December - Planinski Vestnik
December - Planinski Vestnik December - Planinski Vestnik
poštnina plačana v gotoviniV S E B I N A :PARTIZANSKI OBISKI PRI OČAKU NAŠIH PLANINCiril Zupane 541KAZBEK — 5047 mRiko Salberger 547V KRALJESTVU MONT BLANCAMitja Košir 552IZ MOJE POPOTNE TORBENada Kostanjevic 557NA SPIKTatjana Kordiš 560V SNEGU NA MOJSTROVKOStanko Kos 562ZIMSKI VZPON NA INNOMINATOIztok Furlan, Trst 566NAŠ PRADED JOŽAJoža Vršnik, Robanov kot 572OSEMDESET LET PLODNEGA DELA PAVLA KUNAVERJAIng. Stanko Dimnik 575O PLANINSTVU SLOVENSKEGA PRIMORJACiril Zupane 578ALPINIZEM SE POSLAVLJAPrevedel France Avčin 580ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE BREZ ORIENTACIJEMeta Rotovnik 582DRUŠTVENE NOVICE 583OBČNI ZBORI 593ALPINISTIČNE NOVICE 595VARSTVO NARAVE 597IZ PLANINSKE LITERATURE 600RAZGLED PO SVETU 603PRIPRAVNIŠKI STEBER V PLANJAVIMarjan Perčič 607NASLOVNASTRAN:LEDENA MESEČINA — Foto Vlastja Simončič(I. nagrada na republiški razstavi planinskih fotografijv Kranju 1969)• Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije /Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorniurednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revijaizhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov:Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava:Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p.214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki seupoštevajo dva meseca po Izidu številke), naročnina,honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in kllšeje izdelujeTiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročninaje N din 24.-, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih(naročnina za inozemstvo N din 37.- ali 3 USA S) / Tekočiračun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo naslovajavljajte na Upravo Planinskega vestnika, pri čemernavedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, pomožnosti s tiskanimi črkami.Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo papismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do1. decembra ra prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo.
planinski vestnikglasilo planinske zveze Slovenije I. 1969 — št. 12PARTIZANSKI OBISKIPRI OČAKU NAŠIH PLANIN(Za srebrni jubilej)riglav je tudi med vojno vabil, tedajna poseben način. V najtežjih dneh okupacijenam je bil kakor svetilnik, ki se je prebil skozimrak moreče teme okupacijskega režima. Bilje nad vsemi in nad vsem, pravi simbol svobode,boja zanjo in neuklonljive volje. Ta velikisimbol je bil tako naš, da je njegova stilna upodobitevsredi grba OF na mah postala simbolvseh zavednih Slovencev.Od povsod smo se ozirali nanj. Prevzemala nasje intimna sla: Najti točko, raz katere je močvideti vrh Triglava. In smo ga opazovali: sFajtjega hriba na Krasu, iz Čepovanske doline,s Snežnika, iz vzpetin kočevskih gozdov, s Krima,z Ljubljanskega gradu, s Karavank ... Šelje glas med ljudmi: »Veš, da se od tu in tuvidi Triglav!«Pa so bili med partizani ljudje, ki so tedaj hotelistopiti nanj.že avgusta 1942 nastal II. bataljon Gorenjskegaodreda, v katerem je sredi avgusta bilo že nekajnad 50 partizanov.Avgusta 1942 so se Nemci lotili temeljitega prečesavanja,banditskega terena', kar je tedajzajelo levi breg Save Bohinjke od izvira doBleda, vso Pokljuko in gorenjski del vse dovrh Triglava. Nekaj tisoč Nemcev je opravljaloto očiščevalno operacijo. II. bataljon Gorenjskegaodreda, ki je deloval na vsem tem območju,se je pritajil v Gaberju za Kupcem nadPartizani na vrhu Triglava 20. okt. 1944 (gl. str. 546)Ponesrečen poskusPoletje 1942 je bilo za gorenjske partizanepravo vroče poletje. Še posebej to velja za pokljuškepartizane. 26. julija 1942 so Nemci aretiraliin odgnali iz gorenjskih vasi 44 družinsvojcev partizanov. S tem so hoteli doseči dvoje:Onemogočiti obstoj partizanov in preprečitidotok novih upornikov v svobodne planine.Učinek je bil prav nasproten. Partizani, ki sojim tedaj odgnali svojce, so postali sinovi vsehprebivalcev tega ožjega in širšega okoliša.Ogorčenje prebivalstva se je stopnjevalo, s tempa tudi dotok novih in novih borcev. Iz pokljuškečete, ki je tedaj štela že 40 borcev, je
- Page 1: mwPLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSK
- Page 6 and 7: . inmmf-^.• ty••-j- b m U T S
- Page 8 and 9: Seznanimo se še s posamezniki, ki
- Page 10 and 11: odnaša s seboj. Cesto popravljajo,
- Page 12 and 13: ki ovija premočene hlače in zliva
- Page 14 and 15: načrti, ne preostane pa ji drugega
- Page 16 and 17: Marjan že priganja k odhodu. Res j
- Page 18 and 19: čakujeta tudi žena in mala hčerk
- Page 20 and 21: gotovo šeste stopnje - uspešno pr
- Page 22 and 23: i ta j Snežnik naš«, ter potem o
- Page 24 and 25: na prvi pogled videlo, čigav je, t
- Page 26 and 27: se je noga včasih udrla. Kdo bi le
- Page 28 and 29: utrujenosti nisem čutil. Preveč j
- Page 30 and 31: prijatelja. Pod mano pa je bilo dob
- Page 32 and 33: pušča en sam umik iz stene in to
- Page 34 and 35: VI+, A 4 ! Sladke sanje za žensko!
- Page 37 and 38: je prišepal brez zlata, bogatejši
- Page 39 and 40: v zanimivosti in skrivnosti večern
- Page 41 and 42: skupina je svoje delovanje usmerila
- Page 43 and 44: opeval gorski svet, Berti ga je pov
- Page 45 and 46: [JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZ
- Page 47 and 48: GOZDARJI NAM PRIHAJAJONAPROTIV prvi
- Page 49 and 50: čina, ki je svojemu klenemu predav
- Page 51 and 52: je omenil, da smo dolžni tudina te
planinski vestnikglasilo planinske zveze Slovenije I. 1969 — št. 12PARTIZANSKI OBISKIPRI OČAKU NAŠIH PLANIN(Za srebrni jubilej)riglav je tudi med vojno vabil, tedajna poseben način. V najtežjih dneh okupacijenam je bil kakor svetilnik, ki se je prebil skozimrak moreče teme okupacijskega režima. Bilje nad vsemi in nad vsem, pravi simbol svobode,boja zanjo in neuklonljive volje. Ta velikisimbol je bil tako naš, da je njegova stilna upodobitevsredi grba OF na mah postala simbolvseh zavednih Slovencev.Od povsod smo se ozirali nanj. Prevzemala nasje intimna sla: Najti točko, raz katere je močvideti vrh Triglava. In smo ga opazovali: sFajtjega hriba na Krasu, iz Čepovanske doline,s Snežnika, iz vzpetin kočevskih gozdov, s Krima,z Ljubljanskega gradu, s Karavank ... Šelje glas med ljudmi: »Veš, da se od tu in tuvidi Triglav!«Pa so bili med partizani ljudje, ki so tedaj hotelistopiti nanj.že avgusta 1942 nastal II. bataljon Gorenjskegaodreda, v katerem je sredi avgusta bilo že nekajnad 50 partizanov.Avgusta 1942 so se Nemci lotili temeljitega prečesavanja,banditskega terena', kar je tedajzajelo levi breg Save Bohinjke od izvira doBleda, vso Pokljuko in gorenjski del vse dovrh Triglava. Nekaj tisoč Nemcev je opravljaloto očiščevalno operacijo. II. bataljon Gorenjskegaodreda, ki je deloval na vsem tem območju,se je pritajil v Gaberju za Kupcem nadPartizani na vrhu Triglava 20. okt. 1944 (gl. str. 546)Ponesrečen poskusPoletje 1942 je bilo za gorenjske partizanepravo vroče poletje. Še posebej to velja za pokljuškepartizane. 26. julija 1942 so Nemci aretiraliin odgnali iz gorenjskih vasi 44 družinsvojcev partizanov. S tem so hoteli doseči dvoje:Onemogočiti obstoj partizanov in preprečitidotok novih upornikov v svobodne planine.Učinek je bil prav nasproten. Partizani, ki sojim tedaj odgnali svojce, so postali sinovi vsehprebivalcev tega ožjega in širšega okoliša.Ogorčenje prebivalstva se je stopnjevalo, s tempa tudi dotok novih in novih borcev. Iz pokljuškečete, ki je tedaj štela že 40 borcev, je
Change language