December - Planinski Vestnik

December - Planinski Vestnik December - Planinski Vestnik

planinskivestnik.com
from planinskivestnik.com More from this publisher
13.07.2015 Views

da le greš v gore,« je nedavno razglasil v televizijiznameniti klubski vodja. Nasproti temubi morala društva posvetiti svojo pozornostvprašanju »KAKO«, namreč nalogi, gore spoznavatiin ljubiti. Dolgo je že, kar sem na nekislovesnosti povedal: »Alpinizem je religija ingore so njeni templji.« Danes, po štiridesetihletih, občutim to spoznanje še močneje. Poklicaninaj bi ga oznanjali. Le tako bi se verav alpinizem ohranila živa, ne pa z dejanji akrobatovin mušketirjev klina.V Avstriji in Nemčiji so mnogi zapustili planinskadruštva in osnovali društvo prijateljevnarave. Pri nas v Italiji se dogaja podobno.Tako je nastal SUCAI.Sinek je bil svaril že pred pol stoletja: »Mogočebo pomembnim možem gorskega svetakončno uspelo mladini pokazati pot, ki od nezdravegasedanjega gledanja vodi k plemenitejšimpojmovanjem naše planinske zgodovine.Takrat bodo knjige Whymperja in drugihvelikih mogoče zopet prišle na svetlo in pripomoglek temu, da bodo grb čistega alpinizmačastili tako odkrito in slovesno kot nekoč.Te besede izražajo, kaj je osnovna naloga CAIvselej bila in bi vselej morala biti. Pospeševatialpinizem v njegovem najplemenitejšem pomenuin mu notranje bistvo obdržati čisto.Mnogo razočaranj sem moral poživeti v svojemboju za ponovno rojstvo alpinizma. Ko semhotel predavati o Paulu Preussu, tem gotovonajvečjem gorniku vseh časov, so me od vseh260 sekcij CAI povabile le štiri. Tisti pa, ki semjim dejanje in življenje te enkratne osebnostis svojimi besedami ob 150 diapozitivih lahkopribližal, so bili tako prevzeti, da sem predavanjemoral ponavljati še in še po številnihmestih.Zame je po 50 letih članstva novo ozračje vClub Alpino Italiano tuje.Sem mar JAZ sam ujet v zmoto, ker še vednoverujem v alpinizem naših očetov, ali pa boslavno društvo po sedanjem iztirjenju le našlosvojo staro pot?ORIENTACIJSKO TEKMOVANJEBREZ ORIENTACIJEMetaRotovnikstala sta pod vrhom - Dolgi in Kratki.Opoj zorenja je legal na prsi, list z nalogami,specialka in kompas so ukradli svetlobo oči.Kot velika nasprotnika tehnike sta vtaknilakompas za srajco, tudi zemljevid je romal vnahrbtnik. Svobodna sta stopala skozi vasi,preko travnikov, po beli cesti. Včasih sta previdnospraševala, drugače pa se nista mučilaz nepotrebnim. Z njima je bilo tudi dekle, nedolgo in ne kratko, bila je Srednja. Imelo jeveliko napako - tekmovalno mrzlico.Tako so hiteli skupaj trije planinci, ki jim jesonce posrkalo vso pamet.Prisopihali so v gozd, a Srednja ni hotela naprej.Sreča, da je bil izvir močan, sicer bi izpraznilastudenec. »No ja, saj večerjo vseenodobimo,« se je tolažil Dolgi. Pod noč so prikolovratilina cilj. Začuden kontrolor si je belilglavo z njihovo skrivnostno potjo, obrazi trehjunakov pa so bili pavlihovsko spotegnjeni. Posedliso na travo. Dolgi je zasanjano vdihovalkuhinjske vonjave. Kratki se je učil zgodovine,Srednja pa je spletala venec gorskega cvetjaz zgodovino kokrskega odreda.Dolina in nebo sta prižgala prve luči, zagorelje kres, iskriva gorenjska pesem je planila vtišino.V treh sencah se je oglašala vest. Kovali sonačrte, seveda brez sonca.Krmežljavi so stopili na rosno pot, porajajočasvetloba jim je poslala bleščeč pozdrav.Iskali so. Križišče, dve stezi. Igla kaže v dolino.Zakaj neki so se včeraj vzpenjali? Naj zdaj vtrenutku izgube višine? Po dolgem postopanjuso se zakadili v breg. Postali so kralji samotnihStoržičevih grebenov. Ko so radostno uzrli dolino,so opazili velik znak kontrolne točke. Ne,poti nazaj ni. Pred njimi je iz modrine vstalaKočna. Njena ostenja so bila kakor ptič, ki sepripravlja na polet v neskončnost.Dolgi je pripovedoval o njenih stenah, Kratkije razvil znanstveno razpravo o previsih in stebrih,a Srednja je izbirala pot. Bili so nad nebogljenimprevisom. Dolgi je zabingljal nadrazpokami. Srednjo je dušil krohot. Revež, najbržse je preveč najedel.Pod njimi je ležal cilj.Tek. Važne so minute. Vroč čaj je razgibaljezik. Srednja se je naježila, zato so se umaknilivsak v svoj kot. Kratki je sanjal o zmagi,Dolgi je vohal kosilo. Potem so sedli pred komisijo.Srednja je filozofirala o človeku in naravi,marsikdo je pomislil na nepokvarjeno mladino.Kratki je izgubil ves besedni zaklad. Mahal inklatil je z rokama. Dolgi je neprisebno spremljalnjuno predavanje, potem pa je Triglav zamenjalz Jalovcem.Vračali so se. Vstopili so v mestni vrvež. Srednjardeča od jeze in sonca je za kilometerprehitevala. Kot markacija je kazala pot. Kratkise je prelevil v modernega mladeniča s potovalko.Pri slovesu se je vsem trem porodila edina skupnamisel:»Tekmovanje je nesmiselno!«Pretekel je mesec. Dolgi je spet vabil na tekmovanje.Ona je odkimala, onadva pa sta spetšla.

[JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZSTAVAPLANINSKE FOTOGRAFIJE 1969Ob 70-letnici planinske organizacijev Kranju je bila v petek26. septembra 1969 v mestni galerijislavnostno odprta republiškarazstava planinske fotografije.Razstavo so skupaj organiziraliPlaninska zveza Slovenije,PD Kranj in foto-klubKranj.Zbrane goste in obiskovalce jev kratkem nagovoru pozdravildr. Ivo Valič, sedanji predsednikPD Kranj, zatem pa je ing. TomažBanovec, načelnik propagandnekomisije PZS, spregovorilo namenu razstave, ki najbo uvod k oživljanju tradicijeslovenske planinske fotografije.Sam potek žrebanja in šenekaj o razvoju planinske fotografijeje povedal tov. VlastjaSimončič.Na razstavi je sodelovalo 30 avtorjevz 99 fotografijami.Na splošno je bilo razstavnogradivo dovolj razgibano, da jeustrezalo vsem okusom obiskovalcev.Posebnost letošnjerazstave je bila, da je vsak obiskovalecz lističem sodeloval vžiriji in obenem še reševal fotouganko. Pripombo zasluži načinocenjevanja razstavljenih fotografij,ki je bila prepuščenazgolj subjektivni oceni obiskovalcev.Če želimo dvig kvaliteteplaninske fotografije tudi v strokovnempogledu, naj bi se pribodočih razstavah upoštevalomnenje strokovne žirije.Kratek sprehod po razstavi jeodkril vrsto avtorjev, katerihimena niso neznana tudi v drugihplaninskih aktivnostih. Razveseljivoje, da je med njiminekaj alpinistov, ki pred pjaninopo nadelanih poteh pričarajosvet vertikale. Pozornostzasluži tudi relativna mladostavtorjev, kar pomeni, da pri nasraste nova generacija fotoamaterjev,ki ima resen namen dvigatinivo planinske fotografijeter nadaljevati tradicijo, ki joje nekoč imela »skalaška« fotografija.Fotografije Joca Balanta predstavljajozimsko naravo. Njegovelement je sneg, fotografija paakcijska, saj zajema plezanje,reševanje, smučanje. Vsebinskonasprotje so fotografije VojkaBizjaka. V eksponatih zajemasimboliko - gorski krst na vrhu- pa tudi bogastvo narave. VasjaDoberlet je alpinist. Zanj jeznačilna akcija v steni, gre muza živ odnos človeka, do stene,do gore. Razpoloženje v gorahje upodobila Marička Horvat.Optimizem »Korajža velja«,»2ehta« razodevajo življenje vgorah, kakršno pač je in nam jeblizu. Ing. Elerška je pritegnileden zadnjih problemov Alp,Grandes Jorasses. Podobno kotostali alpinisti sta tudi v fotografijiKomac in Matija Koširzvesta skali in doživetjem obspoprijemu z njo. Janez Korošecobrača pozornost na ljudi v gorah.Iz slike se nam smeji gorskivodnik, poznamo ga vsi, FranceZupan. Gorske cvetice JožetaKovačiča so pisan pušeljc v pestremmozaiku razstave. MarjanKrišelj odstira »Razgled v megli«.Tehnično zahtevna fotografijaz nenavadno zasnovanovsebino, ki razodeva napetost inpričakovanje, kaj se skriva zameglenim zastorjem. »Zimskojutro« Jožeta Križaja je zimskapravljica s Krvavca. Avtor imaizbrušen čut za estetiko pokrajine.V fotografiji Marjana Murovcase razkriva plastičnostgora. Posebnost fotografije stamu žival v naravi in grafika.V razstavljenih eksponatih dr.Marjana Ogrizka prevladujeestetika. Naslovi Pot nad vsemivrhovi, Katedrala, Ujeti trenutek,Jutro pod Splevtami,Minljivo in neminljivo, V zavetjustene in Veličastvo goraoznačujejo vsebino fotografijpa tuai avtorjev odnos dogora.Višek razstave so bili eksponatiVlastje Simončiča. Vida Strošekvizuelno poudarja prostranostgora in ničnost človeka. AlbertSušnik odkriva neznane horizontenaših gora v »Jutru« in »Večeru«.Pri tem ostaja dosledenv svojem iskanju vedno novihpespektiv, ki nas že vrsto letrazveseljujejo v Planinskem Vestniku.Razpoloženjska fotografija ing.Albina Šmona ima svoj vrh veksponatu »Hura«, doživeti fotografijimoža, ki je v veselidružbi stopil vrh gore in dajeduška svojemu veselju. MitjaVidmar s svojo tehniko pričara»Pravljico« v gozdu, medtem koJože Vogrin težavnost razmer,ki znajo doleteti planinca v»Metežu«. Sonja Zalar nas v»Gorskem tolmunu« popeljev svet tišine, svetlobe in sence, vkatero se je ujel sončni žarek.Tudi ostali avtorji z manjšimštevilom fotografij kažejo podobnekvalitete in zajemajo zistega sveta.Če je osnovni namen vsake fotografije,da mora vsaka slikanekaj povedati, potem je ob letošnjirepubliški razstavi planinskefotografije očitno, da jerazstava povedala mnogo innajavila, aa je oerspektiva planinskefotografije jasnejša innjeni horizonti vse lepši.ToneStrojinOTVORITEV PLEZALNE POTINA GRADIŠKO TURONAD VIPAVOPD Vipava je 15. junija t. I.odprla zanimivo plezalno potna Gradiško turo. Nova pot jevidno znamenje, da je to društvopo večletnem zamiranjuspet zaživelo. O tem, kaj ta potpomeni, je z izbranimi besedamispregovoril predsednik PD Vipavaprof. Otmar Črnilogar.Med drugim je dejal:»Vipava, sredi vinogradov, sredičešenj in marelic tičiš, potisnjenana rob tvoje doline podNanos, ki ga poznaš v vsejnjegovi zahrbtnosti njegovihvrhov in dolin, z vsemi njegovimiznanimi in neznanimi brezni,poznaš njegov les, njegove srnein gamse, njegove medvede, poznašnjegovo mrzlo vodo. Todaprelest njegovih sten je ostaladeviška, veselje tega in onegalovca, sicer pa čarobni, a nedostopnizaslon Vipavske doline.Toda tvoje planinsko društvo jenabiralo sile, nabreknilo je kakorpopje na pomladnih češnjahin vzcvetelo. Tvoje PD seje vključilo v tvoje javno življenje,širokih ramen in čvrstihmišic, tako da mu ni treba sramežljivogledati v tla, ampak

[JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZSTAVAPLANINSKE FOTOGRAFIJE 1969Ob 70-letnici planinske organizacijev Kranju je bila v petek26. septembra 1969 v mestni galerijislavnostno odprta republiškarazstava planinske fotografije.Razstavo so skupaj organiziraliPlaninska zveza Slovenije,PD Kranj in foto-klubKranj.Zbrane goste in obiskovalce jev kratkem nagovoru pozdravildr. Ivo Valič, sedanji predsednikPD Kranj, zatem pa je ing. TomažBanovec, načelnik propagandnekomisije PZS, spregovorilo namenu razstave, ki najbo uvod k oživljanju tradicijeslovenske planinske fotografije.Sam potek žrebanja in šenekaj o razvoju planinske fotografijeje povedal tov. VlastjaSimončič.Na razstavi je sodelovalo 30 avtorjevz 99 fotografijami.Na splošno je bilo razstavnogradivo dovolj razgibano, da jeustrezalo vsem okusom obiskovalcev.Posebnost letošnjerazstave je bila, da je vsak obiskovalecz lističem sodeloval vžiriji in obenem še reševal fotouganko. Pripombo zasluži načinocenjevanja razstavljenih fotografij,ki je bila prepuščenazgolj subjektivni oceni obiskovalcev.Če želimo dvig kvaliteteplaninske fotografije tudi v strokovnempogledu, naj bi se pribodočih razstavah upoštevalomnenje strokovne žirije.Kratek sprehod po razstavi jeodkril vrsto avtorjev, katerihimena niso neznana tudi v drugihplaninskih aktivnostih. Razveseljivoje, da je med njiminekaj alpinistov, ki pred pjaninopo nadelanih poteh pričarajosvet vertikale. Pozornostzasluži tudi relativna mladostavtorjev, kar pomeni, da pri nasraste nova generacija fotoamaterjev,ki ima resen namen dvigatinivo planinske fotografijeter nadaljevati tradicijo, ki joje nekoč imela »skalaška« fotografija.Fotografije Joca Balanta predstavljajozimsko naravo. Njegovelement je sneg, fotografija paakcijska, saj zajema plezanje,reševanje, smučanje. Vsebinskonasprotje so fotografije VojkaBizjaka. V eksponatih zajemasimboliko - gorski krst na vrhu- pa tudi bogastvo narave. VasjaDoberlet je alpinist. Zanj jeznačilna akcija v steni, gre muza živ odnos človeka, do stene,do gore. Razpoloženje v gorahje upodobila Marička Horvat.Optimizem »Korajža velja«,»2ehta« razodevajo življenje vgorah, kakršno pač je in nam jeblizu. Ing. Elerška je pritegnileden zadnjih problemov Alp,Grandes Jorasses. Podobno kotostali alpinisti sta tudi v fotografijiKomac in Matija Koširzvesta skali in doživetjem obspoprijemu z njo. Janez Korošecobrača pozornost na ljudi v gorah.Iz slike se nam smeji gorskivodnik, poznamo ga vsi, FranceZupan. Gorske cvetice JožetaKovačiča so pisan pušeljc v pestremmozaiku razstave. MarjanKrišelj odstira »Razgled v megli«.Tehnično zahtevna fotografijaz nenavadno zasnovanovsebino, ki razodeva napetost inpričakovanje, kaj se skriva zameglenim zastorjem. »Zimskojutro« Jožeta Križaja je zimskapravljica s Krvavca. Avtor imaizbrušen čut za estetiko pokrajine.V fotografiji Marjana Murovcase razkriva plastičnostgora. Posebnost fotografije stamu žival v naravi in grafika.V razstavljenih eksponatih dr.Marjana Ogrizka prevladujeestetika. Naslovi Pot nad vsemivrhovi, Katedrala, Ujeti trenutek,Jutro pod Splevtami,Minljivo in neminljivo, V zavetjustene in Veličastvo goraoznačujejo vsebino fotografijpa tuai avtorjev odnos dogora.Višek razstave so bili eksponatiVlastje Simončiča. Vida Strošekvizuelno poudarja prostranostgora in ničnost človeka. AlbertSušnik odkriva neznane horizontenaših gora v »Jutru« in »Večeru«.Pri tem ostaja dosledenv svojem iskanju vedno novihpespektiv, ki nas že vrsto letrazveseljujejo v Planinskem <strong>Vestnik</strong>u.Razpoloženjska fotografija ing.Albina Šmona ima svoj vrh veksponatu »Hura«, doživeti fotografijimoža, ki je v veselidružbi stopil vrh gore in dajeduška svojemu veselju. MitjaVidmar s svojo tehniko pričara»Pravljico« v gozdu, medtem koJože Vogrin težavnost razmer,ki znajo doleteti planinca v»Metežu«. Sonja Zalar nas v»Gorskem tolmunu« popeljev svet tišine, svetlobe in sence, vkatero se je ujel sončni žarek.Tudi ostali avtorji z manjšimštevilom fotografij kažejo podobnekvalitete in zajemajo zistega sveta.Če je osnovni namen vsake fotografije,da mora vsaka slikanekaj povedati, potem je ob letošnjirepubliški razstavi planinskefotografije očitno, da jerazstava povedala mnogo innajavila, aa je oerspektiva planinskefotografije jasnejša innjeni horizonti vse lepši.ToneStrojinOTVORITEV PLEZALNE POTINA GRADIŠKO TURONAD VIPAVOPD Vipava je 15. junija t. I.odprla zanimivo plezalno potna Gradiško turo. Nova pot jevidno znamenje, da je to društvopo večletnem zamiranjuspet zaživelo. O tem, kaj ta potpomeni, je z izbranimi besedamispregovoril predsednik PD Vipavaprof. Otmar Črnilogar.Med drugim je dejal:»Vipava, sredi vinogradov, sredičešenj in marelic tičiš, potisnjenana rob tvoje doline podNanos, ki ga poznaš v vsejnjegovi zahrbtnosti njegovihvrhov in dolin, z vsemi njegovimiznanimi in neznanimi brezni,poznaš njegov les, njegove srnein gamse, njegove medvede, poznašnjegovo mrzlo vodo. Todaprelest njegovih sten je ostaladeviška, veselje tega in onegalovca, sicer pa čarobni, a nedostopnizaslon Vipavske doline.Toda tvoje planinsko društvo jenabiralo sile, nabreknilo je kakorpopje na pomladnih češnjahin vzcvetelo. Tvoje PD seje vključilo v tvoje javno življenje,širokih ramen in čvrstihmišic, tako da mu ni treba sramežljivogledati v tla, ampak

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!