December - Planinski Vestnik

po svoji dejavnosti prispeva,dosega, da tvoji ljudje, Vipava,niso le proizvodna sila, ampakljudje. Planinsko društvo polegdrugih dejavnikov skuša pokazati,da tvoja vrednost, Vipavec,ni le suma mesečnih plač,ampak v tem, da si človek, dase tvoja delavnost ne sme nehatipri zadnji plačani sekundi,da še vedno velja: »Ne le, karmora, kar more, to mož je storitidolžan«. Delo, ki si ga bosteogledali, je sad prizadevnosti inzavednosti tistih, ki v splošnemše niso imeli priložnosti, da bise izkazali v boju za domovino,zato so pa poleg svojih vsakdanjihskrbi za zaslužek našlimnogo časa in vložili mnogotruda, da bi v miru razvijajočose domovino napravili še lepšoin s tem tudi sami postali šelepši in popolnejši člani.Tu je, Vipava, nova pot na Gradiškoturo in naprej na Lipe.Odprle so se lepote, stene incvetje, travniki in gozdovi, nazačetku strme, a dobro zavarovanestene, ki se v aprilu ozalšaz izbranim cvetjem rumenegaavriklja, šebenika, perunike, jesenčka,divje potonike in kdove še česa, sredi poti idiličnopresenečenje — Jarčja jama, vkateri se je vgnezdil redki mediteranskihrast, že pred 2000leti opevan kot simbol srečnedobe človeštva, ko še ni poznalozla. Tisočletja so iz Jarčjejame oblikovala greben, po kateremse danes lahko varnosprehodiš in opazuješ, kako drugačen,lepši je svet, če ga pogledamoz višin. Lepo se ti potempo senci nizkega gozda vijepot na sam vrh Ture, nagrmadenokopo ogromnih skal, in odtam po pravljičnem travniku naLipe. Od tam pa po gostemgozdu, da te je kar strah, doMargona, pa še navkreber domame Abramove. Vinograd instene, vročina in hlad, travnikin gozd, svet in prepad, vsapestrost narave te spremlja potej strmi poti na višine.Tam, kjer trava diši, tam, kjernevidna roka sadi in presaja,tam, kjer se je treba skriti zdajsoncu zdaj dežju, tam je človekdoma, tam pozabi, da je bilosem ur vijak, tam začuti, daje nekdo. In ko se iz tega domavrneš med stroje, ti niso večtako črni, njihov ropot ni večtako oglušujoč.Vipavci! Mladi svet, ki nas obkroža,bo prevzel naša mesta,mi pa bomo upokojeni. Na nasje, da to mladino pripravimo,ji pomagamo, da bodo znalidediščino varovati in z njo modroin napredno gospodariti.Temu namenu je predvsem grajenata pot. Naj vzgaja mladegačloveka za življenje indelo, za napor in tovarištvo. Cestosem že rekel, da se slabimljudem v gore ne ljubi, zato vgorah slabih ljudi ni. Naj bi zaGradiško turo veljalo celo to,da v njej slabši postane boljši.Trdno sem prepričan, da imasprehod v te stene mnoge prednosti,ki jih menda ni trebaposebej navajati, pred divjanjemz mopedi od gostilne dogostilne. Kako nerazumljiva jepotemtakem objestna izjava:»Gora ni nora, nor je tisti, kigre gor«. Jaz ponavadi takemuugovoru dodam: »pravi tisti, kine mara gor«.Na prvem mestu se moram vimenu PD Vipava in v svojemimenu zahvaliti PZS, posebej komisijiza pota, za moralno inveliko gmotno pomoč, ki namje delo zelo olajšala. Daljeiskrena hvala sosednjima planinskimadruštvoma Ajdovščinain Nova Gorica, katerih članiso po več dni sodelovali v tejdelovni akciji. Hvala Gozdnemugospodarstvu Tolmin za delo privrtanju stene. Vse priznanje vipavskimmladincem, ki so sevedno radi odzvali in še posebejčlanom UO, ki so bodisipri nadelavi poti kakor v priraviproslave in otvoritve poazalivisoko odborniško in delovnozavest. Krivico bi delal,če ne bi javno pohvalil srednjoversko šolo, ki je z vsem navdušenjemdijakov in z vsem razumevanjemuprave šole sodelovalapri tej akciji od začetkado konca. Hvala alpinistu TonetuSazonovu, ki ga vidite vsteni, in s katerim sva dokončnodoločila smer poti, potem kosva se nekajkrat pretaknila skozite stene in grmovje. Nadelavapoti je zahtevala več kot1200 prostovoljnih delovnih ur.En človek bi to pot delal torejpribližno 6 mesecev po osem urna dan. Navrtanih je 77 lukenjin zabetoniranih prav toliko klinov.V te kline je napetih 170 mpocinkane jeklene vrvi. Cela potod Kožnika do vrha Ture je dolgapribližno tričetrt ure. PodMalim Oltarjem se cepi v dvevarianti: desno drži steza, ki jezlasti priporočljiva za sestop,naravnost v Mali Oltar pa sevzpne zavarovana plezalna pot,ki se s prejšnjo združi vrh grebena,odkoder pelje na vrhTure. Na vrhu je skrinjica, v njejvpisna knjiga z žigom »Gradiškatura 761 m«. Pot je markiranado Abramovih, kjer se združi strcnsverzalo.S to otvoritvijo poti tudi izvršujemoobljubo, ki jo je PDVipava izreklo pred več kot17 leti pri odprtem grobu FricaFurlana, velikega ljubiteljagora, ki se je 11. II. 1952 v stenahGradiške ture smrtno ponesrečil.Še pozni rodovi najs te plošče berejo tvojo ljubezendo gora in našo zvestobodani besedi. Fric Furlan, pot, kibo nosila tvoje ime, je zgrajena.PD Vipava vam želi na tej potiveliko lepih ur.«SREČANJE NAPLANINISORIŠKILetošnja jesen je bila razkošna.V gorah še prav posebno inzato so premnogi častilci gorskenarave prav tiste jesenske dnidoživeli najlepše letošnje ture.PD Kranj je izbralo soboto 12.in nedeljo 13. oktobra za sestanektistih prosvetnih in drugihdelavcev, ki vodijo MO Kranj.27 se jih je zbralo v Planinskemdomu na Soriški planini. Zborje pozdravil v imenu PD Kranjdr. Marjan Ogrizek, na kar jespregovoril starosta slovenskihplaninskih mladinskih vodnikovprof. Pavel Kunaver o svojemveč kot pol stoletnem delu zaplaninsko vzgojo. Po njegovihizvajanjih je urednik PlaninskegaVestnika Tine Orel obravnavalvrednost planinske vzgojein izobrazbe v splošnem vzgojnemin izobraževalnem procesu,nato pa se je razvil živahen razgovoro problemih, na katerenalete mladinski vodniki po šolah.Splošno mnenje je bilo, dace-to delo marsikje ni dovoljnjeno.V nedeljo so udeleženci odšlina Ratitovec in tako z drugestrani spoznali prelepo Groharjevopokrajino, na katero so žeprejšnji večer gledali z Lajnarjain Slatnika. Bilo je zares lepo.