December - Planinski Vestnik

GOZDARJI NAM PRIHAJAJONAPROTIV prvih dneh letošnjega oktobraje Biotehniška fakulteta priredilav Dolenjskih Toplicah pomembenrepubliški seminar stemo »Gozd in okolje v Sloveniji«.Kot organizatorja seminarjasta nastopila Poslovnozdruženje gozdnogospodarskihorganizacij za Slovenijo inGozdno gospodarstvo Novomesto. V strokovnem vodstvu sobili prof. dr. ing. Dušan Mlinšekin ing. Milan Ciglar, poleg njijupa ing. Dušan Robič in ing. ViliPaulič ter ing. Jože Petrič ining. Jože Klančišar.Namen seminarja so prirediteljina kratko določili takole: »Pomennaravnega okolja ostajapomemben za človeka. Zdravgozd in njegovi elementi so vpokrajini bistven sestavni delzdravega okolja. Pri nas oblikujemoz gojenjem naravne vrstein oblike gozda. Pri tem nampomaga negovalni način izkoriščanjagozdov. Na takšen načinso ustvarjeni vsi bistveni innajtežje ustvarljivi pogoji za rekreacijskoin sicer vsestranskopozitivno učinkovanje gozda innjegovih tvorb za človeka. Potej poti prispeva gozdarstvoogromen delež k oblikovanju invečji vrednosti pokrajine. Potrebnoje, da se tega zavemo inda to spozna tudi javnost. Dabi uspeli, je potreben samo dodatenkorak, ki zahteva večjeustvarjalno delo gozdarja vgozdu, določeno moralno obveznost— vse brez bistvenegavečanja materialnih izdatkov.Namen novih gozdarskih nalogje:- usmerjanje gozdnega obiskovalcav gozdu in v gozdnemokolju;- seznanjanje človeka z gozdom— z življenjem in z delovanjemgozda;- propagiranje gozda in gozdarstva.«V dveh dneh so se na seminarjurazporedili tudi za laika nadvsemikavni in tehtni referati, ki jihbo objavil Gozdarski Vestnik.Z medicinsko-fiziološkega stališčaje uvedel seminar univ.prof. dr. Albin Seliškar. Vsakemuplanincu, ki se vzradostivselej, kadar se sreča s skrivnostmigozda, bo blizu njegovaiztočnica, v kateri je fiziološkoutemeljil ugotovitve drugih predavateljev:»Bistveno je to, da v gozdu doživljamovrsto občutkov, izvirajočihiz lepih, prijetnih in zanimivihopazovanj, to so pa čistopsihična dogajanja. Fiziolog boseveda ugovarjal. Navedel bomstavek iz stare filozofije: Nič niv intelektu, kar ni prej bilo včutih in čutilih. Da morejo bitiobčutki človeka v gozdu zelospecifični in nenavadni, to dobrovemo. Razlaga za to pa jepreprosta: čutila so v stanjusimpatikovega vzburjenja nekakobolj občutljiva. Zenica vočesu se pri razburjenju razširi,kar olajša zaznavanje najmanjšihpremikov. V slabši luči moremovideti zanimiv optični pojav,ki mu pravimo gledanjestrahov in ki temelji na različnihobčutljivostih centralne in perifernemrežnice. Doživljanjestrahov v gozdu mora biti subjektivnoresnično. Tudi akustičnepojave v gozdu doživljamos priostrenimi čuti vsakega nasvoj način. Vemo, da jih ni močopisati in podati niti z izrazimuzike. V stanju lahnega vzburjenjaje obtok v možganih boljši.Nekako bolj pozorni smo navsa dogajanja v okolici, boljnapeto vse opazujemo, hitrejese v nas zgrade asociacijskezveze. Tako igraje prodiramo vskrivnosti gozda, kar sevedatudi prispeva k občutju zadovoljstvav rekreaciji.«Strokovno intonacijo seminarjaje dal univ. prof. dr. ing. DušanMlinšek s svojim razmišljanjemo imperativih in razvojnih perspektivahgozdarstva v Sloveniji:»Gozdarstvu je prostor naklasičnem področju proizvodnjeomejen. Ob tej proizvodnji pasmo ustvarili izredno pionirskodelo - ohranitev naravne pokrajine.Spremenimo se iz pionirjevv bolj razvito gospodarsko organizacijo.Razvijajmo »robnagozdarska« področja, npr. silva- turizem, in po tej poti krepimogozdarsko jedro - gozd in njegovefunkcije!« Tako se je glasilanapoved teme, ki odpiragozdarstvu nove poti iz situacije,značilne za gozdarstvo vevropskem prostoru. V novemgozdarstvu gozdar ni le več»lesno« orientiran, temveč venaki meri »humano« orientiran,ker to zahteva čas in socialnerazmere v današnji družbi.Ta načela naj vodijo gozdarskogospodarjenje s stvarmi inljudmi. — Kdor prav gospodariz ljudmi, ima srečo tudi s stvarmi- je v svojem izvajanju obširnejeobrazložil ing. MilanCiglar, direktor Gozdarskegainštituta, ki ga bralci PV poznajokot tenkočutnega registratorjain snemalca pokrajinskihlepot. Govoril je o ekspanzijičlovekovega prostega časa, orekreaciji v naravnem okolju ino njeni problematiki, o varstvunarave, o vključevanju rekreacijev gospodarstvo in o programihza izkoriščanje prostora za rekreacijo.Pri tem je referent zadelna osrednje vprašanje ureditvenašega prostora sploh, sajse vprašuje, ali ni Slovenija enosamo zaključeno rekreacijskoobmočje, na drugi strani pa odpiravprašanje, ki so jih aozdarjitudi še tedaj, ko smo se žezavedeli pomembnosti turizma,obravnavali komaj le med seboj:»Predvsem bo treba izločiti dvojevrst površin. Najprej onenajbolj ohranjene in nedotaknjene,ki nam predstavljajo najvišjorekreacijsko atraktivnost inkjer bomo opustili po možnostisleherno gradnjo rekreacijskihobjektov. Sem s->adajo le najnujnejšepoti in kažipotni znaki,napisi ter morebitna opozorilana to ali ono znamenitost. Zmotnoje mnenje, da so takšne »neurejene«površine brez haska inkoristi in da je rekreacija možnale v velikih, tehnično najmodernejeopremljenih in organiziranihturističnih središčih. Upamosi trditi, da bi bila brez prvihizločenih površin tudi ekonomskautemeljenost onih drugihdokaj problematična. Prav pristna,neokrnjena in ohranjena naravaje tista, ki nudi človekunajvišje rekreacijske možnosti,saj je usmerjena k razvijanju inkrepitvi človekovih najpristnejšihin najglobljih intelektualnihlastnosti in oblikovanju njegoveosebnosti.«V njegovem referatu je dobilomed drugim primerno mestotudi vprašanje gozdnih cest inhribovskih posestev, vprašanje,ki mu je Planinski Vestnik posvečalprimerno pozornost kmalupo I. 1950 v rubriki »Razgledpo svetu«. Referat je dalje odprlvprašanje mnogoterih naprav,ki naj bi gozd spremenile v urejenorekreakcijsko področje:počitniške hišice, hoteli, cam-