova 9,Ljubljana ali direktno pri PSH,Gajeva 2 a, Zagreb proti plačilupoštnine in 25,00 din. Vsemplanincem jo toplo priporočamo.Tone StrojinOTVORITEV NOVE POTINA BAVŠKI GRINTOVECNa da n planincev 14. septembra1969 je komisija za pota PZSodprla novo, zavarovano ple :žalno pot po severni strani BovškegaGrintovca. Pot pelje izZa dnje Trente na planino Zapotok,ad tam pa levo skozigozd pod ostenje BovškegaGrintovca. Iz prodišča preidesteza v skalovje in na rob, kjerse odpre razgled proti doliniBavščice. Iz roba, kjer se odcepitudi varianta navzdol na prevalKanja, se z žico dobro zavarovanasteza vzpenja strmo navrh. Od izvira Soče do vrha ještiri in pol do pet ur hoje.Pred vstopom v steno je člankomisije za pota Stanko Kos vimenu PZS in komisije za potapozdravil navzoče in odprl novo0 Velebitu. Avtor je s to monografijo,še bolj pa s potopisnimdelom, nadaljeval serijo svojihpraktičnih vodnikov po posameznihgorskih skupinah Hrvatske(Gorski Kotar, Učka, Orjen).Takega dela Slovenci v novejšiizdaji za svoja področja še nimamo.Velebitu. Obenem se skupaj sSvojo monografijo o Velebitu pristopi z jadranske strani inje avtor razdelil na splošni in boljšimi cestami odpirajo tudipotopisni del. Vsako poglavje za velebitski turizem boljši časi.splošnega dela zasluži pozornostzase. Razmere Velebita z motivično odličnimi fotogra-Tudi potopisni del je opremljenniso več neznanke ampak že fijami med tekstom in prilogami.Kaj, ko bi se iz istegaveč desetletij predmet proučevanjštevilnih znanstvenikov, kipot ter vsem, ki bodo po njejhodili, želel srečno hojo. Pohvalilje tudi delavce, ki so potslikovnega materiala uredil šeso na tej 145 km dolgi gorski fotoalbum Velebita? Morda gaverigi odkrili marsikaj in storilinadelali, in njihovo prizadevnostter trud. Po predlogu pred-prizadevni organizatorji hrvatskegaplaninstva že imajo vna videz gospodarsko nepomembendel zemlje za pridobitentudi v gospodarsko-turističnesednika PZS tov. dr. Mihe Potočnika,ki je bil tudi navzočnačrtu, saj bi bil v estetskodopolnilo vsebinsko bogati monografijio Velebitu.namene. Ne bi se spuščali vpri otvoritvi, se pot imenujeresojo posameznih poglavij,»Pot trentarskih vodnikov«.Monografiji o Velebitu je priloženše opis plezalnih vzpo-spregovoril predsednik PZS tov.Na vrhu Bavškega Grintovca je1 zahtevajo strokovne recenzente:relief, geografija in teknovv stenah Velebita z vrisa-dr. Miha Potočnik. Med drugim
je omenil, da smo dolžni tudina tem območju odpirati novapota in pospeševati planinstvo.Spomnil se je dneva planincev,ki ga prvič praznujemo in ki najpostane stalna, množična manifestacijaplaninske ideje.Slavnost otvoritve je sicer motiloslabo in hladno vreme, ki nidalo, da bi si mogli ogledatiširno okolico in rajde vrhov,ki se v lepem vremenu tako lepovidijo prav s tega vrha. Deževnovreme ni zadržalo vnetihplanincev, da se ne bi udeležiliotvoritve. V zvezi prav s to potjobi bilo omeniti težave z delavci.Pot je uspelo zgraditi šele podolgoletnih poizkusih. Delavcem,ki so jo gradili, je trebadati vse priznanje. Gradnja gorskihpotov je težavna zadeva.Ni lahko biti navezan na vrviin vrtati luknje v steno s svedrom,počasi in vztrajno. V luknjese zagozde klini za vrv inskobe. Stroški za nadelavo tepoti znašajo okoli 9000 dinarjev.Po prvotnih načrtih naj bi potbila speljana samo iz prevalaKanja po robu Bovškega Grintovca,nekako tako, kot na Plemenice.Letos pa je bil načrttoliko spremenjen, da prvotnapot tudi ostane, varianta pa greiz Zapotoka po levi strani podostenje Bovškega Grintovca.Sedaj bo prišla do veljave stezaizpod Špička, ki je bila predleti nadelana prav zaradi predvidenesteze, ki je bila sedajodprta. Seveda pa bo trebastezo izpod Špička temeljito obnoviti.S. K.J. Mijnders prosi, da pregledamodnevnike in jih skupaj sčastnimi znaki vrnemo na njegovnaslov. Med potjo je povpraševalv kočah, ali so žekaki Holandci hodili po transverzali.To so mu zanikali. Zatomeni, da so oni prvi Holandci,ki naj bi prehodili vso transverzalo.Prosi, da bi mu topotrdili, da bo potem ostalimšestim izročil fotokopije našegapotrdilnega pisma, kot da botudi objavil poročilo o tem potovanjuv mesečniku holandskesekcije Avstrijskega planinskegadruštva (0'AV), kateremu vsipripadajo kot člani.Nato piše, da so se na transverzalopodajali zaporedno petlet od 1965 do 1969. Ni jih pazanimala samo transverzalo,marveč so prišli med potjo vstik tudi z našimi ljudmi, ki sojih zelo prijazno sprejeli. Za toso nam izredno hvaležni. Vsvojem in imenu svojih prijateljevpa nam čestita k naši zaresvelikopotezni transverzalni poti.Zal pa smo morali Mijndersanekoliko razočarati s pojasnilomo prvenstvu Holandcev natransverzali. Ze v letu 1966 jetransverzalo prehodil Rutgersvan de Loeff iz Amsterdama.Čeprav je bil on prvi, je teh 7ravnincev vendarle treba pohvaliti,saj predstavlja planinskisvet Slovenije za Holandca karprecejšen zahtevek.Nova pot na Bavški GrintovecS. K.PRIPOMBE NATRANSVERZALOLetos sta končala pot po transverzalimg. ph. Ivan Štok izZagreba, rojen leta 1906, terBogumil Janson iz Zagreba,rojen leta 1901. Transverzalosta pričela v letu 1966. Celotnopot sta prehodila v treh letih,eno leto pa zaradi bolezni inprezaposlenosti nista mogla napotovanje.Pri pregledu dnevnika s transverzale,ki ga je predložil mg.ph. Ivan Štok, smo opazili zanimiveopazke s tega popotovanja.Mimo tega ni prezreti,da sta oba transverzalca žepreko šestdeset let, a sta sekljub temu lotila te dolge planinskepoti, ki se je v taki starostile malokateri lotijo.Razumljivo je, da se pripombenanašajo zlasti na slabo vreme,ki jima ni ravno prizanašalo.To pa je za planinca, ki imanajvečkrat natanko odmerjenčas za določeno pot, pogostohuda ovira. Kadar jima je bilovreme naklonjeno, sta uživalanad širnimi pogledi daleč vobzorje. Naš planinec nadaljeomenja prijazne sprejeme vplaninskih kočah in posebejpohvali Dom pod Storžičem, naDobrči ter Pristavi. To je bilov septembru 1966.Kar zadeva markacije, grajapot od Javornika do Podkrajater od Vremščice do Škocjanskihjam - oboje da je skrajnoFoto Stanko KosSEDEM HOLANDCEVPREHODILO TRANSVERZALOV septembru je poslal J. Mijnders,Koog an de Zaan, Holandska,kar 7 transverzalnihdnevnikov zanj in še drugih 6Holandcev.Za kroniko tujih obiskovalcevtransverzale navajamo njih imena:Homoet, Assen, W. Roseman,De Bilt, TimmermansvanHaarlem, Aalsmeer, C. W.Timmermans, Aalsmeer, G.Mijnders-Meijer, Koog a. d.Zaan, G. Mijnders, Koog a. d.Zaan ter J. Mijnders sam.
- Page 1 and 2: mwPLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSK
- Page 3: planinski vestnikglasilo planinske
- Page 6 and 7: . inmmf-^.• ty••-j- b m U T S
- Page 8 and 9: Seznanimo se še s posamezniki, ki
- Page 10 and 11: odnaša s seboj. Cesto popravljajo,
- Page 12 and 13: ki ovija premočene hlače in zliva
- Page 14 and 15: načrti, ne preostane pa ji drugega
- Page 16 and 17: Marjan že priganja k odhodu. Res j
- Page 18 and 19: čakujeta tudi žena in mala hčerk
- Page 20 and 21: gotovo šeste stopnje - uspešno pr
- Page 22 and 23: i ta j Snežnik naš«, ter potem o
- Page 24 and 25: na prvi pogled videlo, čigav je, t
- Page 26 and 27: se je noga včasih udrla. Kdo bi le
- Page 28 and 29: utrujenosti nisem čutil. Preveč j
- Page 30 and 31: prijatelja. Pod mano pa je bilo dob
- Page 32 and 33: pušča en sam umik iz stene in to
- Page 34 and 35: VI+, A 4 ! Sladke sanje za žensko!
- Page 37 and 38: je prišepal brez zlata, bogatejši
- Page 39 and 40: v zanimivosti in skrivnosti večern
- Page 41 and 42: skupina je svoje delovanje usmerila
- Page 43 and 44: opeval gorski svet, Berti ga je pov
- Page 45 and 46: [JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZ
- Page 47 and 48: GOZDARJI NAM PRIHAJAJONAPROTIV prvi
- Page 49: čina, ki je svojemu klenemu predav
- Page 53 and 54: na dan. Smrt v gorah človekaprizad
- Page 55 and 56: Naši najmlajši — prvaki na tekm
- Page 57 and 58: ALPINISTIČNE• ...NOVICELETNI PRV
- Page 59 and 60: žili so tudi po Iranu in Turčiji.
- Page 61 and 62: edelih, če ni dovolj postelj voča
- Page 63 and 64: množici. Poglavje o človeški kom
- Page 65 and 66: ugotovitvijo, da je Kuchaf doslejna
- Page 67 and 68: vitev. L. 1895 je Dentov predlogpre
- Page 69 and 70: varujem. Spet začne deževati, zat
- Page 71 and 72: PLANINSKODRUŠTVOo5>£: too«2 260.
- Page 73 and 74: V R S T AČ L A N S T V APLANINSKO
- Page 75 and 76: I N V E S T I R A N OSkupne- PLANIN
- Page 77 and 78: INVESTICIJ V LETU 1968I n v e s t i
- Page 79 and 80: I n v e s t i r a n ov vrednostiost
- Page 81 and 82: PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ
- Page 83 and 84: S R E C E N C Idržavljanstvostalno
- Page 85 and 86: S R E Č E N C 1državljanstvostaln
- Page 87 and 88: 38. Gomiščkovo zavetišče na Krn
- Page 89 and 90: 120. Dom pri Treh kraljih121. Koča
- Page 91 and 92: P U T N I KJUGOSLOVANSKO TURISTIČN