December - Planinski Vestnik

pingi, prostori zo piknik, kažipoti,opozorila na naravne inumetniške spomenike itd. Slovenijaima pri tem velike možnostizaradi svoje dokajšnje naravneohranjenosti, predvsemohranjenosti svojih gozdov, termnogin naravnih lepot, ki postajajovedno bolj upoštevane včlovekovi zavesti, nadalje zaradisvoje geografske lege v srcuSrednje Evrope, še posebno pa,ker teče prav skozi njo ogromnain široka reka turistov s severain zahoda proti Jadranskemumorju.Izkoriščanje naravnih dobrin inprostora za turizem in rekreacijomora biti ekonomsko utemeljeno.Zato je treba gospodarskimvprašanjem te nove zvrstinašega udejstvovanja posvetitiše posebno pozornost. Pri tempa ne gre samo za ozko pridobitniškovrednotenje in skomercializiranoponujanje naravnihdobrin v uporabo, ampak zanajširše vrednotenje vseh koristiin veljav, ki naj jih nuditako širok kompleks udejstvovanja,kot je rekreacija v naravi.Le tako se bomo lahko odločaliza takšno ali drugačnoizrabo naravnih dobrin, ne legozdarji med seboj, ampak tudiz drugimi interesenti (kmetijst-Takih in podobnih naprav je tudi v naših gorah iz leta v leto več. Talena Zelenici je že skoraj veteranvom, industrijo, energetiko, prometom).Naslednji referat je podal Mirkošoštarič, popularni predavateljiz Maribora, ki je ob svojih pestroizbranih diapozitivih opozorilna izviren način na našebogato spomeništvo, posebej pana gozd, »najlepši konservatorarheoloških in zgodovinskih spomenikov«in zaključil svoje zanimivoizvajanje z »visoko pesnijo«gozdu, ki je zalšala jugoslovanskirazstavni paviljonna pariški svetovni razstavi I.1937.»Človek! Toplota tvojega domav mrzlih zimskih nočeh sem insenca, ki se vanjo zatekaš vpoletni pripeki! Ostrešje tvojehiše sem in deska tvoje mize,postelja sem, ki v njej spiš, inles, ki iz njega svoje ladje gradiš.Toporišče tvoje sekire semin vrata tvoje koče. Les tvojezibelke sem in tvoje krste. Jazsem kruh dobrote in cvet lepote.Rotim te: ne uniči me!«Nato je ing. Milan Ciglar razpravljalo temi »Gozdar - učiteljin spremljevalec obiskovalcevgozdov«. Kdor ima opravkaz vzgojo mladine, bo znal cenitita prispevek k oblikovanju modernezavesti v mladini. Njegovanačela o varstvu naraveje podprl prof. Stane Peterjins svojim referatom o zgodovinivarstva narave v svetu in prinas in o današnjem stanju inravnanju z zavarovano naravo.Ing. Jože Petrič je kot domačinpovedel številni avditorij iz načelnegain splošnega področjana stvarni in bližnji prostor terrazprostrl program za ureditevgozdnih predelov v rekreacijskein gozdno propagandne namenena novomeškem območju.Razveseljivo je dejstvo, da nišlo samo za program. Novomeškigozdarji so udeležencemseminarja že lahko tudi nekajpokazali, saj so po programuže uredili predel Gorjancev,predel Kočevskega Roga in okolicozdravilišča v DolenjskihToplicah (kurišča ob cesti Vahta-Miklavž,kažipoti, opremaobjektov ob cesti Podturn-Baza20-Podstenice-Zaga Rog, ureditevokolice upravnega poslopjagozdnega obrata v Podturnu).Na terenu je o programuin njega izvedbi navzoče informiraling. Vili Paulič.Končno je avditorij poslušaluniv. prof. ing. dr. Franceta Av-