December - Planinski Vestnik

mwPLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

poštnina plačana v gotoviniV S E B I N A :PARTIZANSKI OBISKI PRI OČAKU NAŠIH PLANINCiril Zupane 541KAZBEK — 5047 mRiko Salberger 547V KRALJESTVU MONT BLANCAMitja Košir 552IZ MOJE POPOTNE TORBENada Kostanjevic 557NA SPIKTatjana Kordiš 560V SNEGU NA MOJSTROVKOStanko Kos 562ZIMSKI VZPON NA INNOMINATOIztok Furlan, Trst 566NAŠ PRADED JOŽAJoža Vršnik, Robanov kot 572OSEMDESET LET PLODNEGA DELA PAVLA KUNAVERJAIng. Stanko Dimnik 575O PLANINSTVU SLOVENSKEGA PRIMORJACiril Zupane 578ALPINIZEM SE POSLAVLJAPrevedel France Avčin 580ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE BREZ ORIENTACIJEMeta Rotovnik 582DRUŠTVENE NOVICE 583OBČNI ZBORI 593ALPINISTIČNE NOVICE 595VARSTVO NARAVE 597IZ PLANINSKE LITERATURE 600RAZGLED PO SVETU 603PRIPRAVNIŠKI STEBER V PLANJAVIMarjan Perčič 607NASLOVNASTRAN:LEDENA MESEČINA — Foto Vlastja Simončič(I. nagrada na republiški razstavi planinskih fotografijv Kranju 1969)• Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije /Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorniurednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revijaizhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov:Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava:Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p.214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki seupoštevajo dva meseca po Izidu številke), naročnina,honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in kllšeje izdelujeTiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročninaje N din 24.-, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih(naročnina za inozemstvo N din 37.- ali 3 USA S) / Tekočiračun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo naslovajavljajte na Upravo Planinskega vestnika, pri čemernavedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, pomožnosti s tiskanimi črkami.Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo papismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do1. decembra ra prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo.

planinski vestnikglasilo planinske zveze Slovenije I. 1969 — št. 12PARTIZANSKI OBISKIPRI OČAKU NAŠIH PLANIN(Za srebrni jubilej)riglav je tudi med vojno vabil, tedajna poseben način. V najtežjih dneh okupacijenam je bil kakor svetilnik, ki se je prebil skozimrak moreče teme okupacijskega režima. Bilje nad vsemi in nad vsem, pravi simbol svobode,boja zanjo in neuklonljive volje. Ta velikisimbol je bil tako naš, da je njegova stilna upodobitevsredi grba OF na mah postala simbolvseh zavednih Slovencev.Od povsod smo se ozirali nanj. Prevzemala nasje intimna sla: Najti točko, raz katere je močvideti vrh Triglava. In smo ga opazovali: sFajtjega hriba na Krasu, iz Čepovanske doline,s Snežnika, iz vzpetin kočevskih gozdov, s Krima,z Ljubljanskega gradu, s Karavank ... Šelje glas med ljudmi: »Veš, da se od tu in tuvidi Triglav!«Pa so bili med partizani ljudje, ki so tedaj hotelistopiti nanj.že avgusta 1942 nastal II. bataljon Gorenjskegaodreda, v katerem je sredi avgusta bilo že nekajnad 50 partizanov.Avgusta 1942 so se Nemci lotili temeljitega prečesavanja,banditskega terena', kar je tedajzajelo levi breg Save Bohinjke od izvira doBleda, vso Pokljuko in gorenjski del vse dovrh Triglava. Nekaj tisoč Nemcev je opravljaloto očiščevalno operacijo. II. bataljon Gorenjskegaodreda, ki je deloval na vsem tem območju,se je pritajil v Gaberju za Kupcem nadPartizani na vrhu Triglava 20. okt. 1944 (gl. str. 546)Ponesrečen poskusPoletje 1942 je bilo za gorenjske partizanepravo vroče poletje. Še posebej to velja za pokljuškepartizane. 26. julija 1942 so Nemci aretiraliin odgnali iz gorenjskih vasi 44 družinsvojcev partizanov. S tem so hoteli doseči dvoje:Onemogočiti obstoj partizanov in preprečitidotok novih upornikov v svobodne planine.Učinek je bil prav nasproten. Partizani, ki sojim tedaj odgnali svojce, so postali sinovi vsehprebivalcev tega ožjega in širšega okoliša.Ogorčenje prebivalstva se je stopnjevalo, s tempa tudi dotok novih in novih borcev. Iz pokljuškečete, ki je tedaj štela že 40 borcev, je

Rodovno. Da bi se izmaknili nevarnim nemškimzasedam in patrolam, so se odločili zapremik na bohinjsko stran. Šli so čez Klek naKlečico, Debelo peč, Lipanski vrh in Rudnopolje. Nekako 6. ali 7. avgusta je bataljon prišelv skalnato dolinico nad Rudnim poljem, zagreben desno od Jezerca nad Konjščico v smeriproti Lipanci. Tu so imeli enodnevni počitek.Med drugim so se tedaj domenili, da pošljejonekaj borcev na Kredarico in Triglav z nalogo,da na vrhu razvijejo slovensko zastavo, kar najpredvsem opogumi vse ljudi, ki bodo zvedeli zato dejanje, okupatorju pa naj bo v dokaz, datudi s takšno hajko ne more zlomiti partizanskegaupora, hkrati pa obiskati dom na Kredariciin prinesti bataljonu nekaj potrebne opreme.Med prostovoljci je poveljstvo bataljona določilo6 ali 7 borcev za to nalogo. Med temi sobili: Izidor (Janez Ambrožič) kot vodja, intendantSergej (Postojnarjev France iz Zabreznega),Tilen, Božo in Uroš. Takoj so se odpravili napot.Na poti proti Kredarici niso doživeli nobenihpresenečenj. Na Kredarici so se najbolj razveselilitoplih odej, ki so jih takoj pripravili zaprenos v bataljon. Po krajšem počitku so nadaljevalipot. 2e so se vzpenjali na Mali Triglav,ko so na drugi strani grebena opazili nekepostave. Ni bilo težko ugotoviti, da gre zanemško zasedo, ki je s prenosno radijsko postajos tega najvišjega razgledišča sodelovalav pregledovanju gorskega terena. Naši so seprevidno in naglo obrnili ter se jadrno vrnilina Kredarico. Tu so si naložili odeje in se spustiliv Kot. Ta predel je bil najnevarnejši. Kritjani in bili bi kakor na dlani tistemu, ki bi jihobstreljeval. Kar se da naglo so se spuščali pomeliščih in plazovih ter se tako neopaženo izmaknilinemški zasedi. Naprej je šlo lažje. Poskalnatih pobočjih nad dolino Radovne so seutrujeni, vendar zadovoljni, pretolkli proti Kupcu,kjer se je bataljon ponovno zbral. Zastavatedaj še ni zavihrala na našem najvišjem vrhu,borci pa so vendarle dobili precej toplih odej innekaj posode.Brez žrtev pa kljub temu tedaj le ni šlo. Kmaluzatem, ko je ta skupina odšla proti Kredarici,se je bataljon premaknil na primernejše mesto.Za zvezo pa je na istem kraju počakal komandantbataljona Ernest Seidler-lztok. Ni čakalPogled i Velega polja mimo Vodnikove koče na Bohinjskavratca. Letošnjo jesen je imel ta svet do koncaoktobra številne goste Foto ing. Albert Sušnikzaman. Komandir čete tega bataljona Ivan Bernard,ki je pred par dnevi odšel na zvezo, se jevračal s komandantom Gorenjskega odreda PoldetomStražišarjem in odrednim intendantomFrancetom Potočnikom, španskim borcem, ki staprihajala na obisk II. (pokljuškemu) bataljonu.Prav tu v bližini jezerc nad Konjščico so bili(menda 8. VIII. 1942) vsi štirje nenadoma obkoljeni.Komandantu bataljona Iztoku se je posrečilo,da je, ranjen v stegno, ušel in se še istidan vrnil v svojo enoto. Stražišar in Bernard stapadla na kraju samem, ranjenega Potočnika paso Nemci kmalu za tem ustrelili.Na kraju dogodka je sedaj vzidana kovinskaplošča v spomin padlima Poldetu Stražišarju inIvanu Bernardu. Dogodek je dokumentirano opisanv knjigi »Boj pod Triglavom«, ki jo je leta1966 založil in izdal krajevni odbor zveze borcevv Gorjah pri Bledu.Gradnikovci na vrhuZadnje dni maja 1944 se je III. SNOUB IvanaGradnika zadrževala na Uskovnici nad Bohinjskimjezerom. Kristalno beli stožci Julijcev inmed njimi še posebno vrh Triglava so pritegovalipoglede borcev in mamljivo vabili. V poveljstvubrigade se je utrnila misel, da bi partizanistopili tudi na naš najvišji vrh in tu razvilinašo zastavo. Iz misli je nastai sklep, iz sklepaakcija.Brigadni poročevalec Srečko Perhavec je v brigadnemglasilu Naš klic (št. 2, dne 22. junija1944) v članku ,Slovenska zastava na vrhu Triglava'med drugim takole opisal start te zanimiveekspedicije: »...Strumno smo stopali vkozjem redu sorazmerno vsaksebi. Na čelu vodnik,zdrava gorenjska korenina; za njim tovarišBlaž, tudi odločna gorenjska skala; za njimapa tov. Miro in jaz...« Z Uskovnice so šli čezVelo polje do Vodnikove koče, mimo Aleksandrovekoče, kjer so prenočevali, saj so z Uskovniceodšli okrog 11. ure in jih je pri Aleksandrovikoči zatekel mrak. Od tu so se povzpeli navrh Triglava in se po isti poti še istega dne31. maja vrnili v brigadno taborišče na Uskovnico.Edini od teh, Mirko Pavlin, ki je vojno preživel,živi sedaj v Kromberku pri Novi Gorici, se spominja,da je načelnik štaba Blaž (Oto Vrhunc)na vrhu Triglava, ko so razvili zastavo, izstrelilcel rafal nabojev iz brzostrelke, nekdo pa jevrgel ročno bombo v prepad. Zapeli so tudipartizansko pesem: Hej Slovenci, kdaj bo konecnašega trpljenja.. Vsi štirje so se v Aljaževem

. inmmf-^.• ty••-j- b m U T SS.> ' Af \\j - CTsT i -• i- f ij 1 rf ! ' • \ \ • 77.. ; _-optv;ajia-.vl o ^ m l z I I I .Sf-TCLti. " I v . a r a e n i l ^5 k> ;'• : r ? r 's fi '. v; i? .v- Fi?! r C C D . % fi ' 7 -1 «'i ^ fm m ^ j j f e m n ^ t m k• 2 2 . v i . 1 9 M - - "22.vi. 194 Vi n -I^itien^?.:- i ^ ^ r i u l l s i n . o n 1 * k a t e r i i i v'V tem brigadnem glasilu je I. 1944 izšel članek o partizanskem obisku Triglavastolpu, po spominu Mirota Pavlina, vpisali vspominsko knjigo tako, da so napisali le priimekin ime, v rubriko »Od kje prihaja« pa sonapisali: »Iz grmovja«.Zadnji del reportaže, ki je bila v brigadnemglasilu Naš klic kmalu zatem objavljena (26.junija 1944), to takole opisuje:Slovenska zastava na vrhu TriglavaUstavili smo se v koči, da se odpočijemo in pokrepčamo- in da nato krenemo naprej. Pojedlismo, zalili s kozarcem planinskega čaja, malopokramljali in nato krenili na zadnji koščekpoti. Ta pot je bila povsem drugačna od prejšnje.Velika vzpetina, v presledkih pasovi zaledenelegasnega in pot zasuta od plazov. Vsetežave na kamnitem potu so bile borba; tudiprehodi preko snega silno nevarni. Previdnosmo stopali korak za korakom. Vsak je prenašaltežo telesa iz ene noge na drugo zelo previdno.Razumljivo. Na eni strani se dviguje gola pečinavisoko v nebo, na drugi strani pa zledeneliprepad. Če ti zdrsne, bi se zapeljal 200 metrovv globočino s posledicami, ki si jih lahko zamišljamo.Par takih prehodov smo prešli - inprispeli smo do Aleksandrove koče. To je bilnaš prvi cilj.Prav pred nami se dviguje mogočni vneboder.Prijel bi ga lahko, tako je blizu. Toda višinskarazlika nam kaže 400 m. Neverjetno kako očivarajo. Še bo treba znoja. Nič ne de. Namen,kateri nas je napotil v te strmine, cilj, nam daješe pogum. Vodič nam prikazuje - sedlo in paprehod iz Malega na Veliki Triglav. Zmaje zglavo. In vpraša: Imate dereze? Ne! Imatecepin? Ne! Imate čevlje dobro podkovane?Spogledamo se. Odkimamo enotno: Ne. Mislimsi: Kaj pa imam? Imamo partizansko voljoin ambicijo, katera nas vodi in vleče na cilj.Na obrazih vseh se vidi skrb. Ali bo uspeloali ne? Vsak čuti v sebi ponos in zavest. Naprejtovariši! Smo partizani, smo člani III. SNOUB»Ivana Gradnika«, ali ne? In če smo, zavedajmose, da moramo storiti dolžnost, kateranam je bila poverjena. »Naprej!« zabobni izust načelnika štaba tovariša Blaža. Iz oči namgori drznost in neomajna volja. Soglasni smoza uro odhoda, ki je določena ob 6. uri zjutraj.Kmalu se je zmračilo. Utrujeni smo se pokrepčalina edini klopi in stolici, zložili nekaj ostankovdelov postelj in nato kmalu zaspali. Skozimoje misli so leteli prepadi, previsne stene, ledenikiitd. kakor v filmu. Toda moč utrujenostije tudi to premagala.Prvi sončni žarki so obsipali s svojo toplototovariša Blaža, kateri je spal pri oknu. Zbudilse je. Tudi nas je zbudil. Hitro smo skočilis svojih ležišč, kakor bi tudi nas kaj vleklo. »NaTriglav!« je bilo naše geslo. Kmalu smo bilipripravljeni in krenili smo. Ze prvi koraki sonam začeli dajati povod za dvom. Zakaj? Povsakem bolj trdem koraku si šel do kolenav sneg. »Kaj bo šele zgoraj?« se je čulo iz ustvodiča. Toda naprej! Pot je strma. To ni pot -kozja stezica je, na kateri, kjer ni snega, se lemalo pozna, da je kdaj tukaj stopala človeškanoga.B-r-r-r! Blaž zdrsne... Hitro se vjame in vidise njegova gibčnost. Previdno lezemo po ozkistezi. Vsak oprijem za klin je previden. Vse jeuničeno! Žica potrgana, klini razmajani in stopinjicevečinoma zasute. Sedaj se pa bori partizanbrez pripomočkov in doseži svoj cilj! Naprej!Ni čuti od nas glasu. Vsak je skoncentriralvse svoje misli na oprijeme - na stopnje.Parkrat sem obvisel na žici in se spravil naprejle z močjo svojih rok. Pod žico gladek led. Nogane najde opore. Pot nas pelje na Mali Triglav.Bolje, da ne gledamo, ne na levo ne na desno.

Na eni strani prepad 800 m, na drugi 400 m;zato ne gledamo mnogo, le naprej silimo insedaj priae glavna preizkušnja. Prehod iz Malegana Veliki Triglav je posebno nevaren. Ozkastezica, največ pol metra široka in pokrita ssnegom, pelje čez. Na obeh straneh pa zijažrelo - prepad. Pogum, tovariši! Korak za korakom.Tišina. Vsakemu je pogled uprt le vnogo. Noga za nogo se previdno dviguje. Mjnepar minut in evo nas čez. Le oddih se je cul.Nato pa naprej. Še par krepkih sunkov ob žiciin pokazal se nam je vrh stolpa, kateri je štrleliz svoje zimske obleke ponosno proti nebu. Vsismo se smejali, ko smo prišli na vrh. Vsak jeponosno držal dvignjeno glavo, češ, doseglismo in izvršili svojo nalogo! Pozabil sem povedati,da mi je bila ovita okrog vratu celo potkot lovorjev venec naša zastava. Takoj sem jorazvil, zvezal za količ in zmagoslavno postavilna stolp. Oči vseh nas so bile uprte vanjo. Plapolalaje zmagoslavno prvič na kralju planinTriglavu. Zdelo se je, kakor da govori vsem Slovencem:»Poglejte me, vsi sužnji iz okov, zapeljaniv mraku, vaša sem vodnica, zaščitnica.«Da bi trenutku razvitja zastave dali še večizraza in čustva, se je ob pečinah razpočilabomba in padla sta dva strela. Daleč je odmevalnjun glas. Bili so častni streli.Nismo ostali na vrhu mnogo časa. Pohiteti smomorali, kajti sonce je močno upiralo svoje žarkeob led in sneg in ga sililo k svojem bistvenemspreminjanju. Mehak sneg bi nam bil v škodo.Daljnogled je romal iz roke v roko. Vsak jehotel videti več, kakor mu dopušča zgolj prostooko. Krasen je pogled na vse strani; genij bi biltisti, ki bi lahko prenesel vse te lepote na papir.Treba je bilo kreniti. Zopet nas je čakala težkapot. Počasi smo jo mahali navzdol. Previdnismo morali biti spet na isti višini kakor prej.Večkrat se je oglasil tov. Blaž in rekel: »Edenje Triglav, pa tudi moja glava je samo ena.«Vkljub mokremu snegu in mokri stezi smo prišlizopet k Aleksandrovi koči. Kar oddahnili smose. Tovarišu Blažu sije obraz od radosti. Mislilsi je: »Glavo sem pa le odnesel!« in reče: »Rajejurišat petkrat na bunker, kakor ob takem vremenuše enkrat na Triglav!« Po trudapolni hojismo se zleknili na naše žimnice in zahrčali. Todane dolgo. Kmalu nas je dež pregnal. Vstati jebilo treba, obleči se in kreniti nazaj v brigado.Sedaj je šlo hitreje. Kot kozliči smo preskakovaliiz kamna na kamen. Utrujenost se namsploh ni poznala. Po triurni hoji smo prišliv bližino logorja. Hitro smo se bolj skrčili vrazstojanju, vsak je zavzel resnejši pogled, dabi bili bolj interesantni. Saj ni res! Samo zadovoljnismo bili, da smo tako vestno izvršilisvojo nalogo.Strumnih korakov smo prikorakali v logor. Utrujenostse sploh ne pozna. Od vseh strani sečuje: »O, Triglavci so že nazaj? Ste bili navrhu?« Ko smo prikimali, vse se je čudilo.Prva naša dolžnost je bila, da smo se javilikomandantu tov. Ratku. Ko nas je videl inzvedel, da smo izvršili svojo nalogo, se je nasmehnil.Ni rekel besede. Njegov izraz obrazanam je povedal vse. Vesel je bil, kajti videl je,da vsi stremimo zatem, da izvršujemo njegoveodredbe, da gledamo, da se udarnost in slavanaše brigade razlega na vseh koncih in krajihin da bomo s to udarnostjo priborili vsem jugoslovanskimnarodom bližnjo najsrečnejšo bodočnost.SrečkoDel članka. Izhajal je v nadaljevanjihvrtrztm xa slava - • .na vrhu TriglavaOb 11. u r i jo b i l o v s.M priprayl;ieno i n o d r i n i l i ; orno. Vodi 5 n a . c - •:=;; v- obra:; i n v i d e l h',l aoSka, k a t s r * ž3 o b h o d i l v s a pola _i:- k a r v/.iva, ko bo sp;; ~ ?ro?l:l v svo ;in s t a r a l o v i S S a ,S l e d i l i so p r i e r o n i pj-.-;dvnvij par k r e p k i h s t i s k o v r e k i n o d š l i 1S i p- r ;ioiV-Y :ri ; ; ile •; o . r u r i S i k , v k a t e r i h sen op&fcii " *•i-t.z; vod i.ko ftosarplgi^-o "i., ko voon '....i j i bil?. n o s a a p l i v o s t v na5..kk.::/\L a l i ;':VK . v .jo;-.:,; J i.-V.ih' .cil,; - V« drono \ Put 03 jo Kač;3la d v..,:--. ' • "" • oeEot ;;.••..:-. .o r . . d t r a . n o e:no s t o p a l i v l sod a j tako t r u d n i . -oda- t::— • ' t i i /o s s t da to . _. do r a d i redko v a j e : t o d a no par tirraf

Seznanimo se še s posamezniki, ki so se udeležiliie zanimive akcije.Oto Vrhunc - Blaž Ostrovrhar iz Dolenje vasiv Selški dolini. Kot načelnik štaba Gradnikovebrigade je bil vodja patrulje, ki je nesla zastavona Triglav. Padel je 5. aprila 1945 v vasiTopole nad Selci kot komandant škofjeloškegaodreda.Miro Pavlin je doma iz Solkana pri Gorici. Kotkomandir štabne patrulje je bil član te skupine.Svobodo je dočakal v Gorici kot komandantbataljona v Prešernovi brigadi. Zaposlen je vtovarni Meblo v Novi Gorici.Srečko Perhavc je bil Mariborčan. Tedaj je bilbrigadni administrator z vzdevkom »Uvuci« inobenem eden od najprizadevnejših pri urejanjuin izdajanju brigadnega glasila. Sredi julija 1944se je v kasarni v Cerknem smrtno ponesrečil,ko so preizkušali par-top.Martin Škantar-Zvan je bil doma iz Srednje vasiv Bohinju. Bil je borec 3. bataljona v Gradnikovibrigadi. Kot domačin in v prejšnjih časih tudigorski vodnik in nosač je bil tokrat določenza vodnika tej partizanski skupini, ki je šla naTriglav. Padel je 20. junija 1944 na Selški planinina Jelovici.Ta prvi in uspešni partizanski vzpon na Triglavje zabeležen tudi v knjigi Gradnikova brigada(stran 248-249), ki je izšla leta 1966 po programuknjižnice NOV in POS. Tu je objavljenatudi Blaževa pesem, ki je ob tem vzponu nastala.Takole je pesniško razpoloženi Blaž podoživelta zanimivi dogodek:Pozdravljam te, gora vladar!V dneh, ko trgamo okove,prišel sem k tebi na oltarrazpeti prapor misli nove.Še vedno zreš mračno na ceste,ki kontrolira jih tiran,drvi pa čas, ko vse nezvestein tujce plačal bo tlačan.da se nemški obrambni obroč okrog Beogradavse bolj ruši in drobi. Seveda so bile vse teradostne novice tudi prežete z veliko bolestjo,saj je bilo znano, da v tej bojih padajo številnenaše žrtve in to takorekoč tik pred osvoboditvijo.Poveljstvo Jeseniško-bohinjskega odreda se jeodločilo, da tudi ta enota na kar najlepši načinizkaže navdušenje ob osvoboditvi naše državneprestolnice. Terenke v Gorjah so izdelale lepozastavo in izrazile željo, da se akciji tudi samepridružijo. Med 15. in 20. oktobrom 1944 je skupinaborcev (4 ali 5) Jeseniško-bohinjskega odredaz dvema terenkama odšla preko Kredaricena vrh Triglava, kjer je na že zasneženemvrhu razvila našo zastavo na Aljaževem stolpu.O tem dogodku ni bilo moč doslej dobiti nobenegapismenega poročila. Ohranjeni pa sta dvefotografiji, od katerih eno objavljamo. Fotografijihrani Muzej narodne revolucije v Ljubljani.Doslej tudi ni bilo moč dobiti natančnejšihpodatkov o borcih, ki so tedaj stopili na vrhTriglava, pač pa se ve, kdo sta aktivistki, ki stana fotografiji. Na desni strani slike stoji IvankaStare, poročena Gracel, ki sedaj stanuje naBledu. Njej ob levi (s titovko na glavi) pa stojinekdanja aktivistka (ime mi ni znano), ki jesedaj menda uslužbenka podjetja Elan v Begunjah.*To so torej trije vzponi na Triglav, ki so jihpartizani opravili med vojno. Ker je za tretjivzpon okrog 20. oktobra 1944 potekla letos25-letnica, je vsekakor zelo prav, da smo seteh vzponov spomnili tudi planinci, saj le tiprav lepo dopolnjujejo in bogatijo tudi našoplaninsko preteklost.Pod tabo kri se še pretaka,oškropila tvoje je noge,a borba ta res neenaka:svoboda že iz hribov gre!Za osvoboditev Beograda -na Triglav!Kakor vse naše enote, tako je tudi Jeseniškobohinjskiodred z največjo radostjo in pričakovanjemspremljal vojne dogodke, ki so seoktobra 1944 zvrstili v bojih za osvoboditev Beograda.Vsaka nova radijska novica iz tega bojiščaje prinesla nove radosti, saj je bilo očitno,

KAZBEK - 5047 mRikoSalbergerKo prost na sever iz daljave,iz južnih zdaj dežel hitim,Kazbek, ki stražiš vzhod, pozdravenaj za slovo ti zročim.(Lermontov)Zdi se mi, da nas budijo že sredi noči. Nismohoteli biti pri prvih in tako prijetno je ležati,ko so drugi že sredi dela. Vsa obleka je žepripravljena in tako si hitro napravljen. Maloveč pažnje posvetim nogam. Na njih so se poznalisledovi prvih dveh vzponov. Žulji. Namažemjih s kremo in nato lepim z levkoplastom.Potem počasi natikam nogavice, da jane bi ostala kaka neporavnana guba.Kmalu pripeljejo kamioni. Po naših pojmih jihje premalo. Gledamo sovjetske alpiniste, ki zavzemajote trdnjave na kolesih. Mi vljudno stojimoob strani in si nato le s težavo priborimodovolj prostora. Kamioni so bili pokriti s plahtami,vendar so jih sovjetski tovariši odstranili.Po naglici, s katero so to delo opravili, smosklepali, da so veliko bolj navajeni na takapotovanja kot mi.Končno se premaknemo po nekašnih kolovozih.Čeprav vemo, da so šoferji navajeni takih voženj,kar s strahom opazujemo pot. Naglo senato spuščamo po asfaltni cesti, šoferji pa povsemmirno, flegmatično sučejo krmilo. Cesta jetu speljana po strmih pobočjih v številnih zavojih.Po tej poti smo se že vozili v »lager«, a ševedno je veliko zanimivega. Čeprav je hladno,vestoni odlično grejejo. Vozimo se skozi rudarskanaselja, zapuščena in sajasta. Ozka je tadolina in vse je izkoriščeno za naselja, za vasice,za skromne domove.Opazujemo drzno speljano žičnico, danes žeopuščeno, s katero so spravljali v dolino rudoenega izmed najbogatejših rudnikov boksitav SSSR. Danes je ta kop opuščen in samo drznospeljana žičnica govori o pridnih graditeljih, kiso jo postavili.Precej smo se že spustili in cesta se položi.Vendar smo še vedno med gorami, dokler sepokrajina hipoma ne spremeni. Nikjer prednami ni več gora in hribov, že smo v ravniniSeverne Osetije. Kot da bi nas gore prej oklepale,zdajci so nas pa vrgle na ravnino. Tudipotok, ob katerem smo se vozili, se je umiril.Oko se kar težko privadi na ravnino pred seboj.Sedaj so tudi naselja številnejša in ne več takostrnjena.Še vedno je ležala gosta megla nizko nad zemljo.Poleg črpalke se na desni strani ceste razprostiranaselje. Gruča hiš iz blata in vsenaokrog polno prahu. Med njimi so se podilinavzdol goli otroci. Sovjetski tovariši so nakupiliod njih sončnic in zdaj jih vsi vztrajnojemo. Velike gosi racajo okoli nas in zvedavogledajo v vsako lupino, ali je ostalo še kajužitnega. Veliko je teh živali. Precej močne so,in kot je bilo videti, tudi nasilne.Ko pridemo do križišča, do vojaške gruzinskeceste, ki pelje čez Kavkaz, se spet ustavimo. Zeod daleč so nas vabila jabolka. Začudeno gledamosovjetske alpiniste, ki so kar ob navzočnostisvojih vodnikov navalili na sadovnjak. Kosmo opazili ravnodušnost vodstva, tudi mi nismoostali ob strani, ampak smo se te bere udeležili.Nekateri lakomneži so si nabrali polne žepeše nezrelih sadežev.Vozimo se po vojaško-gruzinski cesti ob Tereku.Sprva je dolina še precej široka in ravna in takase globoko zajeda v boke Kavkaza. Pokrajinaje pusta. Po pobočjih posejane se stiskajo vasice.Dolga stoletja so se tu ljudje spopadalis sovražnimi plemeni, s Čerkezi in Cečenci. Branitiso se morali pred Kozaki. Razumljivo je,da je bilo zanje veliko bolj potrebno naučitise, kako se suče meč ali kinžal ali kako ravnatis puško, kot pa pasti ovce. Za to so žene inotroci.Danes samo še v povestih živijo junaki, lepi,hrabri, divji in nežne, lepe, vitke domačinke.Njihove pesmi, njihove povesti ne opevajo samoljudi, opevajo tudi pokrajino, opevajo tudi njihovozibel. Čudovita je ta dežela, ti divji, težkodostopni, visoki vrhovi. Danes visijo zaprašenikinžali na stenah, nihče več jih ne čisti vsakdan. Tudi v te predele prihaja civilizacija. Drevoob cesti je prekrito s številnimi žicami za elektrikoin telefon. Cesto popravljajo in širijo, gradijonove mostove in predore. Cesta je edina,ki teče preko centralnega Kavkaza. Ze samo ime»vojno-gruzinska cesta« govori o namenu.Čim dlje se vozimo po tej dolini, tem ožja jein vrhovi na obeh straneh so vse višji in višji.Tudi pobočja nad cesto so vse bolj strma inpusta. Vse več pa je vrhov, na katerih ležitavečni sneg in led.Tudi naselij ni, ljudi pa vse manj in manj. Dolinapostaja divja. Človek je tu v večnem boju spodivjano vodno silo, ki mu trga zemljo in jo

odnaša s seboj. Cesto popravljajo, vendar prometmora teči dalje. O cesti tu že skoraj nemoremo govoriti, je slabša kot kolovoz, vseožja in ožja. Včasih ni prostora niti za to, naobeh straneh Tereka kipijo navzgor strme stene.Tu je moral človek poseči po modernih pripomočkih.Z jeklenimi svedri je prevrtal granitnestene in si skozi nje speljal svoj tir.To je Darjalska soteska.Občudujemo šoferja, ki ravna kolesa ob globokemprepadu. Imaš občutek, da boš vsak čassredi te vode, da te bo potegnila s seboj inte odnesla proti Kaspiju.Na strmih sivih pečinah se prikažejo oslankimogočnih trdnjav. Morda je prav tu, naslonjenana sive granitne skale, vabila trudne popotnikelepa Tamara ter jih po nočeh ljubezni in slastiizročala v divje valove Tereka.Dolina se malo razširi in spet nas pozdravi trdnjava.Ta je trdnejša in večja, tudi bolje ohranjena.V tako ozki dolini res ne more nihčeneopazen mimo nje. Ko bi lahko govorila, biimela kaj povedati.Kazbek z okolicoKo smo se rinili skozi to Darjalsko tesen, smoprecej pridobili na višini. Tudi cesta je boljša,lepo je speljana po travnatem pobočju.Od tu smo prvič zagledali bleščeč velik belvrh. Od ust do ust se je šlo: »Kazbek, Kazbek.«Prvič v življenju sem gledal vrh visok preko5000 m. Nekoliko osamljen je, toda zaradi tegaše bolj mogočen in veličasten. In že se je skrilza zelenimi hrbti.Ob cesti opazimo stražnico. Star domačin stojiob njej s puško na rami in upravlja z rdečo-belozapornico. Začudeno gledamo, kaj naj to pomeni.Smo na osetinsko-gruzijski meji. Možaknas samo pogleda, popravi jermen pri puškiin vzdigne pregrado.Stopimo v Gruzijo. Iz megle v dolini je nastalčudovit sončen dan. Vestoni so kar odveč, znjimi poskušamo oblaziniti trdo sedišče. Izročamose toplemu soncu in sanjarimo. V višini2500 m je naselje. Hiše so skromne, pa lepo urejene.V zimskih mesecih so prebivalci povsemodrezani od sveta.Imajo pa radio in televizijo.Tod bi bilo lahko fantastično zimsko športnosredišče. Treba bi bilo postaviti le nekaj žičnic,prog pa je na pretek. Kavkaz je zelo razsežen,in če je kdo pričakoval, da se mu bo s prelazaodprl pogled na jug, se je pošteno zmotil. Kajtiprestopili smo šele severni prag gorovja. Prednami je bilo še ogromno vrhov in med njimiše več dolin, še bolj smo se približali vznožjuKazbeka. Res je ta gora navzoča povsod. Kamorkoli se ozreš, pogled se vedno ustavi na njej.Karkoli delaš, povsod je navzoča bela, v nebokipeča kupola.iMacKaii«''

zavesa jih varuje pred strupenimi sapami, kijih podijo gorski velikani s svojih pobočij, ščitipa jih tudi pred vročino.Tudi pastirju je vroče. Če si hoče ohladiti glavo,si mora senco prinesti s seboj iz doline. Dve,tri košate veje in volneni jopič. Vroče mu je vdebelih nogavicah, zato si hladi noge tako, dahodi po skalah kar brez obuval. Nato smohodili po širnih površinah kavkaškega rododenrona.Veliko večji je od našega. Cvetovi sovečji in svetli, skoraj beli, listi pa so podobnilovorjevim. Med travo se skriva pravo bogastvodrugih najrazličnejših cvetov. Precej visoko smože in snežišča, ki smo jih zjutraj gledali izdoline, niso bila več tako visoko nad nami.Izpod tega snežišča je tekel studenček, ki jebil v tem trenutku vreden več kot kak šampanjec.2e smo blizu grebena. Vse nas zanima. Kajbomo zagledali na nasprotni strani? Nihče niveč utrujen in vsem se nam zdi, da se nammudi, da bi bili čim hitreje na razgledu. Tuse nam prvič pokaže Kazbek od vznožja dovrha. Od juga so se začele valiti megle in prekrileso grebene nad potjo. Le Kazbek se jihje še otepal. Dokler on ni v megli, ne bo slabegavremena, vsaj upamo tako. Ko vidimo,kam moramo priti še danes, se podvizamo. Res,pot ni več tako strma, teče lepo po pobočju,včasih moraš še malo navzdol. Tudi sonce nimaveč take moči, z vseh strani teko potočki, nekaterimed njimi so celo mineralnega značaja.Tam je voda toplejša in ima okus.V daljavi se že vidi taborišče, kjer bodo prenočevalisovjetski alpinisti. To je zadnja travnatapovršina na pobočju, nad njo pa se žezačne ledenik. Izpod ledenika teče prava reka,ki se preko skal in nato preko morenskegapraga v velikem slapu meče v dolino in se pritem razprši v tisoče drobnih kapljic, ki so oddaleč videti kot meglice.Samo še preko vode pa bomo ob sovjetskihalpinistih. Res, samo še preko vode, toda kako?Nikjer ni mostu, vode je pa precej. Tudi precejderoča je. Hodimo ob reki in iščemo prehod.Majavo kamenje ni kaj prida za stopinjo, nahrbtnikmoti ravnotežje. Kar bo, pa bo. No, vsinismo imeli sreče, sočutno opazujemo Vero,

ki ovija premočene hlače in zliva vodo iz čevljev.Sovjetski alpinisti so prespali tu pod ledenikom,mi pa se moramo še ta dan povzpeti nad ledenikdo stare zgradbe.Sedaj nas je manj in tudi hoja sama je precejbolj zanimiva. Sonce je izginilo za greben inmegle so se razkadile. Poslovimo se od mehketrave in že smo na ledeniku. Nanj mislimo stopitina njegovem najožjem delu. To pa ni takolahko. Prav tu izvira potok, ki smo ga prej prekoračili.Stvar je tu še bolj nerodna. Z zgornjegaroba pada voda v slapu do te ploščadi, odtu pa spet v mogočnem 70-metrskem slapu vdolino. Voda je v ledu izdolbla rove, nekajčasa teče po površini pa spet ponikne. Padecali kopel tod res ne bi bila prav nič prijetna.Led je spran od vode, trd, nikjer ni stopinjadovolj varna, treba je s cepinom izkopati varnostojišče. V ledu teko številni potočki, ki sestekajo in pretakajo iz ene razpoke v drugoin si dolbejo novih poti. Led je sprva strm,kmalu pa se položi. Ledenik je precej dolg,prečkajo ga številne široke razpoke, ki jih obidemo,če se le da. Sicer pa je hoja po ledenikuprijetna in varna. Ko se umikamo na moreno,zagledamo ob poti šotor. Veter mu je potrgalvrvi. Povedo nam, da je pred nekaj dnevi padelv razpoko nek študent iz Moskve. Za njim jeostal le ta šotorček. Prijatelji so ga pustili naledeniku v njegov spomin. Za trenutek postojimo,pogovor utihne. Spet se drobi melišče podnogami, skale nad nami so vse razjedene inčudno rožnato rjave barve, kar nekam fantastičnese nam zdijo. Sneg in led pa dajeta tejbarvi še globlji ton.Vrh je še visoko nad nami. Srebrno se lesketaled pod njim. Ugibamo, kakšno bo vreme.Nič kaj dobro ne kaže. Tedaj zagledamo anteno,nato vetrnico in za njima ves objekt, velikovojaško stavbo, brez oken in vrat. Steklaso razbita, vse naokrog pa so razmetane smeti,konservne škatle, zarjavelo železo, deske, lonci.Tudi v zgradbi ni nič bolje, vse v smeteh. Težkonajdemo sobo, ki je vsaj delno za vetrom.V domu prebivajo tudi glaciologi. To so bilimladi ljudje iz Gruzije, dve dekleti in fantič.Lepo so nas pozdravili, Precej toplo imajo,poleg tega radio in televizijo. Povprašam povremenu, napovedi niso nič kaj vzpodbudne.Upamo, da so se zmotili.Seseda da besedo in tako se razplete pogovoro njihovem delu. Preko poletja živijo v gorah.Delajo na ledeniku, opravljajo razne meritveo kakovosti in razsežnosti ledu. Večji del sosami. Zdaj je minilo ravno 100 let, odkar soljudje prvič prišli na vrh Kazbeka.Ko se zjutraj zbudimo, nas najprej zaskrbivreme.Megla in rahlo vršanjelZal so se napovedi uresničile. Seveda vztrajamo,saj so sovjetski alpinisti, načelnik taboraz ženo in še nekaj inštruktorjev tudi že nanogah.Do vrha nam obljubljajo enajst ur hoje. Navsak način se bomo vrnili še pred nočjo, zatobomo vzeli s seboj le vestone in nekaj hrane.2e po prvih korakih nas objame vlažna in gostamegla. Svetlobni snopi čelnih svetilk tipajo vtemo, za njimi noga išče varne stopinje v krušljivemsvetu. Sovjetski alpinisti so odšli prednami, iščemo njihove sledi. Povsod samo kamenjev gosti megli. Vemo samo to, da se nekjenad nami razprostira gora z vrhom, na kateregasmo namenjeni.Hiteli smo, da bi ujeli sovjetske tovariše, s tempa smo se vedno bolj oddaljevali od Volodjein Toneta. Nekaj časa smo se klicali in si dopovedovalis svetilkami. Tudi mi dvomimo o pravipoti našega vzpona ... Odločimo se, da ju počakamo.Megla se je vzdignila, morali bi videtinaša znamenja. Iz megle je začel rositi droban,mrzel dež. Precej časa ju že čakamo, na našeklice ni nobenega odgovora. Treba bo iti nazaj.Nazaj ne bomo šli vsi. Dvojici, ki se je prostovoljnojavila, smo hvaležni. Dolgo poslušamo,kako se vale skale pod njihovimi koraki, koizgubljata metre višine, ki smo jih v temi takotežko dosegli. Dež vztrajno mrli. Mrzlo je.Sele s klicanjem smo se sporazumeli. Vračatase. Zadnji čas, kajti načJ vzhodom se je nebože začelo svetlikati, prvo znamenje porajajočegase dne. Ko prideta onadva do nas, nadaljujemos svojo potjo. Če ne gre po nogah, pridejona pomoč še roke.Vabljivejši je strm leden žleb. Hoja po njem jeudobnejša kot po majavih skalah. Ko postanestrmina prevelika in led le pretrd, gre nekajčasa še po robu, potem pa je treba spet nazajv skale. Medtem se je že naredil dan. S sebojimamo tudi sovjetsko spremljevalko. Odkar nasje zadnjič pošteno zapeljala v megli, jo zelomalo upoštevamo ...V strmem snežišču nad nami zagledamo že precejvisoko sovjetske alpiniste. Sem in tja sesveti led. Nihče ni preveč navdušen zanj inzato se oziramo za boljšo smerjo. Sneg je tujužen, razmočen od dežja. Ko plezamo prekoozkega ledenega mostička, z nezaupanjem gledamov razpoko pod seboj.

Kazbek,ki straživzhod . . .Arhivnaše odpravena Kavkaz 1968Tu se strmina napne. Pod tanko plastjo snega seskriva led. Vendar dereze prijemljejo skozi snegin zato lahko hitro napredujemo. Navezani smo.Presenečeni smo, ko se iz megle pred nami pojavistrma ledena stena.Kaj sedaj?Na levo ne kaže. Edina možnost je na desno.Postalo je čudno tiho, tudi veter je pojenjal,začelo je snežiti.Naj se vrnemo?Zavedamo se, da bi s tem naša edina priložnost,da pridemo na vrh Kazbeka, na edini dostopninam pettisočak v teh gorah, šla po gobe.Nočemo odnehati. Snežinke se kmalu spremenev sodro in vsem je odleglo. Ne počivamo, leod časa do časa zaužijemo kako malenkost inspet naprej.Vera poizkuša dobiti zvezo s sovjetskimi alpinisti.Kriči sama, potem ji moramo pomagatitudi mi, uspeha pa ni. Ne strinja se z našimi

načrti, ne preostane pa ji drugega, kot da namsledi.Samo razpoke v strmem snežišču so za spremembnopri vzponu. Pokrite so s snegom in sovideti kot krajši snežni skok, nevarna zaseda,ki jo je treba prav prijeti. Nad nami se podiveter, skoro tudi mi prihajamo vanj. To bi bilolahko znamenje, da se bližamo grebenu ali celovrhu. Pogled na uro pa nam pove, da moramobiti še precej pod njim. Veter postaja vse močnejšiin tudi njegovo zavijanje okrog grebenavse bolj razločno slišimo. Sneg se počasi položiin v megli zagledamo nekaj skal.Prezgodaj je, da bi bili na vrhu. Na grebenuje veter prišel do nove veljave. Ne moremo sepogovarjati. Čeprav je megla, moramo nataknitisončne naočnike, sicer ne moremo gledati.Hoja v tem vetru res ni lahka, naš tempo temuprimerno popusti. Na levi se greben nadaljuje.Tam mora biti vrh. Sneg je tu na nekaterih mestihnapihan in mehak, da se vdira čez koleno,na drugi pa tako trd, da moraš pošteno suvatiz nogami, da primejo zobje derez.Nekateri sunki vetra so tako močni, da se morašpošteno nasloniti na cepin, sicer bi te preobrnilo.Vrvi vihrajo po zraku kot papirnati trakovi,pa so vendarle od dežja in snega mokrein težke.Zdajci se greben spet nekoliko položi in zoži.Hočemo nadaljevati, a na vse strani svet samopada.To je torej vrh! Nekaj metrov od nas sta dvejekleni cevi in rdeče popleskani vrh. Tu je tudiLeninov kip, napol pod snegom.Čestitamo drug drugemu. Nihče od nas še nibil tako visoko. O sovjetskih alpinistih ni sledu.Še par posnetkov za spomin in nazaj navzdol.Dogovorimo se, da se dobimo pod vrhom, kjerveter ni več tako močan.Pa tudi sestop ni bil lahek. Vsi si oddahnemo,ko smo pod grebenom in poslušamo vršanjevetra nad nami. V sneg si izkopljemo udobnostojišče in se s cepini zavarujemo. Tedaj zaslišimopod nami glasove. Iz megle se pojavijosilhuete, v njih spoznamo sovjetske alp' liste.Začudeno nas gledajo in nam čestitajo.Sneg se je ojužil, začel se je nabirati i a derezah.Kljub temu smo hitro sestopali, skakalipreko ledeniških razpok in hiteli navzdol. Ševedno nas je obdajala megla in razgleda nibilo nikakršnega. Šele ko smo prišli pod stenodo melišč, se je megla razgubila in posijalo jecelo sonce. Pokazali so se okoliški vrhovi. LeKazbek je še vedno naduto sedel pod belimpokrivalom. Oziroma se tja proti njemu, ki namni več neznanec. Pred nekaj urami smo bilitam, stali smo na njegovem vrhu. Kakšno doživetje!Kako naj ga popišem!Srečni smo, nedopovedljivo srečni!V SPOMIN RIKA SALBERGERJARadosten si se spenjal v višineIn v stenah zate ni bilo ovir.Kot orla zbije strel s sinjine,Okrušek stene — grob je tvojih sil.V KRALJESTVUMONT BLANCAM i t j aK o š i r1. Voie Major v BrenviSončno se je vreme popravilo in po desetihdneh dežja in megle zopet lahko občudujemovso lepoto in veličino gora nad Chamonixom.Hitro smo zmenjeni glede ture in kmalu popoldanse vozimo z gondolo v nov svet, polnsonca, v snežna prostranstva Mont Blancovegakraljestva. Aiguille du Midi. Izstopimoiz gondole in že se prerivamo med množicoturistov po hodnikih do izstopa. Ko končnostojimo v gazi, ki drži navzdol na Col du Midi,je vsa enoličnost dolinskega življenja za nami.Sedaj smo tu le mi štirje in gore, ki nam bodonudile mnogo zanimivega v prihodnjih dneh.Pot nas vodi mimo južne stene Aiguille du Midi,kjer se v različnih smereh nekaj navez meri stežavami šeste težavnostne stopnje. Naša potpa nas vodi dalje, tja proti južnim stenam MontBlanca, proti Brenvi. Mnogo mi ostane v spominus te poti. Številni stebri in kuloarji v MontBlanc du Tacul, ponosni stolpi v Iglah ali pamogočni grebeni Grandes Jorasses tam v daljavi.Molče stopamo po gazi, ki se spretnoizogiba razpokam in kmalu zagledamo GrandCapucin, to drzno zgradbo iz granita, ki predstavljaeno najtežjih plezanj v Mont Blancu.Še zadnja ledna vesina in že smo pri bivaku

na Col de la Fourche. Polno alpinistov je že tuz različnimi nameni. Največkrat slišimo imenaAig. Blanche ali Sentinelle Rouge. Le našihsmeri ne omenja nihče. Kar veseli smo tega, sevsaj ne bo treba gnesti na stojiščih. Vendar totudi dokazuje, da so to težke smeri, ne mnogokratobiskane.V bivaku ni prostora za nas, zato se odločimo,da gremo dalje in da bomo ponoči malo plezali,malo pa spali. Spustimo se na ledenikBrenva. Na toplem popoldanskem soncu priredimopravo pojedino. Potrebovali bomokalorije, saj nas čaka 1300 m vzpona, jutrizvečer pa moramo biti že v Chamonixu. Kosonce zaide za grebenom Peuterey in se snegosreni, odidemo dalje proti Col Moore. Srečnoprispemo tja, brez kakšnih padcev v razpoke,pričenjamo verjeti v našo srečo. Na Col Moorese navežemo in prava plezarija se začne. Prečkamonevarne vesine, ki so razorane od plazov.Tu čez dan nima človek kaj iskati, ker bi gaogromne snežne gmote izbrisale s površinezemlje. Kmalu se moramo ločiti. Stane in Borogresta v »hruško« (la Poire) in morata še protilevi, midva z Marjanom pa zavijeva navzgorv Majorja (voie Major). Zaželimo si srečo inodhitimo vsak v svojo smer. Sneg počasi nastrmem pobočju preide v led. Plezava po konicahderez in hitiva proti skalam nad nama,kjer si bova lahko pripravila bivak. Popolnomaje že temno, ko doseževa poličko pod ogromnoskalno steno, ki naju bo varovala pred morebitnimiizstrelki od zgoraj. Ob soju čelnih svetilksi pripraviva bivak. Zlezeva v vreče in kuhavačaj. Samo žejna sva, razumljivo. Ves dansva hodila po soncu, to naju je čisto izsušilo.Končno tudi to brezkončno žejo potešiva inpoizkusiva zaspati. Vendar sva preveč razburjena,da bi nama uspelo. Saj sva končno tu,kjer si najboljši alpinisti merijo svoje moči. Alisva dovolj pripravljena? Ali ne bi mogla še večin še vztrajneje trenirati? Take in podobnemisli nama blodijo po glavi, vendar se pomiriva.Saj sva preplezala vrsto najtežjih smeriv Julijcih in bila vso zimo v gorah. Zbudi meneprijeten občutek mokrote, sneg se topi podtoplim telesom. Temna noč je še. Številnezvezde, ki jim ne vem imena, migljajo na nebuin občutek imam, da tudi vesolje živi. Tamdaleč, globoko v dolini Aoste številna osvetljenanaselja pričarajo nenavaden mozaik inpomirljivo vplivajo na človeka, ki se počutitako sam v prostranstvih teh visokih gora. Resso edinstveni takile samotni bivaki v gorah,daleč od ljudi, ko postaneta človek in goraeno. Kot da čutiš, kako utriplje gori srce.Polnoč je. Počasi pospraviva opremo in pričnevas plezanjem. V tej južni steni je le zgodenodhod jamstvo za srečen konec ture. V sončnipripeki se prično rušiti seraki, ki na svoji uničujočipoti podirajo vse pred seboj. Vrsti seraztežaj za raztežajem v utrujajoči ledni strmini.Plezanje ob svitu svetilk je vse prej kotprijetno, vendar če se mora, se mora. Ko sena vzhodu prične svetiti, sva že na stebru, zunajnevarnosti. Prva skalna pregrada naju nezadržuje preveč, zato pa se potem začne kotnož ozek greben, ki strmo drži kvišku do drugeskalne pregrade. Previdno se pomikava navzgor,vendar se prevarava v razdalji. Pričakovalasva le par raztežajev, pa jih je že več kotdeset, a še vedno nisva na cilju. Varovanje jele navidezno, zavedava se, da bi padec kateregakoli od naju pomenil za oba konec tisočmetrov niže na ledeniku. Toda zaupava si.Končno le doseževa skale. V opisu piše, dalahko pričakujeva težave četrte in pete težavnostnestopnje. Kmalu sva sredi stene. Hitrejegre, kot sva pričakovala. Nič naju ne morezadržati. Skale je zdajci konec, nad nama pase boči vsaj en raztežaj visoka, previsna, lednastena. Tu se torej lomijo seraki. Prestrašenogledava navzgor in iščeva prehod. Nekje moravačez. Odločiva se, da poizkusiva tam, kjerje stena najnižja. S pomočjo klinov se počasiprebijava navzgor in končno doseževa vršnirob stene. Vse, kar je še pred nama, je kotsmučišče za začetnike. Ne podcenjujeva gore,vendar nama ne more nič več preprečiti potido vrha Mt. Blanca. Živčna napetost popusti,pojavi pa se strahotna utrujenost. Nič več nisvaživahna. Vlečeva se kot megla in verjetnosva zelo žalostne podobe. Končno se tudi takrižev pot neha, ko se greben spusti navzdol.Na vrhu sva. Razgled nama poplača vse naporein navdušeno fotografirava. Koliko čudovitihmotivov nudi ta bližnja in daljna okolica!Kamor seže pogled, sami edinstveno lepi vrhovigora. Resnobno nedostopen, a vendar takodomač svet. Saj smo vendar v gorah kjerkolina zemeljski obli kot doma. Občudujeva divjegrebene Grand Paradisa. Vendar tudi nama,kot mnogim pred nama, pogled željno božasanjsko lepo Dauphinejo. Ne morem popisatiobčutkov popolne sreče. Sreče zato, ker živim,ker mi je dano uživati toliko lepega. V tem trenutkubi, če bi bil pesnik, zapel veličastnohvalnico goram, tako pa pred vsemi temi lepotamisamo sklonim glavo in sem srečen.

Marjan že priganja k odhodu. Res je že čas,saj morava še danes v Chamonix. Zapodiva sepo lahkem grebenu proti zavetišču Vallot. Tupo dogovoru čakava Staneta in Borisa. Todačas hiti, prijateljev pa od nikoder. Skrbi naju,saj bi morala biti že tu. Ko pa ju le še ni, pomisliva,da bosta verjetno bivakirala in zapustivaprijazno zavetišče. Drviva po gazi navzdol,se vdirava v ojuženi sneg, padava, preklinjavasilno vročino, ki neusmiljeno izsesavaše zadnje moči. Vendar počasi le izgubljavana višini in končno sva pri srednji postaji žičnicena Midi. Tukaj pa se šele začne pravakalvarija. Prsti na nogah, ki so mi nekolikoozebli, so se sedaj razboleli in pri vsakemkoraku navzdol se mi zdi, kot da bi hodil požerjavici. Vsaka stvar se enkrat konča in tudimidva po eni uri spodtikanja po gozdu doseževadolino. Prijatelji naju veselo sprejmejo, odvseh strani na mizo romajo dobrote, midva pasva samo strahovito žejna.Zal sva morala žejna spat. Zavaliva se v toplespalne vreče in zaspiva kot ubita. Sanjava očudoviti turi v južni steni Bele gore.Plezala 14. 1. 1969 Mitja Košir in Marjan Manfreda.2. Les DroitesMolče stopava drug za drugim po ozki gazi,spretno speljani med ledeniškimi razpokami.To je torej ledenik Argentiere, lepši je invečji kot njegov sosed Mer de Glace. Prvič svaz Marjanom tu, vendar takoj, ko zagledavacelo vrsto divjih, prepadnih sten, spoznava našogoro. Les Droites, ena najtežjih lednih sten vAlpah. Do naju priplava vrisk iz višave. Boroin Stane sta, a ju ne moreva najti v silnemlabirintu ledu in granita. Brez težav ugotovivatudi najino smer. V desnem delu stene se visokovanjo dviguje steber, po katerem je francoskiAnapurnovec Jean Couzy speljal smer, ki jebila do sedaj šele trikrat ponovljena.Kmalu sva pri vstopu. Široka obrobna zev najuprecej čas zadržuje, a jo končno premagavapo zelo strmem snežnem rebru, ki je ostalo,kdo ve kako, prilepljeno na ledeno ploskevtam, kjer neusmiljeno gospodarijo plazovi. Prijateljanad nama, ki plezata v »direktni« smeri,nama kličeta, naj nikar ne vstopiva. Zakaj?Res, da je ura že dve popoldan, vendar nitukaj nobenih serakov kot v Brenvi. Ko plezavaprve metre po lahkih skalah, pomešanih z ledom,nekaj v zraku nad nama završi. Preplašenpogledam navzgor, ker mi je ta zvok nekamčudno znan, a nič ne opazim. Da je zopetletalo, pravi Marjan. Pa je že prepozno, da bise o tem prepričal, kot divja jaga se pripodipreko skalnega skoka na naju pravi pravcatiplaz, sestavljen iz velikih in malo manjšihkosov ledu in skal. In to na najbolj nerodnemmestu. Stojiva na ledeni ploskvi samo na konicahderez in nemočno gledava navzgor, kdajnaju bo kakšen kamen ali večji kos ledu pozabilzgrešiti. Sekunde se mi zde kot večnost,a obstreljevanje ne poneha. Ne upam si pogledati,kaj je z Marjanom, tedaj pa ga že zaslišim,kako na glas ugotavlja, da lahko čez vrvnarediva križ. Pa ga ni treba. Popolnoma celaje, ta stara, dobra prijateljica, ki naju je povezovalaže v tolikih stenah. Strah je hitromimo, sedaj pa je treba naglo ukrepati. Svanamreč v vpadnici vsega, kar pade iz stenenad nama. Čim hitreje morava na levo, na steber,ali pa si ne bova nikdar več stisnila rokna vrhu.Pričneva z težavnim prečenjem. Led je trd inzahteva popolno previdnost, toda nama semudi in pozabiva na pravila varnosti. Marjanravno doseže malo boljše stojišče za granitnimblokom, ko zopet zaropota nad nama. Čutim,kako mi gre srh po hrbtu. Ali nama res ne bouspelo pobegniti iz te norišnice. Ponovi seprejšnji prizor. Glavo stisnem med ramena inčakam. Ne morem se premakniti, ker bi najmanjšakretnja pomenila usoden padec obeh.Prepričujem se, da imam odlično čelado, čepravvem, da mi pri polnem zadetku ne bipomagala niti jeklena plošča. Po čeladi udarjale še ledeni drobir, jaz pa še vedno nepremičnostojim in mi ne gre v glavo, da sva še vednona ledeni strmini v severni steni Les Droites inne nekaj sto metrov niže pokopana v kakirazpoki ledenika Argentiere. Marjan me priganja,tudi on je ušel vsem večjim kosom. Vsenajine vroče želje so se sedaj upodobile v ozkipolički na razu stebra. Šele tam bova na varnem.Hitiva kolikor se le da. Kjer bi v normalnihokoliščinah zabijala kline, plezava sedajskoraj brez varovanja. Kaj vse naredi strah.Sedaj sva že ugotovila vozni red padajočegakamenja in še preden naju plaz zajame, ženajdeva dobro stojišče, kjer se vsaj lahko maloumikava. Gora nama nudi možnost, da odnesevaceli glavi, v katerih pa tako ni veliko, koob tako poznem času vstopava. Sedaj šelevem, zakaj sta nama prijatelja odsvetovalavstopiti.Ura je šest popoldan, ko doseževa poličko.Brez besed se sesedeva in se zagledava drug

v drugega. Verjetno izgledava precej neumno,ker oba izbruhneva v smeh. Samo živčna sprostitevje to. Dajeva duška najini sreči, kot vojak,ki se živ vrača iz bitke. V tej razigranosti pozabivacelo na vreme. Šele ko kuhava večerjo,opaziva, da se je nebo prevleklo s temnimi,nevihtnimi oblaki. Kar ne moreva verjeti, sedaj,ko naju je gora spustila na varno pred plazovi,nama pa grozi z nevihto. Kaj pa Boro in Stane,ali sta že izplezala? Ali nam res sedaj, ko smotako blizu zmagi, ne bo uspelo? Ko je večerjapripravljena, padejo prve kaplje. Brž sva podvrečo za bivak in se pripraviva na mokro noč.Mrzlo zapiha okoli roba in ker sva prav narazu, sva popolnoma izpostavljena sunkomvetra, ki poganja v naju cele zavese dežja.Dokler samo dežuje še gre, a kaj če začnesnežiti. Ne marava misliti na to. Jutri se boodločilo. Od tukaj še vedno lahko sestopivav dolino. Veva pa, da se delajo nemogočestvari, če je sila.Bilo je pred šestimi leti, ko so trije odlični alpinistibili prisiljeni zaradi slabega vremena prečitiiz »direktne« na steber. Toda led, obilicasnega in grozovit vihar jih niso spustili iz stene.Tik pod vrhom so se morali obrniti in se dvadni spuščati skozi beli pekel nazaj v dolino.Sedaj, ko sva tu, šele veva, kakšno dejanje sotakrat naredili naši dobri znanci Tone, Metodin Pavle. Zaslužili bi mnogo več, kot spust izseverne stene Les DroitesO spanju ni govora, ker sva popolnoma mokra.Deževnica se nama cedi za vrat in naju neusmiljenonamaka. Umestna je Marjanova pripomba,da sva na vodno hlajenje. Na kaj vsese mora človek navaditi, če hoče biti alpinist.Drgetava od mraza, vendar nama ni niti zatrenutek žal, da sva tukaj. Bova vsaj videla,česa sva sposobna. Če bo šlo vse po sreči, bovajutri že v Chamonixu. Se bova že tam naspala.Tako nama pogovor zaide tudi domov, v domačegore. Spominjava se vseh prijateljev, kiso ostali doma in mogoče prav sedaj sedijov neki planinski koči in uživajo enega tistihčudovitih večerov, ki z zlatimi črkami ostanejozapisan v spominu. Midva pa tukaj komaj čakavajutra in si nad vse želiva sonca.Niti opaziva ne, kdaj se popolnoma zjasni.Oblaki izginejo kdo ve kam in z neba se namamrzlo nasmehnejo zvezde, ki pa že bledijo.Končno se zdani. Hitiva s pospravljanjem mokreopreme in še v jutranjem mraku pričneva splezanjem. Zopet sledijo številni raztežaji nazajv steno in po njenem strmem ledu navzgorproti skalam stebra. Najdeva prvi klin. Torejsva v pravi smeri. Ledeni kamini in poči vodijonazaj na steber, ki je že ves v soncu. Ko doseževaprve skale na stebru, se udobno zleknevana sončni polički visoko nad dolino, proč odcivilizacije, ki je samo krinka pred človekovimneznanjem. Za kaj vse so ljudje, ki ne živijoz naravo, prikrajšani!Prijatelja vriskata že zelo visoko, zato tudimidva pohitiva. Nekaj časa nama steber nedela težav, potem pa prideva tja, kjer preidev strmo steno. Tu so torej morali obrniti Kamničani.Popolnoma gladka plošča nama sedajne dela težav, ker je suha, zato pa nama strmosnežišče nad njo vzame precej časa. Sledijotrije čudoviti raztežaji v kopni skali, potem paje veselja konec. Smer zavije na desno, v senco.Zopet se začne zamudno plezanje po poledenelihskalah. Ni in ni konca temu utrujajočemuplezanju. Končno se le izmotava iz tega nemogočegaterena in prilezeva na odrešilno vršnosnežišče, ki je hitro za nama. A kaj je zopetto? Sonca ni več, le enolična sivina okoli naju.Se bo zopet poslabšalo vreme? Marjan doseževrh in zatuli čudovito kitico neke pesmi, ki jedogovorjeno znamenje, da sva na vrhu. Odčisto blizu se začuje odgovor. Torej smo vsi izstene. Ze tretjič letos takole skupaj stojimo navrhu. Nepopisen je takle trenutek. Tri izrednestene so že za nami letos, šest težkih smeri, kivsaka po sebi predstavlja uspeh za nas in zadomovino.Začnemo sestop, ki pa se izkaže težji, kot pasmo pričakovali. Hitimo po ledeniku Talefre,ker se nam mudi na vlak iz Montenversa. Zaboljše počutje pa poskrbi vreme. Iz oblačneganeba prične deževati in kmalu smo že drugična tej turi čisto mokri. A kaj zato, saj se vračamov tabor. Da pa ne gre vse tako, kot jetreba, se izgubimo na neskončnih morenahledenika Mer de Glace. Ko pridemo na Montenvers,pa ugotovimo, da je bilo vse divjanjezaman. Zadnji vlak za Chamonix je že odpeljal.Čaka nas še sestop po lepi poti v dolino, tisočmetrov nižje, ki pa jo zdaj vsi preklinjamo.Tako gre torej zadnja tura v montblanški skupinih koncu. A samo za naju s Stanetom. Boroin Marjan imata še dovolj dopusta in bosta šetu. Midva pa kar nekam žalostna sestopava vdolino in ne gledava nazaj. So trenutki, ko bičlovek najraje stekel nazaj in se nikdar več nevrnil. Saj vendar pripadamo goram, za njihživimo. Vedno se bojimo slovesa. Toda kaj, koso tudi druge dolžnosti. Zopet me čaka delov železarni, Staneta pa poleg službe težko pri-

čakujeta tudi žena in mala hčerkica. In šenekaj nas sili domov; to so naše prelepe gore,ki kot podoba iz sanj vabijo iz daljave.Še bomo prišli, čudovite gore Mont Blanca,vendar nas vedno bolj hrepeneče kličejo grebeniin stene domačih gora, ki jim po lepotini enakih.Plezala 21. in 22. julija 1969 Mitja Košir inMarjan Manfreda.3. FreneySonce zaključuje svoj lok in izginja nekamza Innominato, ko imava z Marjanom prostorza bivak pripravljen. To bo za naju najveličastnejšibivak v življenju. Predstavlja ga ozkapolička na boku stebra - centralnega stebra,v Freneyu. Oba poznava zgodovino te smeri,veva za številne poizkuse, žrtve in končnotudi zmage. Zavedava se pomembnosti tegadogodka za naju in za najino domovino inzato nad vse skrbno pripraviva vse potrebno,da bova jutri sposobna preplezati še zadnjihdvesto, a zato najtežjih metrov.Sonce je dokončno zašlo in iz doline se s sencopriplazi tudi mraz, da brž smukneva v puhovkein bivak vreče. Povečerjala sva in sedaj uživavav čudovitem razgledu. Ker sva zelo visoko,nama pogled obsega obzorje, ki ga vceloti tvorijo gore, znane in neznane, priča svafantastično lepemu sončnemu zahodu in čudovitiigri barv na vrhovih teh gora, najvišjih vEvropi. Dan se vedno šibkeje upira noči in vdolini zagore lučke. Courmayeur in Entreves.Na nebu pa se prižgo večje, svetlejše in mnogoštevilnejše zvezde, ki nama bodo svetile celonoč in nama oznanjale čas.Do naju priplava vrisk. Boro in Stane sta vsosednjem stebru. Plezata prvo ponovitev Harlinovesmeri. Tudi onadva sta morala odnehatiin se pripraviti na mrzlo noč v steni visoko podvrhom Mont Blanca. Ko ugasne še zadnja dnevnaluč na najvišjih vrhovih, se tudi midva pogreznevav nemirno spanje. Vsakokrat kozaspim, se nagnem proti prepadu. Ko se napnevarovalna vrv, se zbudim. Tako se ponavljapozno v noč, potem pa ne morem več zaspati.V mislih še enkrat prehodim našo pot. Dva dnije že minilo, od kar smo se z žičnico odpeljaliiz Chamonixa na Aiguille du Midi. V čudovitemjasnem vremenu se je gondola vzpenjala pojekleni žici proti visokemu sončnemu vrhu. šeisti dan smo odšli po ledeniku Geant do bivakana Col de la Fourche. Ko je sonce zašlo završno kupolo Mt. Blanca, smo vstopili v bivak.Vendar nismo zdržali v bivaku. Sedli smo namajhno ploščad pred bivakom in uživali neskaljenoveselje, ki prevzema človeka, ko v družbiprijateljev občuduje daljna obzorja in se v tembajno lepem svetu sredi gora počuti svoboden.Stane je vneto fotografiral to veličastno igrosvetlobe in sence, ki jo je pričaralo zahajajočesonce - ta najpopolnejši slikar stvarstva. Odpravilismo se spat, ker nas je čakal naporendan. In ko so se na nebu prižgale prve zvezde,je bilo v bivaku že vse tiho. Ura je bila polnoč,ko smo zapustili to prijetno zavetišče in sepotopili v temo in med razpoke ledenika Brenva.Pred nami na ledeniku je migotalo nekajlučk. Bile so naveze, ki so šle v Brenvo. Sledilismo jim, ko pa so oni zavili navzgor, se jenaša pot spustila strmo navzdol, v krnico podGrand Pilier d'Angle. Dober sneg nam je olajšalsestop, zato pa smo se spodaj skoraj izgubiliv blodišču razpok. Bili smo na začetkuznamenitega pristopa do Freneya, pod ColPeutereyem. Toda od sedla nas je ločil šeogromen ozebnik, ki že sam po sebi predstavljazahtevno ledno turo. Bili smo že v zgornjipolovici žleba, ko je nebo na vzhodu zažarelo.Nemo smo opazovali rojstvo novega dne.Orjaška žareča krogla je počasi drsela izzagora. Tam nekje smo slutili bisera WališkihAlp, Matterhorn in Monte Roso. Ker je bilapred nami še dolga pot, smo pohiteli protisedlu. Še zadnji metri in pred nami se je odprlnov svet, nam še popolnoma neznan. Tik prednami so se dvigali visoko pod sam vrh MontBlanca granitni stebri. To so torej sloviti Freneyskistebri. Globoko pod nami pa je v neštetihslapovih padal v dolino strahovito razbitiledenik Freney. Nasproti nam pa je kotnebeška lestvica gospodaril nad okolico grebenInnominate. A zopet so se nam poglediustavili na naših stebrih. Vsak po svoje smonatihoma iskali prehode in ocenjevali težave.Najvišji je centralni steber, ki je dolga letakljuboval najboljšim navezam. Celo VValterBonatti ni imel sreče pri snubljenju. Sedaj paima steber že več kot deset ponovitev. Ali gabova z Marjanom zmogla? Tik ob centralnemstebru, na njegovi levi, je nekoliko manjši steber,tam je znameniti Amerikanec John Harlinspeljal smer, ki še ni bila ponovljena. Stane inBoro bosta tam poizkusila srečo. Trdo delobosta imela.Sonce je bilo že visoko, ko smo se razšli privstopu v centralni steber. Tu je najina pot zavilastrmo r^avzgor. Tu je bilo konec skritihželja in upov. Začel se je pravi častni boj z

goro. Ze prvi metri so dokazali, da v Freneyune bo nič podarjenega, vsak meter bo trdoprigaran. In tudi zrak je postajal vse redkejši.Višina 4100 m in težave pete in šeste stopnjeniso več kar tako. Kazalci na uri so hitelisvojo pot, vršni steber, imenovan ,sveča' pa nibil nič bližji. Stena je postajala vse težja,midva pa sva napredovala vse počasneje. Kjeje zdaj tista hitrost, s katero sva doma premagovalanaše najtežje stene. Končno sva le doseglapolico, ki je v opisu označena kot bivakprvopristopnikov.No, sedaj sva pa tu. Noč še vedno zmagovitovlada nad pokrajino, a s spanjem ni nič. Vsakihnekaj minut se moram presedati, ker drsimnavzdol. Zaradi tega presedanja zbudim Marjana.Skupaj ugotavljava, da bi vseeno lahkovzela s seboj slonove noge, ker nama mrazpočasi leze v noge. Ko pa se na vzhodnemobzorju pojavijo prva znamenja prihajajočegajutra, so vse tegobe takega neudobnega bivakapozabljene. Ko se popolnoma zdani, Marjanže obdeluje previsno poč nad nama. Pet raztežajevčiste šeste stopnje po strehastem stebrunaju še loči od lažjega sveta na vrhu.Tukaj torej so se ustavili vsi poizkusi, ko sohoteli gori vzeti še to zadnjo najtežjo skrivnost.Napredujeva hitro in se veseliva čudovitegaplezanja. Pozna se nama trening vdomačih Julijcih. Res, uživava v ekstremnemplezanju na višini 4500 m. Ura je dve popoldan,ko doseževa škrbino, ki predstavlja konectežav. Izredno dobro se počutiva in na glasdajeva duška najini sreči, saj je za nama enanajtežjih smeri v Alpah. Tudi pod nama serazleže vrisk, ki bi ga prepoznal med množicodrugih. Prijatelja Boro in Stane sta. Nepozabnoje tako neskaljeno veselje nad uspehom. Najlepše,kar lahko človek doživi v življenju, jetrenutek, ko v družbi svojih prijateljev proslavljavelik dogodek v življenju. Mnogo bi lahkonapisal o svojih prijateljih. Pa ne najdem besed.Pravi prijatelj je neprecenljivo bogastvo. Zatose vam zahvaljujem, dragi prijatelji, za najlepšadoživetja v življenju. Brez vas bi ne bilotako čudovito. Hvaležen sem usodi, ki mi jepoklonila take prijatelje.Lahek greben do vrha Mont Blanca je za nami.Zopet občudujemo razgled s tega najvišjegavrha Evrope. Pogled nam brez ovir plava tjav dalje, kjer v rahlih meglicah izginja francoskain na drugi strani italijanska ravan. Alije še kaj lepšega kot takle počitek na vrhu, kose po dobro opravljenem delu popolnoma izročašsanjarjenju o nepokvarjenem življenju, oživljenju brez enoličnosti, daleč od vseh težav,ki bremenijo vsakdanjost.Z vrha Mont Blanca sestopimo proti zavetiščuVallot, ki nam bo čez noč nudilo zavetje. Zanami je izredna tura, vendar nam misli vednopogosteje uhajajo k domačim goram, ki sicerniso tako mogočne kot te tukaj, a vseeno neprekosljivolepe. Kaj bi dali sedaj, da bi namestoChamoniških igel ugledali Martuljškoskupino ali da bi namesto snegov Mont Blancačutili pod nogami skalo katerega koli vrhov vTriglavskem kraljestvu.Plezala 18. in 19. julija 1969 Mitja Košir inMarjan Manfreda.IZ MOJE POPOTNE TORBE(Pokojni materi v spomin)NadaKostanjevicMati je bila doma iz Slavonije. Poročila se jena Sušak (sedaj Rijeka), tam rodila in vzgojilašest otrok, a nikoli je nisem slišala, da bi govorilao domotožju. Rada je imela morje, radanaš ubogi skalnati svet, a še rajši divje in zanimivevrhove Gorskega kotarja, ki se sicer neponašajo z veliko višino, a krijejo v sebi naravnostčudovite lepote. Komaj smo za silo shodili,nas je jemala s seboj v gore. Ko pa smopostali učenci osnovne šole, nam je drugemuza drugim v Miklavža preoblečen stric potisnilv roke smuči z besedami: »Vedi, da jih bošmoral vedno sam odpenjati in zapenjati, intudi nosil jih boš vedno sam.« Tudi mati in očesta kaj. rada smučala, in nas te takrat malopopularne umetnosti navadila.Nekega dne, meni je takrat bilo komaj štirileta, sestri Verici pa dve, so starši odšli na izletz ostalimi otroki, naju pa so pustili doma pridekli. Ta je mislila, da spimo, nas zaklenilain odšla k maši. Seveda sva bili s sestro ogorčeniin razočarani, ker so naju pustili. In odločilisva se za svojevrsten planinski vzpon. Vsobi je bila velika starinska kalijeva peč. Porazah peči, po primaknjenih stolicah, ki so seprevračale, po vratcih, po dimni cevi, in nevem kako, a končno sva ta vzpon - za nas prav

gotovo šeste stopnje - uspešno premagali. Gorsva prišli, dol pa nisva znali več. Najino ponosnoukanje se je spremenilo v bridki jok.K sreči je prišla dekla, naju rešila, a ko jemateri vse to povedala, naju je mati proglasilaza planinsko zreli. Dva starejša otroka stadobila nova, večja nahrbtnika, midve pa svapodedovali njuna, dobili sva kratke hlače invisoke čevlje in se nedeljskih pohodov našedružine redno udeleževali.Najraje smo jo ob poletnih in tudi zimskihnedeljah mahnili na Platak. Pozimi smo odhajalitudi v Skrad in Delnice. Medtem ko sostarejši otroci že šli svoja pota, naju je matiz Verico potrpežljivo vadila smučati. A kajkmalu sva, s številnimi padci, lahko sledili bratomain sestrama na dolgih smučarskih turah.Poleti smo s Platka šli na skalnati Obruč, naSnežnik, pa tudi na Risnjak in odondod doFužin ali s planinkami poraščeni Lokev.Ze pred vojno je bilo na Platku zelo živo. OdRijeke je Platak oddaljen borih 24 km. Nekajčasa te pelje cesta po goli kraški pokrajini,a kmalu se znajdeš v gostem in čudovitem gozdu.Po treh kilometrih gozda so tri nekolikovečje jase, ki jih imenujejo Poljane ali tudiFrebeniš. Na prvi je logarska hiša. Tam je predvojno bil velik planinski dom, ki je 1940. letapo nesreči pogorel. Razen tega je bil tam tudisokolski dom in kasarna planinskega polka.Do zanimivega pravega alpskega vrha Snežnika(za razliko od Notranjskega Snežnika gaimenujejo Hrvatski Snežnik) je le poldrugo urohoda, do Risnjaka pa pičle tri ure.V poletnih počitnicah, ko je imel tudi oče dopust,smo nekoč naredili prav zanimivo turo.Namenili smo se s Platka na Risnjak, z Risnjakapa v Lokve. Bila nas je velika družba, več družin,otrok pa cela čreda kaj različnih starostiod štirih let navzgor. Z otroki posebnih sitnostini bilo. Nekaj časa je otrok hodil sam, nekajčasa ga je mati tolažila, nekaj časa starejšibrat zmerjal, tudi tepel, potem pa se je našelkdo, ki je iz čiste ljubezni do starejše sestreali mlajše otrokove tete otroka nesel kak kilometrček,da je nabral potrebne moči, potempa se je zgodovina ponavljala. Seveda je požrtvovalnežz otrokom vred moral nositi tudinjegov nahrbtnik. Ker je mati imela slabe izkušnje,ko se je s tolikimi otroki prerivala popolnih vlakih in ne preveč higieničnih gostiščih,je vedno eden od otrok, ponavadi najmanjši,imel v nahrbtniku tudi nočno posodo. Ko semjaz prišla na vrsto za ta »terenski pribor«, semse uprla, oče mi je pritegnil in tako je ta instrumentostal doma, čeprav danes vem, da jemati imela prav.Hodili smo do Šlosarjevega doma pod Risnjakomprecej časa. Dosti časa nam je tudi vzeloiskanje planik, potepanje okoli doma, ter ogledovanjedveh Angležinj, ki sta po neki nesrečizašli v to lepo in neobljudeno pustoto. Sončnizaton na Risnjaku je bil čudovit — razgled naprostrane gozdove Gorskega Kotarja me jevso prevzel - čeprav še niti pismena nisem bila.Razgled v Šlosarjevem domu je pa bil boljtako... popravljali so nekaj, petroleja ni bilopreveč, za spanje vsem nam je bila na voljole s slamnicami pokrita skupna soba, v njenemkotu je sameval razmajan pograd. Zgornjeganadstropja sta se polastili moji sestri in sestrična,spodnjega obe Angležinji. Mi ostali smo sespravili po tleh, kakor smo znali in vedeli. Zdise mi, da nas je bilo vseh vsaj 20. Luči nismoimeli. Zdajci pove Verica jasno in glasno, damora nekam. Mati je vzdihnila za doma puščenoposodo, a ker je bila po sili razmerčuda iznajdljiva ženska, je dekletce prijela trdnookoli pasu, jo dala skozi okno, da je opravilasvoje, in jo posadila nazaj na mesto. V temse oglasi planinec Uco:»Teta, zaprite okno, me zebe.«Mati je ubogala, pa se oglasi Ucov brat Maco:»Raje odprite okno, tukaj je neznosno slab zrak,še zadušili se bomo!«Mati je pa že bila na mestu. Maco je počakal,da je Uco zaspal, in se začel potihoma plazitiproti oknu. Pri tem je stopil mojemu očetu nabrke, bratu na noge in meni na uho. Vsi smoga počastili s primernimi komplimenti, tudi Angležinjista se zbudili in nekaj povedali v svojemjeziku. Maco pa je le okno odprl. Tri dekletagori na pogradu so se začele hihitati,moj oče pa je iz spanca zarohnel:»Če ne bo precej mir, dobite štiri okoli ušes!«Ne vem ravno, zakaj štiri, ker so bila gor letri dekleta, a to nas je spravilo v še boljšovoljo. Končno smo le pospali, takrat pa se jezačel plaziti Uco proti oknu, da ga bi zaprl.Pri tem je za spremembo pohodil moje lase, Veričinenoge, mamino uho, zadel ob Angležinjinoroko pri oknu ter ga s treskom zaprl. Ko jeUco zaspal, je spet Maco začel svojo operacijo.In tako vso noč. Zjutraj pa smo videli, da jeokno bilo brez šip. To se večkrat pripovedujeza smeh, to pot pa se je res zgodilo.Seveda se je zjutraj bilo treba umiti. Fedor,mlad študent, nam je zapridigal, da moramoobema tujkama pokazati, kako smo mi Slovaničisti ljudje. Tako smo se postavili v vrsto pred

šterno na prostem pred domom. Hladna sotaka gorska jutra tudi poleti. Nismo prizanašalidrug drugemu. Umivali smo si prav vsedele telesa, ki smo jih zaradi spodobnosti lahkopokazali. Seveda nas je zeblo ko cucke. Pričakovalismo natančno umivanje obeh žena, aglej, onidve sta se le napudrali, in jo ucvrlinaprej.Takrat sem spoznala s planikami dobesedno pokritiMali Risnjak, slikovita Medvedja vrata, zelenetrate okoli Ličanke. Se nekaj dni smo biliv Fužinah. Povzpeli smo se na Bitoraj, na Bitorajskestene, ki kažejo naravnost čudoviteoblike, na krotko in okroglo Viševico ter naMedvedjak, ki je meja med Krasom in Gorskimkotarjem.Se smo se vračali na Platak. Tam sem tudisrečala ljubezen, sicer ne svojo, saj mi ni šebilo deset let, a me je zelo pretresla. Kot semže povedala, je bila blizu doma kasarna planinskegapolka. Mladi oficirji so se kaj radiogledovali za našimi starejšimi sestrami, mlajšetja do dvanajstega leta navzdol smo približnovedele, kateri od starejših sestra ali mlajšihtet velja simpatija, saj je »simpatizer« tozadevnegaotroka obsipal z ljubeznivostmi.Tega poletnega jutra je mati z malo Vericoše spala, ko so me poklicala dekletca, kakoleto starejša od mene, Helga, Vilma in Dubravka.»Nada, pojdi, gremo na Sleme gledat, kakosonce vstaja. Kaj boš večno ta malo vlekla sseboj!«Odpravila sem se tiho in hitro. Sle smo skoziše nekoliko temni gozd proti Slemenu. Kje je toSleme bilo, še danes ne vem. Nikoli potemtega malega vrha, na katerem je bilo trigonometrijskoznamenje, nisem mogla najti.Hodile smo skoraj na pamet, skozi malinovje inkoprive. Videle smo, da je že nekdo pred namihodil. Sonce se je že začelo porajati, ko smozagledale vrh. Na trigonometrijsko znamenjeje bil naslonjen mlad oficir. Mislil je, da jesam. Gleda! je lepoto okoli sebe in žalostno,žalostno pel:Ja nekoga volim, ja nekoga ljubimJa za nekim čeznem, ja za nekim žudimTražim ljubav, tražim sreču, tražim mladost svojuNikad nač je neču.Helga nam je dala znamenje, naj se ustavimo.A je bilo prepozno. Mladenič nas je že opazil.Hrupno nas je pozdravil, pomagal na vrh terse z nami veselo šalil. A meni je nekaj grenkegaostalo v srcu. Videla sem bolečino, ki jinisem znala pomagati ne jaz ne prelepa naravatega poletnega jutra.Brezskrbne hoje po gorah je bilo kaj kmalukonec. Lepi mladi oficirji planinskega polka soimeli druge skrbi kot ogledovati se za dekleti.Tudi moji starši so bili venomer zaskrbljeniin zaposleni. Bila sem že zadosti stara, da birazumela. Vojna je bila blizu. Divjala je že pososednjih deželah. In tudi naš ljubi Dom naPlatku je po nesreči pogorel. In potem je vojnaprišla tudi k nam. Na gore dolga leta nismoveč mislili.Po končani vojni dve leti tudi nisem mogla vgore. Končati sem morala šole, se zaposliti,pomagati bratom in sestram, da končajo šole.Nekega jesenskega večera 1947. leta mi rečeVerica, takrat že lep 18-leten deklič:»Ali veš, da so v športnem društvu ustanovilitudi planinsko-smučarsko sekcijo? In ali veš,da ima društvo prostore ravno v stanovanju,kjer smo se vsi mi otroci rodili in kot majhnistanovali?«Ni mi bilo treba dvakrat reči. Moji materi šeenkrat ne. Sama ni imela časa ne moči, a najuje z navdušenjem vpisala v planinsko sekcijo,kasnejše ,planinarsko' društvo. Hodili sva nasestanke v tisto sobo, kjer sva prvič plezalina peč. Ta je še zmeraj stala tam. Bila je tohiša, kjer smo vsi mi otroci zagledali luč sveta.S sestro sva bili še mladi, a sva morali krepkoprijeti za vsako delo v društvu in seveda doma.Doma se je od številnih bratov in sestra vednonekdo poročal ali dobival otroke, iskal službo,odhajal študirat, zato smo se ukvarjali prav zvsem, kar nam je lahko prineslo kak dinar:oddajali smo sobe, kuhali smo za goste, poučevalituje jezike, redili koze, prašiče in kokoši.V društvu je pa tudi trda predla. Obnoviti jebilo treba podrti dom na Platku, zgraditi Domna Snežniku, čudovito orlovo gnezdeče podvrhom 1506 m visokega hriba. Tako sva s sestromed tednom hodili v službo, krmili cel regimentraznovrstne živine, stali v vrstah za tekstil alihrano, kakor je pač naneslo, pomivali goreposod, lupili kvintale krompirja, ob nedeljah pavstajali z zoro vred, da sva doma vse opraviliter se z množico drugih planincev vzpenjalina več ali manj razmajane kamione in odhajalina naš ljubi Platak, kjer smo ves dan prenašalimaterial, gradili, delali in prepevali. Zmagovitapesem je odmevala s kamiona, ko smo se vozilidomov. Na Titovem trgu, kjer se je ob nedeljskihvečerih zbirala mladina iz Rijeke in Sušaka,smo veselo zapeli v krogu stoječ: »Platak

i ta j Snežnik naš«, ter potem odhajali domov -seveda peš - po več kilometrov daleč.A počasi je neprestano delo rodilo sadove.Doma ni bilo treba več tako garati, bratje insestre so se postavili na svoje noge, koze inkokoši smo odprodali, starši so šli v zasluženipokoj.Na Prebenišu je stal zal dom, pod vrhom Snežnikapa drugi. Po cesti k Platku so vse redkejevozili izletniški kamioni, vse pogosteje avtobusi.Le kdaj so minila leta? Presrečne »objave«so me popeljale v dotedaj neznane Kamniškein Julijske Alpe, v čarobni svet Plitvičkihjezer, v Durmitorske divjine, v gostoljubno instarinsko Makedonijo.A nekega dne smo zopet šli po stari poti.Večja družba nas je bila. S Platka nas je nesloproti Risnjaku. Pod noč smo prišli v obnovljeniŠlosarjev dom. Ko smo prišli tja, so moškiposedli, midve s prijateljico Nives pa sva izzdruženih nahrbtnikov pripravili večerjo. Drugidan smo se podali proti Lokvam. Po poti smodoživeli nenavaden strah. Našli smo namrečše topel medvedov iztrebek. Tekli smo, doklernismo prišli do ceste. Na cesti me je ogovorilstarejši možakar iz naše družbe, odbornik, starborec in družinski oče.»Dekle, koliko let pravzaprav imaš?«»Pol preveč,« mu odgovorim po pravici.»Gledal sem te sinoči - ko si prišla v kočo,takoj si postala gospodinja in mati. Gore solepa reč, povem ti pa, družino bo treba ustanoviti.Poznam življenje, dekle.«Skoraj tako sem bila zamišljena kot takrat,ko sem zagledala oficirja, ki je žalostno pel.Jesen je zopet prišla. V planinskih prostorihsmo sklepali o tem, kdo naj naslednje leto zopetpride v odbor društva. Možakar, ki me je poletitako odločno ogovoril na poti v Lokve, meje vprašal:»Ti boš seveda zopet pri odboru.«»Letos ne več, Boro. Ubogala sem vas, in sekmalu tudi jaz poročim...«»Ali ostaneš na Reki?«»Ne, v Vipavo pojdem.«Mislila sem, da je s poroko mojega odborništvain planinstva na sploh konec. Pa sem se korenitozmotila. Kjer je Slovenec, tam je tudi planinskodruštvo, in Vipava ga ima seveda tudi.Kmalu sem bila med člani, in tudi med odborniki.Po poteh očaka Nanosa, po skalovju Snežnika,po skritih gozdnih poteh že koraka za menojkaj pogumno moj sinko. Seveda, skraja je bilodrugače. Nekaj časa je hodil sam, nekaj časasem ga jaz tolažila, potem so ga nesli tisti,ki so jim njegove sorodnice bile všeč, natoje bil tepen, in nato je zopet hodil sam. Sedajpa že premore vso pot brez pomoči.Otroci naše matere pa smo raztepeni prav povsem svetu. Vsi imamo tudi sami že otroke.A vsem nam je skupna ena lastnost: Najboljsmo srečni, ko smo nekje na vzpetini in gledamodolino pod seboj. Naša mati že več letpočiva na trsaškem pokopališču. Mi pa se jespominjamo in govorimo svojim otrokom o njej,doma in v planinah.NA ŠPIKTatjanaKordišmeti motorizirane prijatelje utegne bitivčasih zelo koristno. Posebno če tem prijateljemmanjka ravno tisto kolesce kot tebi samemu,namreč tisto, ki bi te prikovalo v dolino in ti nebi pustilo navzgor v redkejši zrak.Tako se je zgodilo, da smo se peklensko vročejulijske sobote takoj po »šihtu« (pa ne mojem)stlačili v razbeljen fičko: ona in on in jazpo volji oziroma povabilu njunem. Odbrenčalismo iz prahu in hrupa tisti vabljivi piramidi naproti.Znanci so sicer rekli: »Pojdite, ampaknikar ne mislite, da vas čaka tako lepa tura,kot vam jo ta priliznjenec obeta, če ga gledateiz Martuljka. Sama melišča in zopet meliščavas čakajo in kleli boste po njih navzgor, dase bo kresalo za vami.«Brez vsakršnih iluzij smo torej šli le zato, »dabo potlej mir pred njim«.Pot od »Erike« do Koče v Krnici je tako kratka,nenaporna in prijetna, da kar razumeti ne moremtrume turistov iz Kranjske gore, ki nikoline zaidejo semkaj. Vsaj tako je mogoče sklepatipo vpisni knjigi, ki ji v dvanajstih letihni uspelo napolniti se z imeni obiskovalcev.Oskrbnica je rekla: »Jutri vas bo pošteno peklo,če ne boste šli dovolj zgodaj,« in porinila prednas ogromne skodele čaja, da bi se že zaradinjega splačalo priti semkaj. Prijetno se je razlezlavroča tekočina po žilah, tačas pa sokresničke že prižigale svoje lučke, okoliški vr-

hovi so se poslovili v pražnjih škrlatnih toaletah.In če k temu dodam še prijetno srečanje s hribovskimiznanci in kramljanje o tem in onem obnjunem brnečem gorilniku, moram reči, da dajotakile večeri hoji v hribe še poseben čar.Oskrbnica ni bila samo prijazna, ampak tudistroga in nas je že ob desetih spravila pododeje. Še neutrujenim nam spanec ni hotel lečina oči. Ravno smo mislili oditi v svet sanj, kose je od okna sem oglasila glasba, sledil ji jekomentar. Na žalost komentarja nismo razumeli,ker "je bil v nemščini, smrčal pa je možakarčisto po naše. Tudi dekletu ob meni se jesanjalo nekaj nenavadnega, kot je v sanjahskušala povedati. Sledilo je škrebljanje mišknad stropom. Potem pa sem izključila gumb nasprejemniku in ne vem ničesar več.Po zaslugi treh dokaj glasnih deklet smo tudimi vstali »sredi noči«, za naše pojme, seveda.Zunaj nas je pozdravila nepregledna sivina, leen vršiček se je izvil iz nje in nam še ves rožnatvoščil dobro jutro. A zanesli smo se na oskrbčininaprerokovanja, se oprtali in odrinili natisto toliko hudega obetajočo pot.Kaj kmalu se je pot iz gozdiča usmerila čezsuho strugo hudournika, potem pa med neprijetnobožajoče ruševje. Kar prilegel se je kakmacesen sem in tja, ki je pobožal nežno, kot zatolažbo. Ko smo šli spet čez hudourniško korito,se je moj želodec uprl: »Meni, kar je mojega,ali pa te ne pustim naprej!« Tudi prijatelja stamorala upoštevati to energičng zahtevo. Sicerpa je bila že ura hoje na tešče za nami. Tetrapakiin vse tisto, kar spravljajo v njih, so zaplanince velika pridobitev. Ko bi le bili še boljprikladne oblike za v nahrbtnik in ko se nikoline bi sami od sebe odločili znebiti svoje vsebinetam nekje med rezervno srajco in fotoaparatom!Mi smo trem odvzeli to možnost,vrgli vase še nekaj bolj »žmahtnega« in potemnas je kar samo nosilo čez prva melišča. Pritem smo modrovali, da nam ne bo hudega, čebodo vsa napovedana melišča tako lepo zaraslain z rožicami posuta kot tisto. Pa je pot zavilačisto nepričakovano v gozdič med borovce inmacesne in po mehki preprogi, iz iglic stkani,smo se strmo vzpeli do prvega grebenčka. Našapredhodnika iz koče sta dala dober zgled, grebenčeklep razgled, macesni senco; res bi biloizzivanje bogov, če se ne bi ustavili. Oskrbničinaprognoza se je že krepko uresničevala intekočino, ki smo jo med potjo izgubili, smomorali nadomestiti z dvojnim C. Iz tega kraljevskegaudobja nismo prav nič zavidali tistimčrnim pikam, ki so brzele po ovinkih na Vršič.Toda vsake lepe stvari je prekmalu konec inspet smo se morali postaviti na noge. Ko smose končno le izmotali iz ruševja, še vedno nismoprišli do tistih nesrečnih premikajočih sekamnov, čakale so nas cvetoče trate. Seveda seje sonce upiralo vanje ravno pod takim kotom,da je izželo iz nas čim več slanih kapljic.Ovinkaje smo grizli kolena in bili tiho kot miške,saj je bilo škoda dragocene sape za obračanjejezika. Pa tudi potrebe po govorjenju ni bilo,vsi trije smo bili zaposleni z razgledovanjempo obzorju, ki se je z višino znatno širilo. Kotbi pred nami hodil po okoliških grebenih Žagarin se s svojo žago izživljal nad temi ogromnimiskalnimi gmotami. Vse je cik-cakasto, našpičeno.Spet smo se zgovorili na razgled in se položilina tla. Optične užitke smo še povečali zužitki ob klokotanju vsebine tetrapakov. Za vsebinosmo spravili še embalažo, seveda podrušo, da ne bo videti, kje se je osel valjal.Pred nami je bila še dobra ura hoje, če naširačuni drže. Verjetno drže, ker se vrh vzpenjanad nami v kar sprejemljivi bližini. Pot podnoge, da bo hitreje za nami! Pa nam ni bilousojeno. Mimo velikega skalnega kotla s spoštovanjemvzbujajočo globino pridemo na rob,porasel s pravo mehko angleško travico. Zašerpami smo povzeli nekako takole:»Bog je ustvaril tako mehko travico zato, da seusedemo nanjo, in če se ne bi usedli, bi se bograzjezil. Ne jezimo bogov in usedimo se!«Poleg tega je bil s tistega roba tako veličastenpogled na Škrlatico in njene sosede, na dolgejezike melišč in snežišč, ki so sikali navzdol inse iztekali proti Krnici, da bi bil res greh hladnokrvnooditi mimo. Sicer je pa do vrha komajkake pol urice, vreme ne more biti lepše, časaje še na pretek in kaj bi drveli po hribih. Tistikup kamenja pred nami nam tako ne uide. Resnam ni ušel. Vsi zadihani smo zlezli nanj inpresenečeni ugotovili, da se bomo morali potruditina naslednji kup kamnja, ker tisto pod našiminogami še ni vrh. No, saj nam že odspodaj ni bil simpatičen, kar za malo se namje zdelo, da bi bil Špik s te strani tako grd vprimerjavi s tisto vsem znano njegovo podobo.Do sosednjega vrha ni bilo daleč in del potije bil opremljen celo z žico. Tako, da, človekmora malo tudi z rokami prijeti za skalo, to jedostojen dostop k takemu lepotcu. Čedalje boljvšeč nam je postajalo, da ono prej ni bil vrh.Kar z nekakšnim zanosom smo stopili na vrh -toda, ojoj, - tudi ta vrh ni bil Špikov. Treba boše na tretjega. Tistemu tretjemu se je pa že

na prvi pogled videlo, čigav je, tudi s te straniima pravo obliko. Še tretjega presenečenja setorej ni bilo bati. A morali smo pod krušljivimgrebenčkom oziroma verigo špičk. Tod je šlopočasi naprej, spodrsavalo je. Doumeli smo, dahoče naš izbranec celo vstopnino za predstavo,ki nam jo pripravlja. Kaj smo hoteli, mi smorinili k njemu, ne on k nam, zato smo poštenoplačali, kar je zahteval in ni nam bilo žal.Špik, pa si le naš! Potrdil je to tako, da jerazgrnil pred nami vse svoje bogastvo in to nemajhno. Kako majčkeni smo v tej prelestni areniskalovja! Od vrha do vrha se sprehaja naš pogledin pri vsakem pravi nekaj v nas.»Še ta in še ta bo enkrat naš, še tja moramo!«Kot eno samo nepremagljivo vabilo se razpenjajopred našimi očmi. Pa ne za dolgo. Sramežljivose začno ogrinjavati v megle. Kot bijim bilo žal za ravnokar izrečeno vabilo, postanejobolj izzivalni: »Pridite, morda vas bomopustili k sebi!« O, saj čutimo vašo premoč, sajvemo, da tu velja vaša volja, ni se treba takošopiriti. Vseeno bomo pobrali vrženo rokavicoin poskusili dobiti vstopnico še za vas.Vračamo se po poti k Črni vodi. Očitno je totista pot, ki so nam jo obetali znanci. Samopremikajoče se kamenje, dokler seže oko. Vsasreča, da nismo rinili tod gor, bili bi ogoljufaniza marsikak užitek. Še do! grede nam ta »šoder«ne prizanese. »Ubogi čevlji,« tarnam, ko jihostri robovi kamnov neusmiljeno režejo. Pa memine vse sočutje do čevljev, ko je melišče zanami. Strmo navzdol med ruševjem, borovci inbukvijo se spuščamo. Moji predolgi palci sezaletavajo v trde konice gojzerjev in pri marsikateremkoraku se mi nevede izvije stok obbolečini, ko palec spet trešči ob trdo usnje.Prijateljici odpovejo pokorščino kolena. Vednobolj elastična postajajo, zvijajo se ji na vsestrani in z njimi hodi kot marioneta. Edini zastopnikkrepkega spola je tudi edini brez težav.Povzročava mu jih le midve, ki mu s svojopočasno hojo krativa kosilo. Sklenili smo namreč,da bomo jedli šele v dolini ob vodi, njemupa je trebuh potegnilo že čisto na hrbtno stran.Nama najine težave ne puste misliti na lakoto.Pa le dočakamo tudi ta lepi trenutek, ko zabrnitagorilnika, zacvrči mast za jajčka in zavrejuha knorr. Na mah so pozabljena razmajanakolena in razboleni palci.Ko drvimo skozi Martuljek, se spet ozremo navzgor.Čudno, še ravno tak je Špik, kot je bil,nam pa se le zdi odslej drugačen. Zdaj smopostali bližnji znanci.V SNEGU NA MOJSTROVKOStankoKosl . recej let je tega, kar me je bil prijateljFrance povabil, naj se v aprilu udeležimzbora markacistov na Vršiču. S čim neki bi mimogel bolj ustreči, saj sem se že večkrat pripravljal,da bi šel vsaj enkrat občudovat gorskisvet v zimski obleki?Zima se je v Ljubljani le nerada umikala, čepravje pomlad po koledarju že nastopila. Naosojnih straneh je še ležal sneg in se upiraldežju. Nakljub mrazu in snegu pa se je ščinkavčekprvi pričel oglašati ter s pesmico snubitisamičko.S Francetom sva se odpeljala opoldne z vlakom.Med vožnjo je pogled venomer silil skoziokno. Na travnati ježi od Medna proti Medvodam,kjer se proga stisne tesno ob breg, jebilo vse polno višnjevega pomladanskega žafranain k tlem stisnjenih kupčkov rumenihtrobentic. Koga ne bi razveselila ta slika pastelnihbarv pomladanskega cvetja v svežezeleni travi! Malo dalje pa so se na severnistrani Jeterbenka in Osojnika poslavljale zadnjezaplate snega.Na Sorškem polju so samevali prazni kozolci.Ti so zbudili pozornost francoskega gledališkegain filmskega igralca Gerarda Philipa. Koje opazoval gorenjsko pokrajino, je ob pogleduna kozolce dejal s francosko duhovitostjo, dabi človek lahko brenkal nanje kot na harfo,gore in mesto bi tej pesmi prisluhnili. Dodal ješe: »Kakšna čudovita harmonija so tile vašikozolci.« Podobno jih je malo pred njim občudoval,tudi Francoz, pisatelj Marcel Schneider.Zgodovinar Valvasor ni tako poetičen kot Francoza.Kozolce opisuje le kot kronist in opisovalecposebnosti dežele Kranjske.Skozi gozdove ob Savi smo se pripeljali doRadovljice in Lesc. S snegom odete gore so sebleščale v deviški belini. Tam zadaj za Bledomje vabil ljubljeni očak naših gora Triglav. Podčokatim, do vznožja zasneženim Stolom pa jedremala Vrba, »srečna, draga vas domača«.Po njej je bilo zahrepenelo srce velikega pesnika,potem ko je bil spoznal lažni blišč in miksveta. Ob tem spoznanju mu je pod peresomnastal ganljivi spev domačemu ognjišču:

»Zvesto srce in delovno ročicoza doto, ki je nima miljonarka, bi bildobil z izvoljeno devico.Ali ni to hrepenenje eno tistih čudnih in nedognanihskrivnosti človekove narave, ki si želito, česar nima, kar pa ima, ji je tolikokratodveč, najsi bo potem za človeka dobro alislabo.Gerarda Philipa je očarala preproščina Prešernovegakraja. O njem je rekel: »Kako je vseveličastno, kar je preprosto, kako se hiša invasica ujemata z naravo!« Iz njega je govorilosrce tenkočutnega umetnika svetovljana, ki jev nemodernizirani gorenjski naravi srečal, karje najbrž drugod pogrešal.Ob Gerardovih besedah mi prihajajo na miselstare kmečke hiše iz brun, z mežikajočimiokenci in slamnato kritino. Kako se taka hišicaprilega okolju! Imenitnejše so seveda domačijev štuke, krite s skodlami, s kovanimi križina oknih, z lesenimi ganki, z nageljni in roženkravtom.Nič narejenega, vse preprosto, kot jenarava preprosta. Kako nasprotje današnjisuho preračunani stvarnosti! Ko gradimo, bipač morali gledati na okolje, na slog, ki bi sebolje prilegal okolici.Od Jesenic dalje je ležal sneg tudi v ravnini.Na prisojnih straneh pa so na kopninah žeširoko gledali v svet cvetovi teloha. Na Dovjemje oko spet toplo pozdravilo Triglav innjegove sosede, ki pa se kmalu skrijejo zaČelešnikom.Še preden pripelje vlak do postaje Gozd-Martuljek,se prično odpirati pogledi na divje veličastnoMartuljkovo skupino. Ostenja Širokepeči, Oltarjev, Ponc, Škrlatice in čudovita piramidaŠpika so veliko hrepenenje alpinistov, kiv stenah iščejo pota brez steza. Gorje, če sejih lotiš nepripravljen. Prezgodaj odtrgan cvethitro ovene in ni vse za vsakogar. Za slehernodelo in dejanje je potrebna temeljita priprava,za plezanje v gorskih strmalih ne najmanjša.V Kranjski gori je večina potnikov izstopila.Mnogi so nosili s seboj smuči, da bi izkoristilizadnje trenutke bele opojnosti. Lepota gorskezimske pokrajine me je prijetno vznemirjala.Nikjer disonanc. Tako je, kot bi to nujno spadalov dano okolje, vse je, kakor bi bilo žezdavnaj tako in kakor bi imelo vedno takoostati, čeprav vem, da je bilo včeraj drugačein da bo jutri spet spremenjeno. A pri vsemspreminjanju harmonija ostane.Takoj za vasjo teče cesta ob Pišenci, ki iz osrčjagora prinaša pozdrave njenim prijateljem. DoErike je bila cesta zorana. Naprej je držala posnegu ozka gaz. Čim je korak zaneslo iz gazi,se je noga globoko vdrla v celec. Košenice podcesto je pokrivala snežna odeja. Čim višje svašla, lepši je bil pogled na zasneženo Krnicoin na planino v Klinu, ki jih zaslanja Kriškastena, ob straneh pa mogočne razorane steneRazorja, Škrlatice in Prisojnika.Ni me zdržalo, da se ne bi ustavljal ob prelepihzimskih podobah gora. Pred dnevi jenovozapadli sneg pokril pečine in melišča. Nise nam mudilo, čeprav se je dan nagibal hkoncu. Sonce je počasi tonilo za goro in ožarjaloskale in sneg. V srce pa se je vtihotapljalorahlo domotožje po lepem dnevu. Zadnji poljubsonca je bil namenjen nevesti Škrlatici.Medtem je pričel legati mrak na zemljo. Spešilasva pot in prispela v Tičarjev dom, kjer ježe bila zbrana večina zborovalcev. Skrb zadobro urejena gorska pota nas je pripeljalaskupaj na posvetovanje, o tem se je zavleklo,tja v pozno noč. Ko smo nalogo, zavoljo kateresmo se zbrali, opravili, nam je predsedujočidal naslednji dan na razpolago.V meni se je oglašala želja po zimski turi. Mikalame je Mojstrovka, najlažja, katere bi sesmel po pameti lotiti. France ni imel namena,da bi šel kamor koli iz Vršiča. Sam sem ostalz vročo željo in v strahu, da bo ostala neizpolnjena.Pričel sem razumevati tiste, ki so jih gore pogubile.Hladni razum ne more vedno zmagati,kadar čustvo prevlada in sili za še tako nemogočimciljem. Slednjič sem dobil Jeseničana, kista bila s smučmi namenjena na Mojstrovko.Njima sem se pridružil. V koči so mi preskrbeliokovano palico.Moja vodnika sta se odločila za pot prekoplazu, ki je zgrmel izpod Škrbine. Pokrit je bilz novim snegom. Brez steze in pota smo šliskoro naravnost navkreber. Previdno sem stopalod grude do grude trdega snega. Zaostajal semza vodnikoma. Nisem bil vajen hoje po snegu.Na sredi pota se je pridružila druga skupinaplanincev, ki so prišli od Erjavčeve koče.Čez Vršič in okoli vrhov je sever poganjal kopaste,bele megle. Čudovita je takšnale igragrotesknih oblik, ki se vsak hip spreminjajo.Vmes se je prikazalo plavo nebo, pa so gaočem naglo skrile nove megle.Preden smo dosegli Škrbino, so bile megle podnami. Veter se je divje zaganjal, jih podil injih oblikoval po svoji volji. Nad nami se jebočilo čisto jasno, plavo nebo. V mehkem snegu

se je noga včasih udrla. Kdo bi le pazii nastopinje, ko je bilo toliko lepote vsenaokoli.Ostrorobe čeri, skale in stene so vse drugačeplastične kot v poletni vročini. Gore so mi pokazalenov obraz, ki ga dotlej nisem poznal.Na južni strani Škrbine smo za kratek čas počilina skali. Ko smo se zvrstili za nadaljnjo pot,nas je bilo kar precej, mnogi med njimi s smučmi.Prvi v vrsti so delali stopinje zdaj v trdosnežno opoko, zdaj v napihani sneg. Sleditismo morali tesno drug za drugim, sicer je vetertakoj zametel stopinje. Pot je bila naporna,vendar nisem hotel odnehati.Ustavili smo se pod neko skalo pod vrhom Mojstrovke.Na vrh Mojstrovke sem se pehal sam,vsi drugi so se izročili sončnim žarkom. Pozimipot ni markirana. Svobodno si izbiraš smer,kjer je prehod najlažji. Proti vrhu se mi je močnoudiralo. Iskal sem skalne robove, da semlažje napredoval. Od časa do časa sem postalin si ogledoval drage, stare znance v hermelinovemplašču.Sam sem bil na vrhu. Sam na vrhu, a vendarv tolikšni družbi, da nisem vedel, koga bi prejpozdravil. Roke so se same od sebe sprožilev pozdrav. Sam sem bil s prečudovito okolico.Oko se je sprehajalo od vrha do vrha. Špik,Škrlatica, Razor, Prisojnik, Triglav, Kanjavec,Lepo Špičje, Srebrnjak, Pelci, Jalovec in še ničkoliko drugih vršacev. Na vrhu Triglava inPrisojnika so vihrale snežne zastave.Zadaj za našimi gorami pa se vrstijo še drugerajde mogočnih vrhov, od vzhoda na sever inpreko zahoda doli do juga. Povečini so mi neznani,a vendar tako blizu. Eden edini je mednjimi, na katerega mi je bilo dano stopiti vpoletju 1935. To je Lenkstein v vzhodnih Tirolah.Oko ga je iskalo, pa ga sredi tolike množicedrugih nisem mogel spoznati. Njemu je veljalše posebno lep pozdrav, saj me spominja naprelepo turo, edino v mojem življenju v tujihgorah, če lahko rečem tujih. Gore so vendarpovsod gore, naj bodo na katerem koli delusveta, lastnina vseh, enako kot je človek, kjerkoli živi, človek.Tudi v led okovanega Hochgala, ki je sosedLenksteina, nisem spoznal. Bolj me je mikal kotLenkstein, toda njegov ledenik me je odvrnil,da se ga nisem lotil.Nikjer nisem bolj občutil kot na Mojstrovki pozimi,kar sem nekje čital: »Kakšen čar je vtišini in kakšna tišina je v lepoti.« Vse utihne,kar notranjost vznemirja. Vse nelepo in grdose umakne. Lepota prevlada in zabriše, karčloveka ponižuje. V notranjosti utihne neblagoglasnastruna, ki moti duševni mir in harmonijo.Po strunah drsi samo lok lepote, kiizvablja stotere melodije ubranih akordov. Človekuse zdi vse tako preprosto. Bil sem presrečen.Podobno čustvo je izrazil pisatelj Jack Londonv svojem romanu »Igralec«. Glavni junak Daylightje bil najprej zlatokop, ki je pozneje kotbogat mož zašel med finančne mogotce, kjerje igral veliko igro, a je kasneje spoznal zlaganosttake igre. Tako je nekoč zašel v divjesoteske in zaželel si je priti na vrh Sonoma. Triure je potreboval do vrha, kamor je prišel utrujenin poten, z raztrgano obleko in razpraskanimirokami, toda s sijočimi očmi in izrazomzadovoljstva. Velika igralna miza se mu jezdela na mah zelo daleč. Tukaj ni bilo prostoraza umazanijo, nizkotnost in izprijenost, ki jih jebilo mestno življenje polno. Dalje pravi pisatelj,da se tedaj še ni zavedal mogočnega čaranarave, ki je prevzel njegovo telo in dušo.V ogledovanju in občudovanju je čas hitrotekel. Hladno mi je postajalo. Mrzli sever seje sunkovito poganjal čez vrh. Misliti sem moralna sestop. Ločitev ni bila lahka, hoja navzdolše težja. Stopinje so bile manj zanesljive kotgor grede. Pod toplim soncem je sneg čistoodjenjal. Med potjo sem srečal Čopovega Jakca,ki je stopal proti vrhu.Sekanje stopinj z okovankami me je dodobrautrudilo, češče sem moral počivati. Zdajci jeeden od naše družbe zdrsnil navzdol po strmini.Preveč samozavestno je hitel pred namiin ni pazil na stopinje. Neslo ga je po ledenempobočju in mu cepin ni prav nič pomagal. Nasrečo se je ustavil in brez posledic nadaljevalpot.Preden sem se spustil pri Škrbini za rob, semse poslednjič hvaležno ozrl na Mojstrovko. Zadnjidel poti je šlo naglo navzdol proti Vršiču.Včasih sem se do pasu pogreznil v sneg, ki seje temeljito omehčal. Pri tem sem sneg krepkozajemal v čevlje.Ko sem pred Tičarjevim domom na soncu sušilčevlje in se sončil, so mi prihajali na miselmožje, ki so se lotili silnih himalajskih orjakov.Kakšen pogum! Majhna pot v snegu na Mojstrovkome je pošteno utrudila. Kaj bi dejal otistih, ki so se povzpeli na Everest, Nanga Parbatin druge osemtisočake. Hillary, Tenzing,Buhl in še drugi bodo z zlatimi črkami zapisaniv zgodovino alpinizma ali bolje himalaizma, čeje to sploh prava oznaka za te vrste človekovedejavnosti. Zares veliki so in občudovanja vredni.Tudi te pričenjam razumevati.

Kadar govorimo in pišemo o ekspedicijah nahimalajske vrhove, se le pretirano, vsaj včasih,preveč poudarja narodnost »zmagovalca«, čeiahko govorimo o zmagovalcih. Narodnosti resne bi smeli toliko poudarjati in povzdigovati.Človek premaguje težave, ne narodnost, zatoker je ta in ta take in take narodnosti. Nekdoje pač imel več možnosti za takšen podvig.Gotovo bi narodi, ki žive pod himalajskimivrhovi, že prej storili isto, kot so tujerodci, čejih ne bi uklepale navade, predsodki, verovanja.Zadosten dokaz je Tenzing, pa nosači domačini,brez katerih tujci ne bi toliko dosegli, kotso. Uspeh terja tudi" žrtve. Tudi v Himalaji soposkusi, da bi dosegli najvišji vrh sveta, terjaličloveške žrtve. Končno človek zmaga, z voljo,vztrajnostjo, pogumom, v gorah morda nemalopo dobrohotnosti gore.Ura za uro je minevala v gorski tišini. Oči sose spokojno sprehajale od stene na steno. Plazičisuhega snega so se kot curki vode poganjalipreko robov in po kamnitih žlebovih.Razmišljal sem o sreči. Koliko vsebine je v njejin kolikokrat se oznanja kot sreča, kar pa šezdaleč ni! Pri tem se srečujeta relativnost inabsolutnost. Prava sreča pušča v človeku globokosled in ga napravi boljšega. Kjer ni tega,gre le za hipno omamo, za blisk, ki se posveti,a še hitreje ugasne in za seboj pusti temino,če ne celo razdejanja. Notranje svoboden človekpozna pravo srečo in jo prav čisla. Takemuni težko v naravi najti samega sebe, svojegabistva, ki se sklada z naravo.Posloviti sem se moral od gora. Vračal sem sesam, prijatelj France je odšel že pred menoj.Nisem hitel. Zadržati sem hotel čas in čim daljuživati v nasprotju s smučarji, ki so uživali vnagli vožnji po strmem pobočju. Spretno so seizogibali oviram in drug za drugim drseli mimomene. Kopneči sneg je ob poti napolnil koritcestudenčka z bistro mrzlo vodo. Iz belega snegaso štrleli otočki kopne zemlje. Vsepovsod, kjerje sneg odlezel, pa je bilo vse polno rožnatobelihglavic teloha, s širokoprstnimi usnjatimilisti. Gole bukve in košate smreke pa so šečakale, da bo toplota ogrela njih korenine inv debla pognala sveže sokove. V krošnjah drevesso se oglašali ptički. Mene pa so nekolikoutrujene noge zanašale v mokri sneg, vendar

utrujenosti nisem čutil. Preveč je bilo doživetij,do bi mogel misliti na nevšečnosti.Ko so okovanke zaškrtale po pesku na trdicesti, kjer ni bilo snega, sem se šele prav zavedel,da se vračam. Vračal sem se z radostjov sebi in zadovoljen, da sta ravno ta dnevabila tako čudovito lepa, kakor jih more v svojiskladnosti ustvariti samo narava.Minilo je že štirinajst let od tiste aprilske nedelje,ko sem napravil opisano turo na Mojstrovko.Spomini pa so Še živi, kot bi to bilovčeraj.ZIMSKI VZPONNA INNOMINATOIztok Furlan, TrstK 'I e mlad sem s starši pogostokrat obiskovalJulijce. Prehodili smo mnoge doline inse povzpeli še kam višje. Bil sem ves prevzetod tolikšne naravne lepote. Srečeval sem plezalce,ki so odhajali v stene z nahrbtniki, kliniin vrvmi. Oprezoval sem okrog njih in jih občudoval.Napravili so name tak vtis, kot da greza povsem izjemne ljudi. Želel sem si, da bijim bil podoben.Leta so tekla. Od Trsta, kjer živim, so goredaleč. Pa nisem pozabil nanje. Tudi kraška pokrajinazunaj mestnih zidov me je vsak danspominjala na njihove sive stene in vrhove. Potemse mi je ponudila priložnost, da sem sevpisal v alpinistični tečaj SPD Trst v Glinščici.Ni daleč od mesta Glinščica. Je resnično naravnaredkost: pravi alpski svet v miniaturi, splezalnimi smermi in vrhovi, kjer se ljubiteljite lepe in plemenite telesnovzgojne panoge iznašega mesta vadijo, da bi se potem podajaliv prave gore bolje tehnično in telesno pripravljeni.Iz Glinščice je izšla precejšnja vrsta najboljšihplezalcev tudi svetovnega slovesa, kakorje npr. bil Emilio Comici in še mnogi drugi.Končno so se mi izpolnile moje želje. Vztrajnoin marljivo sem obiskoval Glinščico ter si pridobivalpotrebno znanje, osvajal tehniko plezanjain si krepil telo ter duha. Gnala me ježelja, da bi se čimprej razvil v pravega alpinista.Vsako uro sem porabil, da sem odhajalv ta naš mali gorski svet. Ugotovil pa sem, daje to še vse premalo, samo nedelje niso večzadostovale. Potrebno bi bilo, sem mislil, tudimed tednom še kje odkriti kako možnost, dabi vežbanje izpopolnil. Pa ni bilo samo vprašanječasa, ampak tudi soplezalcev. Moji vaditeljiso med tednom zaposleni, ti niso mogliz mano. Vpraševal sem jih, če poznajo kogadrugega, ki bi se mi pridružil. Niso vedeli zanobenega.Lepega dne pa so se stvari obrnile. Ves tačas nisem niti slutil, da kakih sto metrov odhiše, kjer stanujem, živi mlad fant, ki je zagore prav tako navdušen kot jaz. Po naključjusem ga spoznal nekega dne, ko sem na njegovemjopiču opazil pripeto značko italijanskegaplaninskega društva (CAI). Povedal mije, da se ukvarja s plezanjem in da je vpisanv klubu »XXX. Ottobre«. Takoj sva postala prijatelja,še zlasti, ko sem opazil, da je vsestranskopošten in napredno vzgojen. Saj ga nitinajmanj ne moti to, da je on Italijan, jaz paSlovenec, nasprotno, vedno se je doslej zeloprijateljsko in s spoštovanjem izražal o mojemnarodu in o moji domovini Sloveniji.Od tega dne sva skupaj plezala ob nedeljahv Glinščici, med tednom pa na Napoleonskicesti pri Proseku. V Glinščici sva preplezalavse lahke in težke smeri.Na barkovljanski obali nama je nekega večeraprišel na misel zimski vzpon. Oba sva bilanavdušena nad to mislijo in začela sva izbiratismer. Imena so se vrstila, a jih je bilo toliko,da se v njih niti znajti nisva mogla. In tako jenastopila zimska sezona, ne da bi vedela, česase bova lotila. Nekega dne sva se odločila,da bi se podala vsaj na kako lažjo turo. Odločilasva se za kočo Grego. In smo odšli: Berto- tako je ime prijatelju - njegov oče in jaz.Koča Grego stoji nad dolino Zajzero. Hodili smotja težko in naporno zaradi svežega snega, kije zapadel pred nekaj dnevi. Segal nam je dokolen. Dobrih sedem ur smo gazili, preden smojo dosegli. Koča ni oskrbovana. Zanetili smoogenj in skuhali večerjo. Hladno nam je bilo,greli smo se pri ognju in tiho zrli v njegoveplamene, ki so rdečkasto osvetljevali temniprostor, oblizovali lonec, kjer se je šumeč topilsneg.Bilo je še zelo zgodaj, ko smo se prebudili. Sedremav sem stopil k oknu in odprl oknice.Sonce me je kar zaslepilo. Ravnokar je obsi-

jalo vrhove, da so se lesketali kot biserje. ZBertom sva se nato usedla kar na sneg, navojaško platno in se zagledala v gore.Ozirala sva se proti dolini, kjer so se meglezačele vzdigovati in se nama je odpiral pogledna Zajzero. Doline so bile nastlane s slepečobelimi gmotami megla. Tu sva se z Bertom odločilaza najin prvi zimski vzpon.Klicanje Bertovega očeta naju je nekajkratzmotilo, še zlasti tisti njegov »otroka, pripravitase za odhod!«Nič preveč navdušena nisva bila z Bertom, kosmo se vsi trije spuščali proti Ovčji vasi. Lemisel, da se bova že v kratkem vrnila, naju jetešila. Z Bertom sva že v vlaku določila datumnajinega vzpona: 4., 5., 6. januarja 1969.Končno je po dolgem pričakovanju le prišlojutro 4. januarja. Vstopila sva v vlak proti Trbižu.Odločila sva se za direktno smer v severnisteni Innominate. To smer sta prvič poletipreplezala Comici in Rozza, pozimi pa šeni bila preplezana. Ocenila sta je s IV. in nekatereprehode s V. težavnostno stopnjo. Čene bo šlo, se bova pa obrnila, sva rekla.Po dolgotrajni vožnji sva prispela v Ovčjo vas.Oprtala sva si vsak svoj nahrbtnik in se napotilaproti Zajzeri. V vasi sva pogledala tudina termometer. Rdeča črta je kazala kar 2°nad ničlo, kar naju je precej vznemirilo zaradisnežnih plazov. Ali naj greva ali naj stvar odloživaza drugič? Pa je vljudno k nama pristopilstar domačin in nama zagotovil, da lahkobrez skrbi greva na pot, saj da bo temperaturazagotovo padla. Zanesla sva se na njegovebesede, se zahvalila in odšla.Bilo je blizu osme ure zvečer, noč je bila zelolepa in na nebu se je lesketalo na milijonezvezd. Hodila sva skozi belo osvetljen gozd,na nebu je zasijala polna luna. Stopala sva popoti, ki drži v dolino Zajzera, nato pa sva zavilana levo. Opolnoči sva se odločila za bivakna prostem. Skopala sva si luknjo v sneg, ponjenem dnu razprostrla šotorsko krilo, potempa zlezla vsak v svojo spalno vrečo. Po nebupa so jadrali majhni oblački, od časa do časaje kateri prekril luno in spet odhitel naprej.Nisva spala štiri ure, ko naju je prebudil mraz.Otrpla sva si skuhala čaja. Ob petih sva žespet hodila. Snega je bilo precej. Berto jekmalu začel tožiti, da ga novi čevlji neusmiljenotišče in da ne čuti prstov. Medtem jenamreč temperatura padla globoko pod ničlo.Sredi poti sva se ustavila v zapuščeni bajti,kjer sem mu s snegom drgnil stopala in prste.Zvečer sva pršilla do pod stene. Bila sva zeloutrujena, hodila sva približno 12 ur. Pripravilasva si bivak in si skuhala večerjo, čaj in kuhanajabolka. Bila sva vesela, da sva imela lep,sončen dan in upala sva, da bo jutri tudi tako.Zjutraj sva stopila do stene, ki je kipela visokoproti nebu. Začel je Berto, plezal je počasi inprevidno. V telo sva oba še bila nekam trdaod spanja in mraza. Otipaval je oprimke, čezčas pa se je že poganjal z večjo lahkoto.Potem je bila vrsta na meni. Treba se je bilolotiti visokega kamina. Bilo mi je nekoliko tesnopri srcu, ker kaminskega plezanja nisem bilvajen. Rekel pa nisem nič. Medtem je začelovzhajati sonce in posijalo tudi na najino steno.Vsi vrhovi okrog in okrog so se praznično lesketali.Ni besed, s katerimi bi popisal to podobojutra.Pred nama je še dober del poti. Nobenega klinani nikjer. No, enega sva le našla. Berto je vtaknilvponko in vanjo potiskal vrv, ko mu zespodrsnilo. Avtomatično sem pritegnil za vrv,na srečo mu je že uspelo, da se je zavaroval.Oba sva se pošteno prestrašila. Padel bi bilnajmanj 50 metrov globoko.Končno je prišel do neke poličke in mi dalznamenje, naj pridem za njim. Noge so mi šedrhtele od vznemirjenosti, ko je Borutu spetspodrsnilo. Pa ni bilo nič hujšega. Šlo je zagladko steno z neznatnimi oprimki, nekakšnimižlebiči, ki jih je izlizala voda. Kakor v Glinščicise mi je zdel ta prehod. Tovariš je nekajkratzarentačil, ker ni našel oprimka. Toda premagalje tudi to in se zagozdil v kaminu, povzpel seje po njem in spet prišel do police. Edinolepolice so bile poprhane z zamrznjenim snegom,drugače pa je stena bila suha kot poleti. Todazelo mrzlo je bilo in kar precej naju je zeblov prste na rokah. Tudi meni ni bilo lahko premagatita prehod. Približno takšen je kot Jugovacentralna, ki je nisem nikoli mogel preplezatiprvi, čeprav se mi je to posrečilo pritežjih. Tako sem ugotovil, da sem fizično dobropripravljen, toda tehnično ne. Zavedel sem se,da bom zato moral še dostikrat obiskati našoGlinščico.Zopet imava pred sabo visoko steno, zdaj plezamjaz prvi. Nobenih težav nisem imel, oprimkiso bili dobri in trdni. Toda vrv se je bližalakoncu in jaz še nisem prišel do mesta, kjerbi lahko tovariša varoval. Berto mi je zaklical,da imam še kak seženj vrvi. Pogledal sem okolisebe in zagledal dva klina. Povzpel sem se dotja in se zavaroval. Stal sem na za ped širokipolički in sem imel res čuden občutek, ker senisem držal stene, marveč sem moral varovati

prijatelja. Pod mano pa je bilo dobrih 200 m.Pomislil sem, kaj bi bilo, ko bi se klin izdrl.Odpodil sem grozljivo misel in sem se skušalumiriti. Nato je bila plezarijia precej lažja intovariš je naglo napredoval. Čes čas sva sezopet znašla pred kaminom. Ni zbujal zaupanja,bil je krušljiv in visok. Plezal sem previdnovedno višje. Proti koncu se kamin razdvoji vdva kraka. Bil sem že utrujen in sem komajčakal, da se to kaminsko plezanje konča. Kotnalašč nisem nikjer mogel najti primernegamesta za počitek in varovanje. Prečkati semmoral dokaj izpostavljeno steno. Hotel sem zabitiklin, a sem zaman iskal primerno razpoko.Ni mi preostalo drugega, kot da sem nadaljevals plezanjem brez varovanja. Res težak prehods slabimi oprimki in stopi! Zdaj so se minoge prav pošteno tresle. Končno je bilo tegaprečkanja konec. Usedel sem se na poličko,tako da so mi noge bingljale v praznino.Tudi Berto je težko preplezal ta del. Tu sva senekoliko odpočila, nakar sva skozi lažje kaminedosegla vrh. Bila sva srečna. Vriskala sva inskakala po snegu. Mraz naju je podil z vrhav vznožje stene, kjer sva imela spravljene svojestvari.Gore res terjajo od nas velike napore, a pravto nas mika in osrečuje.Plezala Iztok Furlan (SPD Trst) in Umberto Javazzo(XXX. Ottobre) januarja 1969.PROBLEMI SKRAJNIH MOŽNOSTI V GORAHRazvrednotenje šeste stopnje je problem, v katerega se zadnje čase zagrizenospuščajo najmlajši plezalci in tisti, ki jih danes že lahko štejemo v srednjogeneracijo. Ne stojijo pa ob strani tudi slavnejši plezalci. Tudi stara gardabi rada jasno odgovorila na vprašanje, kaj je bistvo šeste stopnje in kdajpride ob svojo veljavo, oziroma ali so ji res moderni pripomočki vzeli njenopravo vrednost. Kuno Rainer, eden prvih Buhlovih tovarišev v navezi, je v razgovoruo temu problemu dejal mlademu Messnerju: »Vse slavne smeri soprenabite s klini, v njih ni videti več težav po nekdanji izvirni oceni.« Messnersoglaša z Buhlovim prijateljem. Mnogi današnji alpinisti že s prezirom govoreo klasičnih smereh, o »starih« šesticah, ki so danes kvečjemu še »petice«. Sčimer hočejo reči, da so bili nekdanji plezalci manj spretni, da so smeri ocenjevaliza težje, kot pa se to dela danes. Vendar temu ni tako, pravi Messner.Kaj pravzaprav pomeni »šesta stopnja«? Nekaj let pred prvo svetovno vojnošeste stopnje ni bilo, je ni bilo treba, čeprav so plezalci v tem času plezali žeekstremno težke smeri. Pomislimo samo na Piaza, Dibono, Dulferja, predvsempa na Preussa. Ti so v tistem času zares dosegli skrajne meje človeških zmogljivostiv skali. Samo izpopolnjena oprema in klini so omogočali plezati šetežje smeri, vendar na temeljih, ki jih je postavila imenovana gornja četvorica.Da bi tem ohranil njihovo veljavo in zadržal njihove izvirne ocene, je Welzenbachdoločil lestvico, ki velja še danes.»Ekstremno, skrajno težavno« je torej uradna definicija, o katere vsebini lemalokdo razmišlja. Skrajno, to pomeni mejo, onstran katere se začenja -nemogoče. Prav, ampak za koga? Vsak ima svoje meje svojih možnosti. Zatopravimo: Šesta stopnja non plus ultra za najboljše plezalce sveta. Induvidualnemeje pa so seveda najrazličnejše. Vsak ima svoj prav, vsak ima rad svojo igro.Kdor najde svojo mejo pri tretji stopnji, bo zanj najbolj prav, če se z njopobota. Kdor pa hoče preko svojih meja, bo že v četrti stopnji zabijal klin kotkak tesar, v šesti pa bo klesal in vrtal kot kak kamnosek ter goljufal samegasebe in druge. Tak ni pravi alpinist, čeprav je zelo stremljiv in mu je več zaugled pri tovariših kakor pa za čistost lastnega plezalskega sloga.V tem pogledu Messner soglaša z definicijo, ki jo je opredelil Domeniko Rudatis,eden od velikih pionirjev iz Civette.

Nato nadaljuje z vprašanjem: Ali šesta stopnja, kakršno danes najdemo vCinah, v Catinacciu in celi vrsti drugih »šestič«, zares predstavlja »mejo možnosti«?Ne, pravi Messner. Tu je mnogo smeri, ki so bile nekoč VI in VI+,danes pa v resnici komaj veljajo za V, to je z besedo VVelzenbachovo »izrednotežko«. V Rdeči steni (Parete Rossa) v Roda di Vael je Maestrijeva smer inspominska smer Herrmanna Buhla. Nobena od teh dveh nima več opravka sšesto stopnjo. Kdor bi trdil nasprotno, nima pojma, kaj je VI, kaj je »skrajnotežko«. Če dolomitska smer doživi petdeset ponovitev, je gotovo »prenabita«(preveč našpikana s klini, preveč opremljena, preveč »poklinjena«). Kdor hočemed temi še najti šesto stopnjo, mora iti v manjkrat ponovljene smeri, mordamanj znane, manj modne. Tissijeva smer v južni steni Tofana di Roces je kakorpo čudežu ostala šestica, čeprav jo je Tissi naredil I. 1931. VVerner Schartlepravi, da je težja od vseh modernih smeri, in prav ima. Imamo srečo, da sonekatere smeri velikih plezalcev ostale, kakršne so jih pustili njihovi stvariteljimed obema vojnama. Kako bi mogli brez njih ocenjevati naše nove smeri?Sollederjeva smer v Civetti je bila tipičen zgled šestice in je to tudi gotovobila. Solleder in Lettenbauer sta ta navpični zid, čez 1000 m visok, zmagalaz ducatom klinov. Ali pa se ta smer, kakršna je danes, še sme šteti med šestice?Tudi slavna smer Comici-Dimai v severni steni Velike Cine danes ni več smerskrajnih težavnosti, čeprav je to nekoč bila. Kje so že časi, ko se je tam zamanpreizkušal tak človek, kot je bil sam Kasparek! Kje so v tem »obrazu« potezešeste stopnje, izginile so v goščavi klinov. Smer Comici-Dimai ni več ekstremnodejanje.V preteklosti se je govorilo, da šesta stopnja velja samo, če je plezalec klineuporabljal tudi za vzpon, ne samo za varovanje. Šesta stopnja je torej terjalavečjo uporabo umetelnih sredstev. To pa je privedlo do zmede, ki megli možganevečini plezalcev, računam, da jih namreč, plezalci imajo. Hias Rebitsch,imeniten pa skromen plezalec, je ta kriterij uporabljal pri svojih prvih prvenstvenihvzponih in zato ocenil s V svojo smer v južni steni Goldkappel (Cappad' Oro, blizu Tribulauna) in v Wilder Kaiser. Danes to smer štejejo med najtežjesploh. Ima doslej komaj štiri ponovitve, in to eno samo brez padca. Južnastena v Goldkappeli je torej samo stara »petica«. Pojdite jo ponovit in potempošteno povejte, koliko šestič ste pred njo preplezali!Kako torej priti do veljavne ocene neke smeri?Ocenjevanje alpinističnih težavnosti ni mehaničen ali matematičen postopek,pač pa gre za psihologijo. Do ocene ne pridemo z metrom ali uro, marvečizvira iz notranjega soočenja s steno, ki določi razmerje med smerjo in sposobnostjoin upošteva objektivne in subjektivne okoliščine. To razmerje šeleodmerja stopnjo težavnosti, izrazljivo s katerokoli lestvico. V munchenski lestvicije torej šesta stopnja sinonim za skrajno težavnost in to pri najboljšem plezalcuin najboljših objektivnih in subjektivnih okoliščinah.Vse to seve ne velja za posamezne detajle. V plezalni šoli si nekaj metrovod tal vsak »zelenček« upa tvegati vse do padca. Resnična sposobnost in pogumse pokažeta v steni, 30 metrov nad zadnjim zabitim klinom, smer se torej klasificiraglede na vse, kar od plezalca terja v celoti, kompleksno. Težavnostsmeri narašča z njeno dolžino. Če bi bila severovzhodna stena Civette polnižja, se ne bi štela v šesto stopnjo. Previs v šolski pečini ali pa v tisočmetrov visoki steni sta dve stvari iz čisto psiholoških razlogov. Nevarnost intveganje sta bistveni sestavini alpinističnih težav. Vsak alpinist bo priznal, kakose ga polasti strah spričo potencialne nevarnosti. Večina alpinističnih avtorjevpri ocenjevanju izključuje možnost nesreče, ločuje torej težavnost od nevarnosti.Ti avtorji bi radi izenačili plezanje v plezalni šoli s plezanjem v steni, s tempa taje resnost in tveganje plezalskega početja tam, kjer gre zares in večkrat —za življenje. Treba je torej upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na težavnostsituacije v steni, objektivne, subjektivne, psihološke. Na primer: Smer, ki do-

pušča en sam umik iz stene in to nekje med vznožjem in vrhom, je gotovolažja kot druga, ki ima eno samo alternativo: vzpon ali sestop.Danes je prišlo do tega, pravi Messner, da so v mnogih smereh, ki so jih stariplezalci preplezali s prostim plezanjem, ostale samo še težave plezanja zumetnimi sredstvi. Zelo malo klinov je treba, da spremeniš naravno podobonekega mesta v steni. Ali lahko govorimo o šesti stopnji pri popolnomaumetnem, »tehnološkem« plezanju? Messner se strinja z Rudatisom, ki pravi:»Če stene ne moremo preplezati brez klinov, ji ne moremo določiti klasifikacije.To je možno le, če jo je možno preplezati, to je če je preplezljiva brez klinov.Če pa so klini za steno neizogibni, je realno težavnost stene možno določitišele potem, ko so klini že v njej.« Lahko govorimo o specialni lestvici A, do A 4 ,vendar pa za umetno plezarijo ne morejo veljati splošne težavnostne stopnje.Samo »možne« stene lahko ocenjujemo s V ali VI. Za obiranje klinov sicerlahko naredimo lestvico od A, do A 4 , vendar ta lestvica velja samo za prveplezalce, saj ti morajo opraviti vse težaško delo, ponavljalec pa kline leuporablja. Prosto plezanje pa je za prvo navezo enako težko kot za vse naslednje.Ali so plezalci iz saške smeri v Veliki Cini I. 1957 mislili na to, koso govorili o sedmi stopnji? In isto leto sta dva mlada Dunajčana Philipp inFlamm v Punta Tissi za svojo smer porabila tri dni. Med obema smerema obstojibistven razloček. V Cini so Saši zabili nešteto klinov in naredili velikhrup. V Civetti pa sta Dunajčana v 35 raztežajih na 850 m višine zabila komaj43 klinov za varovanje, prav toliko za stojišče. Nič posebnega se ni pisaloo tem, niti o majhnem številu klinov niti o tem, da pod steno ni bilo asistence.In še en razloček: Saši so govorili o sedmi stopnji, Philipp je svojo smer ocenilmed V in VI. Danes šteje saška smer Brandler-Hasse že precej čez 100 ponovitev,Philipp-Flamm komaj 20. Nekateri ponavljalci Philippove poči v PuntaTissi so izjavili, da je najtežja plezarija v Alpah, čeprav je ocenjena s V-VI inv resnici tudi ni težja. Kaj sledi iz tega? Direttissima iz Cine je bila težka,Philippova pa je ostala težka in bo taka, dokler je ne bodo ponavljalci preveč»nabili«. (Res, tudi tu tiči zdaj sem in tja kak svedrovec.)Kaj naj torej, če bo šlo tako naprej počno plezalci, ki bi radi našli še prostoplezanje?Nove smeri, dandanašnje, so le redkoma skrajno težavne. Kljub izboljšaniopremi šeste stopnje še niso prekosile, pravzaprav pa jih je malo, ki bi jihdosegle, ker so jim plezalci kos z različnimi klini in torej niso več šestice.Oprema je dandanašnje plezalce pokvarila, zaradi zlorabljanja so postalimalodušni.Prvenstveni vzpon v etapah, »na etape«, ki si slede v večjem ali manjšemčasovnem razmahu, je nova prikazen, ki tudi nima kaj opraviti s šesto stopnjo.Primerjajmo Vinatzerjevo smer v južni steni Marmolade di Rocca I. 1936 insmer Hasse-Barbier-Steinkotter v vzhodni steni Cima d'Ambiez v Brenti! Tridesetlet je med obema podvigoma, pa kakšen razloček v vrednosti! Rudatis ga jeizrazil z učinkovito primero: »Vzpon na etape ni več šesta stopnja, kakor nemore biti tek na 1000 m, če jih pretečeš v presledkih, po malem.« Spet smo pripsihološkem dejavniku, ki ga pri ocenjevanju ne smemo tajiti in odrivati. Čev Sollederjevo smer zabijemo 100 klinov, ostanejo težavnosti samo teoretičnoenake, praktično pa smo težavnost smeri znižali. Če Nieberl v knjigi »DasKlettern im Fels« pravi, da so bile vse nekdanje smeri previsoko ocenjene,hoče reči, da so zdaj ocene previsoke, če je v smereh klinov preveč. Ne izrekam,pravi Messner, anatemo nad plezalci, ki si lajšajo in slajšajo pot čez slavnesmeri, pač pa pravim, da so kamnoseki, ne pa plezalci. Naj to počno, suumcuique, vsakomur svoje. Ali bi šarili s klini nekdanji plezalci, ko so po triježe tehtali pol kg? Če bi imeli danes tako kovačijo kot nekdaj, ne bi prišli z njone visoko ne daleč. Z 20 klini so se lotevali divjih stvari, zato je bil njihovvzpon čisto nekaj drugega, bil je klasičen, idealen, čeprav na to niso mislili.

Gre torej zo to, kako, na kakšen način preplezaš steno, ali skušaš goro prilagoditisebi ali sebe gori, ali se odločiš biti podoben Preussu ali dandanašnjim»plezalcem tehnologom«.Bruno Detassis je posnemal Preussa. Pravijo, da ni nikoli uporabil zanke, stremena.Podobno so delali Langes, Solleder, Tissi, Rebitsch in Vinatzer.Nimam nič proti novim velikim smerem. Sem pa za to, da ostanejo »starevelike« nespremenjene zato, da so nam za zgled, da so bili tudi nekdanjiplezalci vztrajni in pogumni možje. Če bomo te smeri »nabili«, se bomomorali pobotati s propadanjem alpinizma, z njegovim deklasiranjem, ker mubomo vzeli nevarnost in tveganje. Skušajmo biti starim po pogumu in drznostipodobni, ne goljufajmo sami sebe, ne delajmo si utvar. »Stare smeri so deklasirane,ker so preveč opremljene, preveč opremljene pa so, ker je v stenahpremalo »pravih« alpinistov, ki bi šli v steno z ljubeznijo. Preveliko je številotistih, ki jim gre le za zunanji uspeh, pri tem pa za čim manjši napor in čimmanjše tveganje. Zato ni čudno, če je zdaj le malo veljavnih dejanj.«Tako mladi Tirolec Messner, ki nedvomno spada v sam vršiček mladega plezalskegarodu v alpskem območju. Članek v Riv. Mensile 1969/2 je opremils posnetki prostega in deloma umetelnega plezanja iz svojih vzponov v CimaScotoni (SE, 3. ponovitev), Torre Delago (NO, 3. ponovitev), Torre di Sella(smer B. Francesch) in Mt. Agner (prvenstveni zimski vzpon pri -15° C). Fantastičniposnetki, kakršnih naši osebni arhivi ne poznajo. Konec članka ilustriraComicijev slog prostega plezanja, posnetek je dal R. Timeus. Vsekakorje Messner mnogim navezam vrgel rokavico. Gotovo jo bo kdo pobral.VRAŽJA ŽENSKASimone Badier je ena od žensk, ki se ponašajo z najtežjimi vzponi v kopniskali in ledu. Še več, verjetno je edina, ki je vse svoje ekstremne vzponeplezala kot prva v navezi. Vsepovsod v masivu Mt. Blanca, v les Ecrins, vDolomitih, Vercorsu in drugod. Za seboj ima južni greben Aiguille Noire dePeuterey, vzhodno steno Grand Capucin, Gervasuttijevo smer v južni steniv Pointe Adolphe Rey, vzhodni greben Dent du Crocodil, angleško smer vzapadni steni Aiguille de Blaitiere, smer Cassin-Ratti v severni steni ZapadneCine, direktno v severni steni Velike Cine, jugovzhodno steno Piccolissime, severozapadnosteno Torre di Venezia, smer Carlesso-Sandri v južni steni TorreTrieste, jugovzhodno steno Pilastro di Rozes, vsega skupaj 150 težkih in skrajnotežkih plezalnih vzponov (V, VI). Poleti 1968 je kljub slabemu vremenu večjidel z ženskami v navezi, vselej pa na čelu naveze zmogla vrsto klasičnihkopno-lednih tur npr. Mt. Maudit po grebenu la Tour Ronde, severno stenoTour Ronde, Spencerjev ozebnik v Aig. de Blaitiere, severni raz Aig. duChardornnet.V »La Montagne« 1969/4 pravi o sebi, da je zelo skromna plezalka šestestopnje, da nima za seboj velikih prvenstvenih vzponov: »Sem pa vselej plezalakot prva, kar ves svet priznava kot veliko dejanje, jaz pa ne. Ni pa šedolgo, kar sem štela prvega v navezi za nadčloveka, pojem, ki ni prav ničženski. Ko pa so mi v plezalni šoli spričo mojih naglih uspehov namignili,naj plezam prva, sem ubogala in zdaj tega mesta ne mislim več odstopiti.Nikar ne mislite, da sem za plezanje nadarjena. Rada imam telovadbo inšport, vendar nisem pokazala posebnih sposobnosti. Pri plezanju sem kakorvse ženske prekratka v rokah in tako obvladam »atletska« mesta le s treningomin vztrajnostjo. Včasih sem malo zlobna: Kdo se ne bi veselil porazana obrazu pripravnika, ki vidi žensko zmagovati previs, s katerim se on zamanposkuša že nekaj tednov? In še marsikaj bi lahko rekla o obnašanju plezalcev,ki jim moje avanture večkrat zapro sapo.

VI+, A 4 ! Sladke sanje za žensko! Kakšen spak je v meni, da me to zabava?Če me težava mika, pomeni, da je v tem nekaj boljšega. Ko se ne razvijaš,ko se ne izpopolnjuješ več, tvegaš dolgčas, stagnacijo. Rada imam prostoplezanje, v tem je prav toliko elegance in spretnosti kot v drugih športih.Treba je plezati po mačje, ne na silo in s pripomočki. Dober plezalec pleza,ne da bi se mu na obrazu poznal napor. Raje se odpovem previsu, ki mu nebi bila na ta način kos. Nikdar ne grem do kraja svojih moči. Ko plezam,čutim potrebo po varnem počutju, nevarnosti me je groza. Verjemite, čepravne kaže tako, vendarle ni prav nič »kamikaza« v meni. Najraje imam apnenec,tam ni treba vlačiti s seboj težkih tovorov. 25 kg na hrbtu je zame že skrajnameja, zato vem, da marsikaki veliki turi ne morem biti kos. V apnencu tudi nitako mraz kot v granitu.«Nato pripoveduje Simone o svojih podvigih v Dolomitih. Mnoge šestice je splezalav skrajno slabem vremenu, ko so mnogi asi čakali na vreme po kočah.»V Brandlerjevi smeri v Veliki Cini naju dež vsaj pod previsi ni prav ničmotil.« Tudi v Cima Su Alto je vstopila, čeprav ji je oskrbnik v Tissijevi kočiodsvetoval, vreme ni dobro kazalo. Iz Torre di Valgrande sta izstopila vneurju, ki ju je spremljalo vse do zavetišča Coldai. Pa nista ostala tam, odšlasta v neurju do koče Vazzoler, kjer ju je čakala suha obleka.Najraje se spominja Carlessove smeri v Torre Trieste. Imela je lepo vreme inje težki vzpon s Hassejevo varianto zmogla v 10 urah in pol. Z Danielom staplezala »na uro« in dosegla res »dober čas«. Vendar ne zaradi časa, pač pazato, da bi se izognila bivaku. »Rada plezam hitro, edina moja ura je največkratsonce. Zato imam raje Dolomite kot gore okoli Chamonixa.«»Kaj pričakujem od tovarišev v navezi? Predvsem tako navdušenje za vse, karje v gorah, kot ga imam sama. Naj se izpovem: Kako naj skrijem veselje, dalahko storim, majhna in šibka, tisto kar drugi, neprimerno bolj nadarjeni insposobni? Imela sem res srečo. Ko sem začela plezati, sem naletela na amaterje,ki so me sprejeli medse s skrajno vljudnostjo z vsemi mojimi odlikamiin napakami. Če bi se bila tedaj znašla pred roganjem profesionalcev, biverjetno takoj odnehala. Tudi pri vseh vzponih me je spremljala sreča inčeprav je prišlo tudi do nezgod, nisem bila priča nobeni drami v gorah.«In Simone Badier si ne želi ničesar drugega kot to, da bi ji približno takoprijazne zvezde sijale še naprej, saj je še toliko smeri in tur, katere bi radanaredila!NAŠ PRADED JOŽAJožaV ršnik, Robanov kototroških letih sem slišal pripovedovati,da je nekdaj vsako leto prišel v naše gorestar Tolminec. (Verjetno je iskal zdravilne rastline,če je res prišel.) Ta je nekoč prenočevalpri kmetu Matku. Tu jim je pripovedoval: »Stricmojega starega očeta mi je sedemletnemu fantičupovedal, da je od tu v deveti gori votlina,v kateri teče pravo čisto zlato.« Dolga leta semiskal to goro in votlino, končno se mi je posrečilo.Našel sem to votlino. Cink, cink, se je poredko oglašalo, ko je zlato kapljalo na skaloin od tu naprej v ozko skalno špranjo. Podstavilsem steklenico, da se je v njo lovilo zlato.Ko sem naslednje leto spet prišel, je bila steklenicapolna. Odnesel sem jo v Trst in dobroprodal.V nekdanjih časih ni bilo ljudem nič dosti težjeverjeti pripovedki, kakor sedanjim upati na dobitekv loteriji ali tomboli. Zato tudi raziskovalcevgora in votlin ni manjkalo. Naš pradedJoža Roban je bil človek orjaške postave. Takoje zapisal pokojni Johannes Frischauf v opisu,kako sta z Jozom iskala prehod iz Robanovega

kota skozi Zvižgovec na Moličko peč in Korošico.Po pripovedovanju našega očeta pa je bilJoža orjak samo v nogah. Če sta Joža in njegovsin Jaka skupaj stala, je bil Joža dve coli daljši,če sta sedela, je bil pa dve coli krajši. Bil jesuh, pa zelo krepak človek. Brez dela je karnekako lahko zdržal, kadar je pa delal, jedelal ko nor. Pri delu in gospodarstvu ga je zelodobro nadomestoval Govčov Florjan, brat Jozovežene. Ta je bil pa zares močan, pa pravtako njegovi bratje. Pokojni Peter Štiftar (Suhodolnik)je pravil: »Če je prišel na Ljubno kakposeben silak, so ljudje rekli: Ta je pa gotovoGovčov, ker je tako širok, da mora skozi vratastransko iti.« V naših otroških letih so namstara mati (babica) pokazali več sadnih drevesin rekli, da jih je vsadil in cepil stric Florjan.Joža je bil strasten lovec. (Lovska strast je dednabolezen našega rodu.) Kadar ga je prijelo,je rekel hlapcem: »Danes bdemo šli pa najago.« In so šli brez ozira na to, koliko suhekrme ali žitnega snopja je bilo treba spravitipod streho še pred dežjem. Zanimivo je, daJoža ni nikoli rekel: bom, bomo, zmeraj jerekel: bdem, bde, bdemo, naglas na črki b.On edini je dosledno tako izgovarjal, zatopa je bil deležen posmeha mnogih. Kje je dobilto besedo? Pokojni profesor Vladimir Herie jerekel, da iz ruščine. (Morda od kakega Napoleonovegavojaka, ki je srečno preživel ruskozimo.)V Kamniku na sejmu je kupil konja, ki je bilza takratne Solčavane zanimiva žival, kakorbo morda spet v bodoče postala. Ko ga je prignaldomov, mu je dal v jasli same čiste slame.»Slamo mu boš moral pa zrezati,« je rekelFlorjan. »Si jo bde že sam zrezal, kakor bohotel,« je odvrnil Joža. In zlobni ljudje so pristavili:»Ko se je konj ravno navadil slamorezati, je pa poginil.«Velikokrat je nasul v en rog smodnika, v drugegapa pest soli, še kos kruha v malho, pa jeodšel na lov. Včasih je ostal v gorah po tri dni,včasih cel teden. Ko je ustrelil gamsa, ga jezanesel v najbližjo pastirsko kočo. Tu sta ses pastirjem mastila z gamsom in pastirjevimižganci ob pripovedovanju lovskih in pastirskihdogodivščin. Domov je prinesel mesa ravno šedovolj za dokaz, da je gamsa res uplenil.Stari Pelinovec pa je pravil, da je bil nekočJoža spet več dni v gorah, doma je pa prikosilu žena »johtela«: »Kaj bo, kaj bo, če sekje ubije. Nihče ga ne bo našel.« Florjan jo jepa »sočutno« tolažil: »Naj se pa ubije, saj gane bo nihče drl.« Zena je skrila obraz v dlaniin pobegnila v kuhinjo. Ta Florjanova tolažbavzbuja slutnje, da Joža ni gnala v gore in samotosamo lovska strast.Pri vsem svojem čudaštvu pa je Joža le bil tudinekoliko gospodarski človek. V času svojega neravno dolgega gospodarjenja je zgradil žago,hlev in v Travniku kozolec. Naj v zvezi s postavljanjemkozolca omenim, kako so nekdaj otrokomzapisovali v spomin važnejše dogodke. Našstari oče (dedek) so pripovedovali:V Travniku so postavljali kozolec. Kot majhendeček sem se rad motovilil okoli tesarjev. Ko sokozolec pokrili, je k meni pristopil mojster inbrez vsake moje krivde mi je prilepil kar dovoljvročo zaušnico. Pustil me je, da sem se izjokal,potem me je pa vprašal: »Ali veš, zakaj sem teudaril?« »Ne vem,« sem odgovoril. »Zato, dasi boš zapomnil, kdaj smo delali kozolec,« jerekel.Da Joža ni bil samo velik lovec, pač pa tudivelik plezalec in raziskovalec, je pokazal nekakookrog leta 1876, ko so on pa kovač MatejčekŠraml in Urban Klemenšek (brat našematere) preplezali vzhodno steno Ojstrice. Brezvsakih varovalnih pripomočkov seveda. Ze prejpa je sam prečkal vzhodno steno Ojstrice odŠkrbine na Moličko peč, kjer sta pozneje staliprva Kocbekova koča in kapela sv. Cirila inMetoda. Pri tej plezariji je prišel do poličke,katero je zmogel na ta način, da se je po poličkiprestavljal po prstih obeh rok, z životompa bingijal prosto v zraku. Viseč na desni rokije moral z levo poiskati in očistiti prijem zalevico, šele potem je mogel »prestopiti« z desnico.Zadeva je bila za redkobesednega možazanimiva vsaj toliko, da jo je omenil domačim.Nekoč je Joža na lovu uplenil gamsa, ki so semu rogi svetili kakor pozlačeni. To je dobropodprlo Jozovo vero, da je zlato v solčavskihgorah. Kod in koliko votlin je Joža preiskal,ni znano. Gotovo pa je, da se je nekega dneodpravil preiskat votlino nad Jeruzali v steniVelikega vrha. Ze pri plezanju navzgor ga jestena kar dobro potehtala. Pri povratku navzdolpa je prišel do mesta, kjer je bilo na popolnomagladki steni mogoče samo še zdrsniti.Vsak poskus je bil odveč. Pomaknil se je navzgordo prostora, kjer je lahko sedel in stvarpremislil. Zagotovo je vedel to, da je vsakoupanje na človeško pomoč samo upanje in ničveč. »Se boš moral že sam rešiti,« si je rekel.Z nožem si je zarezal kožo na stopalih. Kri, kije tekla iz ran, je bila lepljiva dovolj, da nizdrsnil. Tako je napravil nekaj zelo tveganihkorakov do prvega oprimka za roko. Iz stene

je prišepal brez zlata, bogatejši pa za doživetje,vredno velikega alpinista. Verjetno nikoliprej, gotovo pa ne pozneje ni stopil človekv to votlino. Zato se votlina upravičeno imenujeJozova votlina.Babica so pripovedovali, da je na starost šepostopal ob Savinji s puško in streljal postrvi.Ko se je s težkim korakom pa brez plena vračaldomov, je s solznimi očmi pogledoval na gore,kamor ga je še vedno vleklo srce, noge ga paniso več nesle.Zapisal sem o njem »na starost«, pa ni doživelniti posebne starosti. Umrl je 28. 10. 1888, star70 let. Živel je kakor viharnik na gori, življenjepolno zanimivih doživljajev. Skušal sem otetipozabi njegovo ime in nekaj drobirja iz njegovegaživljenja.OSEMDESET LETPLODNEGA ŽIVLJENJAPAVLA KUNAVERJA(19. 12. 1969)Ing. S t a n k oDimnikevetnajstemu stoletju, stoletju zmernihodkritij in napredka v znanosti, medicini in tehniki,pa tudi stoletja dokaj unesenih vojn in šeprecej umirjenega sožitja ljudstev na našem planetuje sledilo dvajseto stoletje z vrtincem neslutenihodkritij in nesluteno velikega napredka,na nesrečo pa se je znašlo tudi v vrtincu divjihvojn in revolucij, ki se stopnjujejo, rastejo inse preraščajo v svojih razsežnostih.Ta vihar na razpotju starega in novejšega jeposebno usodno posegel v življenje tistih, kiso bili rojeni proti koncu prejšnjega stoletja.Tako je prizadelo tudi Pavla Kunaverja, njegovošolanje, njegovo službovanje. Nemara paje prav to povzročilo, da je pričel z vsemi svojimimočmi tešiti žejo po znanju, da je nenehnoiskal odgovor na vprašanja, ki oklepajo človekutajnosti narave, da mu je čedalje bolj rastlastrast za zbliževanje z gorami in s podzemskimsvetom, predvsem pa še ljubezen za opazovanjedogajanj na zvezdnem nebu.Gradiška tura (gl. str. 583) z vrisano»Furlanovo potjo« Foto Otmar ČrnilogarTako so mu uravnavali življenjsko pot: sonce,planine, zrak, morje, podzemni in vesoljni svetin čudovit zagon pri odkrivanju in popisovanjuskrivnosti iz življenja narave. Vse to pa staspremljala neizmerno hotenje in želja, da bi ssvojimi pridobitvami v znanju in odkrivanjunepoznanega čimbolj koristil sočloveku, ga bogatilz znanjem in ga vzgajal v koristnega insrečnega člana človeške družbe. Občudovanjavredno je vse tisto, kar je prispeval mladimrodovom s svojim žrtvovanjem in duhovnimdelom, ko jim je netil ogenj zanimanja za planine,za nebesne pojave in sploh naravo, sajjim je skušal z vsakim svojim gibom prispevatisvetlih žarkov na njihovo življenjsko pot. Onsam pa je pri vsem tem pozabljal nase, ostalje do skrajnosti skromen, vsa njegova dejavnostmu je bila samo užitek umetnika in poezija vnjegovi knjigi življenjske poti.Rodil se je v številni poduradniški družini. Očega je skušal čimprej spraviti do kruha, zato jePavel dovršil učiteljišče, da je leta 1910 žemogel nastopiti svojo prvo službo kot učitelj naViču. S svojo močno voljo pa se je takoj pognalše naprej in je nadaljeval študij v tečaju za meščansko-šolskegaučitelja in še naprej na učit.akademiji na Dunaju, kjer se je jeseni leta1913/1914 tudi vpisal na univerzo kot izrednislušatelj geografije.Službe meščansko-šolskega učitelja takrat niopravljal dolgo. Leta 1914 je izbruhnila prvasvetovna vojna in kmalu je bil tudi on vpoklicank vojakom. A bila mu je naklonjena sreča,kajti takrat je bil že izkušen raziskovalec podzemskihjam po kraških tleh in zato so ga uvrstiliv poseben vojaški oddelek, pri katerem jevodil raziskovanje takih jam za fronto na TržaškemKrasu, na Banjški planoti in v Trnovskemgozdu. Take primerne podzemske votline sonamreč nameravali urediti kot varna vojna zakloniščaza fronto. Lani in letos je Kunaver vPV v člankih »Jame za soško fronto« tisto svojedelovanje zanimivo opisal. Jeseni 1917 se jevojna fronta pomikala s Soče na reko Piavov Benečiji in v južno-tirolske Alpe in tedaj jemoral tudi on najprej v alpski odsek na planotoAsiago do meseca aprila 1918.Potem je najprej služboval kot meščansko-šolskiučitelj in je leta 1945 postal ravnatelj meščanskešole v Zgornji Šiški. Šest let kasneje jebil imenovan za strok, učitelja zemljepisa naklasični gimnaziji v Ljubljani. Od leta 1961 nadaljein še danes poučuje astronomijo na gimnazijiv Št. Vidu.Poleg opisane pedagoške službe mu je vsaleta hkrati teklo še bolj zanimivo delovanje, zakatero ga je nemara vzpodbudil profesor dr.Josip Cerk, takrat tajnik Društva za raziskovanjepodzemeljskih jam. Pridružil se je temu društvuže leta 1910 pri iskanju, preiskovanju in pri risanjunačrtov jam po Krasu, okrog Cerkniškegajezera in po Dolenjskem; zrisal je načrte nad100 jam.

Hkrati se je s klubom »Dren«, katerega najvidnejšičlani so bili Bogumil Brinšek, Ivan Tavčar,Ivan Michler, Rudolf Badjura, Ivan Kovač indrugi, jel udeleževati zimskih tur in smučanjav našem alpskem prostoru, v poletju pa tudi plezalnihtur. To so bili v tisti dobi že zelo zahtevniposegi po grebenih in v stenah našega gorstva,potrebni dobre organizacije in osebnega poguma.Enaindvajset let star se je prvič oglasil s člankiv PV. To je bilo leta 1911, ko so bili v PV objavljenikar trije njegovi članki: »Brana v sneguin ledu«, »Čez zahodno steno in greben Planjave«in »Zeleniške špice«. Ti njegovi prvenciso bili pisani s spretnim peresom in z nenavadnozrelostjo, ki so na mah postali zaželenoOdlomek teksta in risba Kunaverjevegačetrtega članka: »Črez severno steno Triglava«,ki ga je napisal komaj 22 let starv PV 1912, str. 29 do 34.branje posebno mlajših rodov planincev. Pričeloje naraščati število članov SPD in naročnikovvestnika. Takrat pa je tudi že objavljal krajšenovice v Slovenskem Narodu in v uradni LaibacherZeitung, ki ji je bil tista leta urednikpesnik Anton Funtek. Od leta 1911 pa do danesje izšlo v PV že nad 100 njegovih člankov, pisanihz razborito besedo — in še jih pripravlja- torej piše v našem glasilu že devetinpetdesetoleto!Spominjam se dogodka v aprilu 1912, ko sembil v študentovski menzi blizu T. V. Š. na Dunajuv družbi slovenskih kolegov. Tedaj je vstopilnekdo in mahal z dunajskim dnevnikom: »Poglejte!O veliki nesreči v naših gorah piše! Prof.Cerk se je na Stolu ubil, dijake ki so bili z njim,pa je rešil učitelj Kunaver z nadčloveškimimočmi.« Res, dne 3. aprila leta 1912 se je povzpelprof dr. Cerk z majhno skupino svojihdijakov z zelo strme strani na Stol. Proti vrhugore so bile strmine pokrite s srenom in ledomin tam jih je zalotil še močan vihar. Eden dijakovje zdrsnil po pobočju. Ko ga je šel prof.Cerk reševat, se je sam smrtno ponesrečil. Ksreči je takrat Cerka na izletu spremljal šemladi Pavel Kunaver, ki je potem dijake privedelv kočo na vrhu in jih s tem zavarovalpred belo smrtjo. Nato se je z nadčloveškiminapori v viharju spustil v dolino po reševalce.Zdrznil sem se ob tej novici, posebno še, kosem slišal v menzi priimek Kunaver. To morebiti samo Pavel Kunaver, sem si mislil, s katerimsem bil eno leto sošolec na Ledini v Ljubljani.To je bilo v šolskem letu 1902/3, ko nama jebil učitelj Jakob Furlan, tisti, ki je po svoji upokojitvivsak dan, ob vsakem vremenu pohitelna Šmarno goro, zadnjikrat že skoraj 90 letstar. Katehet nama je bil v tistem razredu JankoMlakar, šolski vodja pa moj oče.Pavel Kunaver je bil za svoje pogumno in smrtnonevarnoreševanje odlikovan z avstrijskimsrebrnim zaslužnim križcem s krono. Pripomnitimoram, da je bilo podeljevanje odlikovanjv nekdanji avstro-ogrski monarhiji zelo redko,še celo pa državljanom nenemških narodnosti.Še isto leto je pričel Kunaver tudi sam voditimladino na gore, v jame, na morje. Vodil jedo danes okrog petdeset taborov pa tudi nekajsmučarskih tečajev in podobnega.V letih 1932 do 1941 je bil organizator, natostarešina skavtizma v Sloveniji. Pozneje je bilsoustanovitelj tabornikov, kjer sodeluje še danes.Že pred prvo svetovno vojno in po njej je vodilvečtedenska potovanja geografov od Le PlaySociety (London) pa tudi mladino iz Anglije,organizirano v »Brathay Hali« iz Rugbya in jimrazkazoval geografske posebnosti in lepotegorstva po Sloveniji in sploh po Jugoslaviji.Prav posebno poglavje v Kunaverjevi dejavnostije astronomija, rekel bi, da je danes tudi najljubšanjegova dejavnost. Opazil sem, da mu jeobraz kar zažarel, ko sva se pričela razgovarjatio njej. Naključje je bilo, da je dobil šedijak v roke obširno, poljudno pisano knjižnodelo o astronomiji, ki aa je imel v svoji knjižnicinjegov najstarejši brat, takrat že uradnik.Od tedaj ni odnehal, šlo je naprej od stopnjedo stopnje, naprej in naprej se je poglabljal

v zanimivosti in skrivnosti večernega neba. Šedrugo naključje je bilo, da se je seznanil inpostal prijatelj z znanim astronomom - amaterjemIvanom Tomcem, umrlim leta 1950 v Ljubljani.Ta se je poglobil v opazovanje Sonca innjegovih peg ter je po teh opazovanjih sklepal,da vplivajo sončna žarišča ob prehodu peg naSoncu na pojavljanje potresov na Zemlji. Kunaverjujih je resnično nekaj vnaprej napovedal.Ko je Tome ohromel in ostal nebogljen, mu jestal ob strani Kunaver, zanj odčitaval podatkez zaslona na refraktorju in jih potem odpošiljalna ustrezna mesta.Tudi Kunaver se je odločil predvsem za opazovanjeSonca in je odčitavanja pošiljal sprvapreko dr. Mohorovičiča v Zagrebu v centraloza Sonce v Zurichu, po zadnji vojni pa jih jepričel tja pošiljati neposredno kar sam.Kunaverjevo delovanje na astronomskem poljuje prav posebej še poudarjeno v organizacijski,pedagoški in publikacijski smeri in mu moramov tem oziru priznati, da je dosegel pri Slovencihvrhunec. Poleg svojega močnega literarnegadelovanja iz astronomije je že leta 1945 uredilastronomsko opazovalnico v montanističnemzavodu na Aškerčevi cesti, deset let kosneje jeuredil zvezdarnico za dijake in javnost na šestidržavni gimnaziji v Šubičevi ulici, leta 1960 jeuredil šolsko zvezdarnico na gimnaziji v Št. Vidu,uredil si je svojo zvezdarno v tovarni »Vega«in končno še opazovalnico za Sonce v Bohinju.Mimo vsega tega njegovega prizadevanja napolju astronomije je s tega torišča ogromnoprispeval tudi s svojim pisateljskim peresom. Vletih 1957, 1958 in 1959 je sodeloval v »Geofizičnemletu« in v letu mednarodnega sodelovanja(Sonce). Pri opazovanju Sonca je narisalnad 2500 slik.Presenetljivo je Kunaverjevo risarsko in slikarskouveljavljanje. Svoja publicistična in knjižnadela je po večini sam opremljal z risbami. Čudovitiso akvareli s planinskega sveta, ki jih jelani razstavil v počastitev 75-letnice Planinskegadruštva. Ko sem si šel ogledat to razstavo, jeoblivala akvarele svetloba oktobrskega soncain šla sva skupno od akvarela do akvarela, doživljalagorsko lepoto pa tudi spomine na takepredele v gorskem kraljestvu, ki jih je že spremenilali celo zbrisal čas. Koliko svojega delain potrpljenja je vstavil v te čudovite slike. Lemalo jih zna ceniti njihovo pravo vrednost!Obširno je Kunaverjevo publicistično in književniškodelo. Omenil sem že njegove prispevkev PV. Pisal je tudi krajša poročila in članke vdnevnike in revije, predvsem v Proteus, pa tudiv Razore, v Naš rod, v Mladiko, v Pionirski list,v Pionirja, v mesečnik Prosvetni delavec, v Tovariša,v Primorski dnevnik, v Mladino, v mesečnikLovec, v Naše jame in v mesečnik Tabor.Posebej moram opozoriti na njegova mesečnaporočila o stanju in dogajanju na našem zvezdnemnebu, ki redno izhajajo v dnevniku »Delo«.To so poljudna predavanja o zvezdah in osončjih,ki so v tistem mesecu nam posebno opazljiva;beseda mu pri tem teče pesniško, izvirnopodana iz strokovne literature. Užitek je bratita poročila. Opazil sem, da se zanje prav posebnozanima mladina.Za bolj nadrobno naštevanje njegovih objavljenihprispevkov v dnevnikih in v obdobnemtisku in prav tako za podrobnejši opis njegovihknjižnih del je pač premalo prostora v temleopisu njegovega življenjskega dela. Napisal jenad štirideset knjig in knjižnih pripomočkov -in še jih piše. Knjiga »Na planine« (1921) je doživelačeški prevod »Do Hor« (1925); tudi knjiga»Potovanje po nebu« (1951) je prevedena v srbohrvaščino(1958). Med njegovimi pomembnejšimiknjigami so: »Potovanje v vesoljstvo (1943),»Sprehodi po nebu« (1944), »Vrtljiva zvezdnakarta« (1950 in druga izdaja 1967), »Nebo nadnami« (1955), »Mladi popotnik« (1959), »Podzemljo« (1960), »Rakov Škocjan« (1966), »Cerkniškojezero« (1951 in 1967) itd.Dne 15. 4. 1969 mi je v pismu zapisal med drugim:»Z zimo se mi ie pričelo zdravje slabšatiin sedaj proti pričetku pomladi hudo pešam.Nič nenavadnega, saj bom jeseni 80 let star -a hudo je presenečenje, ko imam še toliko začetegain nedovršenega in celo načrtov. Pozadnjem napadu sem se lotil nekoliko urejevanjamojega nereda. Kupi slik; Spomini napisanisamo do začetka 1919; Alpe samo geografskoin deloma morfološko; »Človek prihaja«,povest o pračloveku na Krasu, še ne polovica;zadnji 2 leti risbe o Soncu neurejene,itd. - Pred mano pa le kratka doba dela ...«Razumljivo je, da je prejel za svoje vsestranskoživljenjsko delo, posvečeno Slovencem, tudi odlikovanja:troje državnih medalj in osem zlatihznačk, kajti med številnimi slovenskimi sodobniki,ki so nam postali močneje vidni v tem stoletju,je Kunaver posebno bleščeča zvezda.In ko sem bil v septembru pri njem, mi je vsobici, polni knjig, risb in domačnosti, pokazaltisto poljudno pisano knjigo o astronomiji, kiga je pobudila, da je svoje misli, delo in perov tolikšni meri posvetil Soncu in zvezdam. Potemje segel po razkošni italijanski izdaji Dantejevega»Pekla«, ki vsebuje čudovite bakrorezeo podzemlju. Nato je pokazal še nemško izdajoDanteja, tudi res lepo ilustrirano. Kajpak, Danteje bil jamar in to celo pri nas na Krasu, seveda:jamar po svoje zato, da je stkal umetnino!Na povratku so mi ostale misli pri njem šepotem, ko sem bil že v avtobusu, pri pedagogu,vzgojitelju in prijatelju mladega rodu, jamarju,planincu, alpinistu, slikarju, astronomu in predvsemše publicistu in književniku, saj si je vkljubatomski atmosferi našega stoletja skoval življenjskopot, ki mu je tekla zavidljivo lepo, kotpesem, kot lepe sanje, v katerih so bile le redkekaplje pelina.Da bi nam takšen ostal še dosti dolgo na tejsvoji lepi poti!Planinska koča »Pri Franciju« pri Sv. Jakobunad Preddvorom je odprta tudi pozimi obsobotah popoldne, nedeljah in državnih praznikih.

O PLANINSTVUSLOVENSKEGA PRIMORJACirilZupanePopravki in še nekaj podatkovV peti letošnji številki Planinskega Vestnika (PV)na strani 222 se sestavek o SI. Benečiji in Rezijizačne nekoliko netočno. Spis je bil napisanže leta 1968 in je tedaj res veljala ugotovitev:»Pred dvema letoma smo se spominjali 100-letniceplebiscita...« Ker je bil spis objavljenletos, bi trebalo zapisati: »Pred tremi leti smose spominjali...«Ko pa že pišem o Slovenski Benečiji, naj izrabimto priložnost za to, da zabeležim nekajveč podatkov o nemirni usodi, ki je to našodeželico pehala pod oblast zdaj tega zdajonega oblastnika. Pod oglejskimi patriarhi, kiso proti koncu svoiega posvetnega vladanjaimeli sedež v Čedadu, je bila SI. Benečija doleta 1445. Zatem je prišla pod Beneško republiko,kjer je bila do leta 1797. Pod habsburškimžezlom v okviru avstroogrskega cesarstvaje bila v letih od 1797 do 1805. Po uspešnihNapoleonovih vdorih v severno Italijo je bilotu ustanovljeno Italsko kraljestvo in temu je SI.Benečija pripadala od 1805. do 1813. leta. PodAvstroogrsko, in sicer v sestavu Lombardskobeneškegakraljestva, je bila v letih od 1813 do1866. Pod Italijo je od oktobra 1866 z izjemoenega leta, in sicer od novembra 1917 do novembra1918, to je od znanega kobariškegaprodora avstro-nemške vojske na soški fronti,ko so te enote prodrle do reke Piave, in dokonca prve svetovne vojne.Za to deželo se uporabljata dve imeni. Tisti, kijo imenujejo Slovenska Benečija, žele s takimimenovanjem poudariti njeno slovenstvo; tistipa, ki jo imenujejo »Beneška Slovenija«, dajejos tem poudarek njeni zgodovinski usodi, ko jebila res večji del pod beneško republiko v zadnjih500 letih.Dr. Henrik Turna (1858-1935) nam je o tej deželimarsikaj napisal. Marsikaj res ne vzdržiznanstvene kritike, vendar pa je njegovo deloo SI. Benečiji in zanjo še danes, morda še boljkot včasih, za vse nas dragocen prispevek kpoznavanju ljudi in krajev te dežele.Profesor France Ramovš je kot svetovno priznanslavist posebej raziskoval rezijansko narečjein v znanstveni razpravi dokazal, da greza izredno zanimivo in bogato slovensko narečje.Pred njim je Rezijo in njeno narečje raziskovalter svoje izsledke predstavil svetovnijavnosti slavist in poljski jezikoslovec Janlgnacy Baudouin de Courtenav, in to v letih1872—1895.V poglavju Začetki organiziranega planinstvasem nekaj zapisal preveč, nekaj pa premalo,kar sem seveda kasneje ugotovil.Na strani 223 je med drugim zapisano, kakoje bila 6. II. 1913 ustanovljena vipavska planinskapodružnica. Delu te podružnice je zanjeni pičli dve leti delovanja treba dodati vsajše tole: Načelnik je bil prvo leto res veleposestnikK. Mayer iz Lož pri Vipavi. Za njimpa je vodstvo prevzel posestnik 2vanut iz Lozic.Ta je bil načelnik, dokler organizirano delopodružnice ni med prvo svetovno vojno zamrlo.Pazljivemu iskalcu te dejavnosti se bozastavilo vprašanje, kako so se v letih predprvo svetovno vojno v planinstvu organiziralitudi Postojnčani. Vodilni člani vipavske podružniceso bili v tesnih stikih z vnetimi planinciiz Postojne. Prav to je med drugim tudi narekovalo,da se je vipavski del planincev odcepilod ajdovskega in ustanovil samostojno podružnico.Tej bi smeli z vso upravičenostjo reči tudi,vipavsko-postojnska', vendar se je zaradi Nanosa,ki je Vipavcem bližji, in menda zaradienostavnejšega poimenovanja, obdržalo krajšepoimenovanje. Organizirane začetke delovanjapostojnskih planincev potem takem smemo postavitivsaj na datum ustanovitve vipavske planinskepodružnice. Se v okviru ajdovsko-vipavskeplaninske podružnice je bil že leta 1907ustanovljen sklad za zbiranje denarja in gradbenegamateriala za gradnjo koče na Nanosu.Z osamosvojitvijo so vipavski planinci dobilives denar, ki se je v ta sklad natekel. Postojnskiplaninci, med katerimi je bilo tudi nekajbolj premožnih ljudi, so s svojimi prispevkisklad tako povečali, da je vodstvo te podružniceše pred prvo svetovno vojno že kupiloprecejšnjo parcelo na vrhu Nanosa, kjer bikmalu začeli graditi tudi kočo. Nanos je bilVipavcem in Postojnčanom osrednja gora, kijih je vzpodbujala, družila in nenehno pritegovala.Po prvi svetovni vojni pa se delo tepodružnice v organizirani obliki ni obnovilo.Na strani 224 sem napisal, da so bili zelo delavničlani idrijske planinske podružnice predprvo svetovno vojno naslednji člani: Rado Prelovec,Franc Vidmar in Lado Božič. To je pomotain ta trditev ne sme obstati. Prelovec inBožič sta bila tedaj še otroka in nista moglabiti ,zelo aktivna planinca', Vidmarja pa tedajše ni bilo v Idriji. Napaka je nastala pri prepisovanjuspisa, nanjo pa me je še posebejopozoril tovariš Lado Božič, pisec zanimivihplaninskih potopisov, s katerimi nam odkrivalepoto hribov v idrski okolici.V šesti številki PV (na straneh 267, 268) v poglavjuMed obema vojnama je treba povedatitudi nekaj o ilegalnem delovanju ajdovskih invipavskih mladih planincev.»Sinja zarja« v Ajdovščini in ŠturjahČeprav je bilo delo ajdovske planinske podružniceprepovedano ali pa prav zato, se je vletih 1927-1928 že formirala skupina mladihplanincev in planink iz Ajdovščine in Šturij. Ta

skupina je svoje delovanje usmerila predvsemv gore domačega okolja, kot so Čaven, Golaki,Zeleni rob v Trnovskem gozdu, Javornik, Nanos,Trsteli in Fajtji hrib na Krasu.Jože Nussdorfer (iz Sturij) se spominja, kako jeprav ta skupina za 1. maj leta 1929 na Staribabi nad Ajdovščino zakurila kres in so sepotem zaradi tega morali pri oblasteh zagovarjati.Nekako v leth 1928 in 1929 je skupinaprevzela tudi značilno ime »Sinja zarja«, ki gaje obdržala več čas svojega ilegalnega delovanja,to je vse do začetkov druge svetovnevojne. Delovali so tako, da so se tedensko poenkrat skrivoma zbirali na domu tega ali onegačlana skupine, se dogovarjali zastran izletaali potovanja prihodnjo nedeljo ali praznik;kdaj pa kdaj kaj zapeli in razdrli tudi marsikateroveselo. V gore so odhajali posamič inse šele na določenem kraju zunaj naseljenihkrajev sešli. Tako so se tudi vračali. V Ajdovščinose niso nikdar vrnili v skupini, ampakvedno le posamič.Po spominu Nussdorfer Jožeta-Pepča, ki jeletos dosegel 55 let, so bili med člani te skupinetudi Nussdorferjevi Franc, Jože, Vida inMinka, Braz Egon, Lampe Franc, ErgarjeviIvanka, Štefan, Jože, Jožka, Franc, KompareMilena in Lojzka, Zenj Franc in Antonija, FegicMarija, Noli Kristijan, Pelhan Jože in še katerioziroma katera.Pefričeva planinska skupina v VipaviV Vipavi se je nekako okrog leta 1925 formiralaskupina mladih planincev in planinkokrog odvetnika dr. Milča Petriča. V letih od1926 do 1930 so kaj pogosto, predvsem sevedav počitniških poletnih mesecih, zahajali naNanos, v prostrane divjine Trnovskega gozda,na grebene kraških hribov in še kam. Ker paje bila ta skupina sestavljena pretežno iz dijakovin študentov, ki so študirali v Ljubljani,jih je obmejni režim, ki se je iz leta v leto boljzaostroval, dokaj oviral. Prav zaradi tega jedelovanje te skupine kmalu po letu 1930 zamrlo.Med bolj znanimi naj v tej skupini navedemnaslednje člane in članice: odvetnik dr. MilčePetrič in njegova žena Roza, učitelj Boris Možinain njegova sestra, učiteljica Mara Samsa,Ernest Rodman, ki je kasneje postal odvetnik,in njegova sestra Stana, Marija Košuta-Kršmancin Fanči Lekan.Kakor o ,Sinji zarji' tako je tudi o tej skupiniohranjenih nekaj fotografij z njihovih planinskihizletov.Razgledni stolp na Javorniku nad Črnim vrhomIz obdobja ilegalnega delovanja idrijskih planincevv letih fašistične okupacije je vsekakortreba omeniti tudi leseni razgledni stolp z vrhaJavornika, ki je kot zanimiva razgledna planinskapostojanka najdalj kljuboval sovražnimrazmeram.Ne vem, kako in kdaj je bil leseni razglednistolp na Javorniku postavljen. Raz njega je billep razgled po gornjem delu Vipavske doline,v idrijsko-cerkljanske gore in proti Ljubljani.Zaradi tako vabljivega in lepega razgleda terzaradi prijetnega dostopa, je vrh Javornika stem stolpom vabil številne planince in druge,ki so si želeli lepega izleta in zanimivega razgleda.Seveda fašističnim oblastem to ni biloprav nič pogodu. Okrog leta 1936 so ga ukazaleznižati, da bi s tem zmanjšale razgledovanjevsaj proti Ljubljani. Za dva do tn metrenižji je še prav tako uspešno privabljal številneobiskovalce. Ko so se v Italiji okrog leta 1939začeli pripravljati na vojno proti Jugoslaviji, sozačeli utrjevati državno mejo. Takrat so italijanskivojaki ta razgledni stolp požagali.O tem stolpu sta ohranjeni fotografiji, ki gapredstavljata v prvotni in potem v znižaniobliki.Na strani 270 (poglavje Planinstvo v Slov. primorjupo osvoboditvi) sem omenil tudi nekajimen prvih prizadevnejših članov PD Tolmin.Ne bi bilo prav, če med njimi ne navedem tudiprofesorja Hinka Uršiča. Osebno in s vso svojodružino, kolikor in kadar le more, aktivno sodelujes planinci Tolmina in Posočja prav vsapovojna leta. Pa ne samo to. Kot profesor tolminskegaučiteljišča (ki se je sedaj preuredilov pedagoško gimnazijo) je številnim m adimučiteljem in učiteljicam vsadil mladiko planinstvav srce, ti pa so jo ponesli v kraje svojegaučiteljevanja.Na strani 272 (poglavje Gradnja planinskihpostojank) je pri datumih dograditve teh postojankpotrebno nekaj datumov dodati, nekajpa popraviti, in sicer: . ...L. 1951: Gomiščkovo zavetišče na Krnu |e bilodograjeno 16. septembra.L. 1952: Pirnatov dom na Javorniku so izročilisvojemu namenu 20. julija (ne pa avgusta).L. 1953: Kekčeva koča nad Novo Gorico je bilalesena postavljena 27. aprila. Pozidana in slovesnoodprta kot Mladinski planinski domKekec pa je bila 29. novembra 1959 (ne pa1958)L. 1957: Dom na Črnem vrhu nad Novaki je bilizročen svojemu namenu 2. junija (ne pa julija).L. 1968: Koča na Velikem Snežniku je bila sslavnostno prireditvijo odprta 22. julija (ne paavgusta).Tudi na strani 272 v drugi koloni (pod^ kitico)so omenjene tri pesmi, ki so bile zložene inobjavljene ob raznih priložnostih in so posvečenegoram Slov. primorja. Tem podatkom jetreba dodati še:Leta 1894 je SPD zgradilo na Črni prsti prvoslovensko planinsko kočo, ki je dobila ime potedanjem predsedniku SPD Franu Oroznu.Dr. Josip Ciril Oblak, ki je bil tedaj še študent,je v prvo spominsko knjigo tekoče vpisal posvetilov verzih z naslovom: »Na Črni prsti«.Ta kratka prigodna pesmica je bila objavljenav prvem letniku Planinskega vestnika leta 1895.Ko so leta 1957 slovesno odprli Tumovo kočona Slavniku, je za to priložnost napisal pesem»Slavniku« kraški rojak dr. France Rapotec, ki

živi v Zagrebu. Pesem in skladba za njo staobjavljena v PV št. 11, leto 1958, na straneh605 in 606.Vsaka od teh petih pesmi zasluži častno mestov svoji planinski postojanki.ALPINIZEM SE POSLAVLJAPo članku dr. Severina Casare »Chiude il suociclo - Sklepa svoj ciklus«K poimenovanju pl. domaZorka Jelinčiča na Črni prstiPrevedel France Avčin10. oktobra 1965 je bilo običajno meddruštvenoposvetovanje primorskih planincev, in sicertokrat v osnovni šoli Podbrdom. To posvetovanjeje pripravil upravni odbor PD Podbrdo.Tedaj je zastopnik PZS prof. Tine Orel predlagal,naj se planinski dom na Črni prsti, ki bokmalu odprt, poimenuje po zaslužnem rojaku- pokojnem Zorku Jelinčiču. Predlog so vsinavzoči z vsem razumevanjem in s pritrjevanjemtakoj sprejeli.Kako prav smo storili tedaj! Četudi ta našapostojanka nosi ime Zorka Jelinčiča, more vnekem smislu veljati tudi njegovemu 6 letmlajšemu bratu Slavku, ki živi v Ljubljani.Slavko je emigriral v Jugoslavijo in je postaleden vodilnih uslužbencev državnega obmejnegakomisariata na Jesenicah. Na tej dolžnostije mnogim primorskim emigrantom, ki soprav preko Baške grape bežali čez grebenRodica-Črna prst na bohinjsko stran, največpomagal, da so v novih razmerah prišli dodela in se nekako znašli. Brata Zorko in Slavkosta na ta način, vsak na drugi strani meje, pomagalasvojim ljudem, kakor sta najbolje vedelain mogla. Planinski dom, ki stoji prav na tistimejX preko katere sta brata v letih okupacijevzdrževala stike in sodelovala, najlepše ponazarjato trdno vez in nesebično delovanjesvoje ljudi.Za sklepSpis O planinstvu Slovenskega primorja jepravzaprav paberkovanje za podatki. To jezbiranje kamenčkov za mozaik nekega tihegapa vendar vrednega delovanja primorskegačloveka, ki je tudi v tej včasih bolje včasihslabše organizirani obliki iskal in našel oporeza svoj obstoj na svojem koščku zemlje.V tem mozaiku pogrešamo še mnogo dragocenihkamenčkov. Ta ali oni se bo izgubil, marsikaterije nekoliko zabrisan, mnogo pa jih ješe moč najti, jim zbrisati prah pozabe in jihtako ohraniti. Podoba planinske dejavnosti tegadela naše domovine je lepa, saj nazorno odkrivain dokumentira, kako je v vsej svojipreteklosti primorski človek ljubil svojo deželoin kako je ljubil nje lepote, čare in skrivnosti.Vrednost te lepote pa je tudi v tem, ker je nebomo nikdar izpili, nikdar do kraja dojeli.zaOdhaja tiho, počasi in dostojanstveno kot starkavalir. Mogoče žaluje za njim še kako srce,ki ga je bil izpolnil s svojim žarom.Nastal je sredi prejšnjega stoletja. Uspelo muje ljudi očarati tako zelo, da je učinkoval kotdar usode., kot kaka deseta muza. Pesniki, pisatelji,glasbeniki, slikarji, iskatelji, cvet umetnikovin znanstvenikov je zagorel v novemobčutku za nedotaknjeno naravo. V Evropi, žeprepolni ljudi, je kot poslednji Thule ostalo leše področje Alp: le tamkaj si lahko še nemotenoužival srečo samote.Alpinizem se je rodil, ko je človek prvič dvignilsvoj pogled k vrhovom in alpinisti so seimenovali ljubitelji gora. Pričeli so prodirati vvisoke doline, vzpenjali so se čez prelaze,iskali poti preko strmih pobočij. Ljudje najrazličnejšihjezikov in dežela so se srečavali in sebratiii v tistih časih, ko so Alpe, nekoč pregrajamed narodi, postajale cilj skupnih stremljenj.Navdušenje za samotne višave je vzpodbujalopesnike in slikarje. Lepote na novoodkritega paradiža so bile ovekovečene v ilustracijahin znanstvenih delih. Pionirji so sehitro množili. Alpinizem, rojen v hišah redkihposameznikov, se je širil; ustanavljali so društvain mladini kazali nova pota v gore. Vrhoviso »padali« drug za drugim.V enem samem stoletju je alpinizem dosegelnajvišjo potrditev. Toda njegov krožni tek se jemoral neogibno skleniti spričo brezobzirnihnaskokov tehnike in športa, ki sta Alpe pretvorilav orjaško torišče, kamor dero poleti inpozimi milijoni ljudi uživat sonce v telovadnihvajah na snegu in v skali. Nastale so ceste,pota, jezovi, gostišča, zavetišča, višinske postaje,razgledišča nad prepadi, ukročeni slapoviin brzice, sledile so žične vrvi, oklinjene stene,opustošeno cvetje, zapuščena bivališča ipd. Tišinoje onečastil hrup množice, hrušč motorjevin zvočnikov. Tako so spremenjene Alpe postalezabaviščni park, kjer je poplava človekovavsakršno lepoto narave onečastila in jo oropalaprvobitnega čara. In alpinizem, ta čista,pobožna gorečnost, se razkraja kakor beloblak, ki gine v čadu.Svoj krožni tek sklepa na grobovih v St. Christophede 1'Oisans, na dunajskem pokopališču,v Alt-Ausee, v Breuilu, San Michelu, v Benetkah,kjer počivajo Zsigmondy, VVinkler, Preuss,Berti, pa tudi v mnogih krajih, kjer so pokopaniveliki in nepoznani ljubitelji gora. Zsigmondynam je povedal, da je alpinizem etičen spomenik,Grohmann je to izrazil z evangelijem,VVinkler mu je žrtvoval svojo mladost, Rey je

opeval gorski svet, Berti ga je poveličeval vsvojih spisih in Preuss, ta najčistejši od vseh,se mu je zapisal z dušo in telesom.To vse je bilo povsem različno od sedanjihgledanj, ki vidijo najvišje vrednote v športu, vdosežkih mišic, v maksimalnem fizičnem znanjuin v nagradah zanje. V boju z goramirabijo vsakršno orožje, medtem ko je pravialpinizem občutek in umetnost.Tako je izbranec svetil nad Alpami kot zvezdniutrinek. Srečni tisti, ki so živeli za časanjegove kratke vladavine. Upravičeno jo imenujemo»zlato«. Bil je junaški alpinizem, temeljilje na srčnosti, drznosti, tveganju in čistostistila. Edino vodilo mu je bilo osebno znanje inlastna vest. Niso ga poniževali umetni pripomočkiin pomagala. Bil je viteški alpinizem,ki je ljudi povezoval, ne pa razdvajal v tekmovanjuza športnimi dosežki, samoten alpinizem,ki ni potreboval radia, televizije inmedalj. Gornikova duša je poznala edinolezadovoljstvo nepopisno srečnih ur v gorah.Mogoče bi se dalo mladino z zgledi in navajanjemzopet k temu vzgojiti?Dandanes tako zelo manjka skromnosti. Dvatisoč vzponov Pavla Preussa bi bilo izginilo znjim vred, da ni dobrohotna usoda njegovegadnevnika prinesla meni v roke; iz njega bi segeneracije lahko učile, kaj je alpinizem srca.Na Niesenovem vrhu je neznan poet vrezal vkamen mistične besede: »Ljubezen do gora jenajboljša«. Zsigmondy je ustavil navezo in zanesenozrl k osončenim grebenom Dreischusterspitze,medtem ko je Compton ujel ta pogledv eno svojih slovitih podob. Saussure pozabiza hip na svoj velikopotezni uspeh vrhMontblanca in ganjen ogleduje drobceno silenoacanlis; Kugy opazuje igro dveh metuljev navrhu Giglio del Paradiso, star vodnik moli vrhMatterhorna in zdi se mu, da sliši prepevatiangele. Comiciju se smili posušena cvetica vžareče vročih pogorjih Egipta itd. Bil je toalpinizem po božji milosti. Papež Ratti, prevzetod lepote tam zgoraj, združuje na Monte Rosireligiozno čustvovanje s kultom — čaščenjemgora. Tudi v glasbi so izražali alpinizem. Bellinidolguje nesmrtne melodije goram, Rossini prelijev tone alpinski junaški epos Viljema Telia,VVagner interpretira silne zvoke gora.Bil je tudi alpinizem dobrote: Preuss je pri sestopuz neke ture našel v samotni gozdni kočimladega drvarja, ki si je pri podiranju drevesatako hudo poškodoval nogo, da so mu jomorali vzeti. Preuss je nato opravil ciklus predavanj,poiskal ubogega fanta in mu rekel:»Govoril sem o tvojih lepih gorah pa so mitole dali za tebe.« In je invalidu izročil izkupičeksvojih predavanj in mu z njim plačal protezo.Zapparoli je komponiral sonate in koncerte,dohodke pa poklonil staremu bolnemuvodniku z Monte Rose. Vse je kot človeška inumetniška povezanost z Alpami, nekaka njimzapeta himna.Današnja mladina naj bi spoznala dela pionirjev,vrstice Zsigmondyja, Grohmanna, Tyndalla,Whymperja, Ruskina, Micheleta, Mummeryja,Kugyja, Glanvella, Malloryja, Schmidkunza,Lammerja, Ramuza, Unamuna, Reya, Bertija inštevilnih drugih gorskih piscev. Poznati bi moralaslike Comptona, Bartha, Segantinija, kottudi risbe, odtise, skladbe, ki so jih navdihnilegore. Vsa ta dela učinkujejo kot razodetje nedotaknjenegagorskega sveta prejšnjih časov,podobna krajinam naših sanj.Zame sta literatura in umetnost gorskega svetabiblija alpinizma. V njej bi za današnjo mladinoAlpe doživele vstajenje v svojem deviškemoblačilu. Fantazija je dragocen dar: Pesnikuin umetniku omogoča, da sredi hrušča množicdoživlja samoto, v zaporu svobodo. Posredujenam spomin na lepe, nepotvorjene stvari, tudiče jih je izmaličil »napredek tehnike«.Če se poglobimo v stare spise in opise, selahko zazremo v Alpe 19. stoletja in vzbudimov sebi njihov čar. Jaz kot človek leta 1967uživam prelesti gora morebiti globlje kot tisti,ki so živeli pred sto leti, saj lahko prejšnjeprimerjam s sedanjim in se predajam dragocenostimminulih let. Kolikor bolj mi modernaglasba trga ušesa, toliko bolj cenim klasično;čim bolj se mi gore kažejo onečaščene, tembolj ljubim bistvo čistega gorskega sveta. Podobnose mi dogaja s stavbami: čare Parienonain drugih antičnih templov dvakrat uživam,ko študiram grško zgodovino in umetnost.Kot alpinist se vedno znova skušam poglabljativ zgodovino, literaturo in umetnost alpinizma.Vselej mi lebdi pred očmi star bakrorezMisurine: jezerce, obdano z gozdom in travniki,na vzpetini pa lesena kočica. Za tistih časovni bilo nikakih asfaltnih cest, le komaj vidnapot preko travnatih pobočij. V kočici je Carduccipisal svojo »Odo Cadoru«. Še danes mita bakrorez uteleša Misurino. Tri Cine vidimkot na Comptonovi skici, na kateri prek bližnjihmelišč skakljajo gamsi. In moje misli potujejok davnim nočem, ko je ob ščipu MichelInnerkofler, veliki sextenski vodnik, sam stal obvznožju Male Cine in v igri senc iskal dostopna ta vrh. Malo dalje, v škrbini Cin stojim zavzetnad srčnostjo Preussa, ki si je upal premagatiprevis Male Zinne s prostim plezanjem.V Brenti me navdušuje pogled na vzhodnosteno Guglie (Campanile Basso), ki jo je prvipreplezal isti Preuss, sam in prosto. V Rosengartenumislim na Santnerja, gorskega slikarja,ki je čopič in barve pustil ležati v grušču inšel plezat na drzne skalne ostrice. Neštetezgodbe in bajke so se spredle o Alpah. Kakoreven je, kdor o njih ne ve ničesar in vidi zgoljkamen in skalo! Moderni, zmehanizirani športje alpinizem in njegovo poezijo ubil. ČarobniDolomiti so postali stadion za cirkuške umetnije.Preuss jih je bil slutil in je svaril prednjimi. - »Pojdite na gore s prostim plezanjemin preizkusite svoje naravne moči...« Tako,menim, bi pravi alpinizem, kljub vsemu le nezamrl. Z umetnimi pomagali pa se je sprevrgelv mehansko igračko, ki se obrabi in kijo nekoč zavržejo.V čem je torej naloga velikih planinskih združenj?Pošiljati ljudi v gore? Ko pa že vse takodere tja, vseeno na kakšen način, z avtom,žičnico, sedežnico, smuško vlečnico! Zganjajoplezalni šport, dirke, tekmovanja. »Dovolj je,

da le greš v gore,« je nedavno razglasil v televizijiznameniti klubski vodja. Nasproti temubi morala društva posvetiti svojo pozornostvprašanju »KAKO«, namreč nalogi, gore spoznavatiin ljubiti. Dolgo je že, kar sem na nekislovesnosti povedal: »Alpinizem je religija ingore so njeni templji.« Danes, po štiridesetihletih, občutim to spoznanje še močneje. Poklicaninaj bi ga oznanjali. Le tako bi se verav alpinizem ohranila živa, ne pa z dejanji akrobatovin mušketirjev klina.V Avstriji in Nemčiji so mnogi zapustili planinskadruštva in osnovali društvo prijateljevnarave. Pri nas v Italiji se dogaja podobno.Tako je nastal SUCAI.Sinek je bil svaril že pred pol stoletja: »Mogočebo pomembnim možem gorskega svetakončno uspelo mladini pokazati pot, ki od nezdravegasedanjega gledanja vodi k plemenitejšimpojmovanjem naše planinske zgodovine.Takrat bodo knjige Whymperja in drugihvelikih mogoče zopet prišle na svetlo in pripomoglek temu, da bodo grb čistega alpinizmačastili tako odkrito in slovesno kot nekoč.Te besede izražajo, kaj je osnovna naloga CAIvselej bila in bi vselej morala biti. Pospeševatialpinizem v njegovem najplemenitejšem pomenuin mu notranje bistvo obdržati čisto.Mnogo razočaranj sem moral poživeti v svojemboju za ponovno rojstvo alpinizma. Ko semhotel predavati o Paulu Preussu, tem gotovonajvečjem gorniku vseh časov, so me od vseh260 sekcij CAI povabile le štiri. Tisti pa, ki semjim dejanje in življenje te enkratne osebnostis svojimi besedami ob 150 diapozitivih lahkopribližal, so bili tako prevzeti, da sem predavanjemoral ponavljati še in še po številnihmestih.Zame je po 50 letih članstva novo ozračje vClub Alpino Italiano tuje.Sem mar JAZ sam ujet v zmoto, ker še vednoverujem v alpinizem naših očetov, ali pa boslavno društvo po sedanjem iztirjenju le našlosvojo staro pot?ORIENTACIJSKO TEKMOVANJEBREZ ORIENTACIJEMetaRotovnikstala sta pod vrhom - Dolgi in Kratki.Opoj zorenja je legal na prsi, list z nalogami,specialka in kompas so ukradli svetlobo oči.Kot velika nasprotnika tehnike sta vtaknilakompas za srajco, tudi zemljevid je romal vnahrbtnik. Svobodna sta stopala skozi vasi,preko travnikov, po beli cesti. Včasih sta previdnospraševala, drugače pa se nista mučilaz nepotrebnim. Z njima je bilo tudi dekle, nedolgo in ne kratko, bila je Srednja. Imelo jeveliko napako - tekmovalno mrzlico.Tako so hiteli skupaj trije planinci, ki jim jesonce posrkalo vso pamet.Prisopihali so v gozd, a Srednja ni hotela naprej.Sreča, da je bil izvir močan, sicer bi izpraznilastudenec. »No ja, saj večerjo vseenodobimo,« se je tolažil Dolgi. Pod noč so prikolovratilina cilj. Začuden kontrolor si je belilglavo z njihovo skrivnostno potjo, obrazi trehjunakov pa so bili pavlihovsko spotegnjeni. Posedliso na travo. Dolgi je zasanjano vdihovalkuhinjske vonjave. Kratki se je učil zgodovine,Srednja pa je spletala venec gorskega cvetjaz zgodovino kokrskega odreda.Dolina in nebo sta prižgala prve luči, zagorelje kres, iskriva gorenjska pesem je planila vtišino.V treh sencah se je oglašala vest. Kovali sonačrte, seveda brez sonca.Krmežljavi so stopili na rosno pot, porajajočasvetloba jim je poslala bleščeč pozdrav.Iskali so. Križišče, dve stezi. Igla kaže v dolino.Zakaj neki so se včeraj vzpenjali? Naj zdaj vtrenutku izgube višine? Po dolgem postopanjuso se zakadili v breg. Postali so kralji samotnihStoržičevih grebenov. Ko so radostno uzrli dolino,so opazili velik znak kontrolne točke. Ne,poti nazaj ni. Pred njimi je iz modrine vstalaKočna. Njena ostenja so bila kakor ptič, ki sepripravlja na polet v neskončnost.Dolgi je pripovedoval o njenih stenah, Kratkije razvil znanstveno razpravo o previsih in stebrih,a Srednja je izbirala pot. Bili so nad nebogljenimprevisom. Dolgi je zabingljal nadrazpokami. Srednjo je dušil krohot. Revež, najbržse je preveč najedel.Pod njimi je ležal cilj.Tek. Važne so minute. Vroč čaj je razgibaljezik. Srednja se je naježila, zato so se umaknilivsak v svoj kot. Kratki je sanjal o zmagi,Dolgi je vohal kosilo. Potem so sedli pred komisijo.Srednja je filozofirala o človeku in naravi,marsikdo je pomislil na nepokvarjeno mladino.Kratki je izgubil ves besedni zaklad. Mahal inklatil je z rokama. Dolgi je neprisebno spremljalnjuno predavanje, potem pa je Triglav zamenjalz Jalovcem.Vračali so se. Vstopili so v mestni vrvež. Srednjardeča od jeze in sonca je za kilometerprehitevala. Kot markacija je kazala pot. Kratkise je prelevil v modernega mladeniča s potovalko.Pri slovesu se je vsem trem porodila edina skupnamisel:»Tekmovanje je nesmiselno!«Pretekel je mesec. Dolgi je spet vabil na tekmovanje.Ona je odkimala, onadva pa sta spetšla.

[JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZSTAVAPLANINSKE FOTOGRAFIJE 1969Ob 70-letnici planinske organizacijev Kranju je bila v petek26. septembra 1969 v mestni galerijislavnostno odprta republiškarazstava planinske fotografije.Razstavo so skupaj organiziraliPlaninska zveza Slovenije,PD Kranj in foto-klubKranj.Zbrane goste in obiskovalce jev kratkem nagovoru pozdravildr. Ivo Valič, sedanji predsednikPD Kranj, zatem pa je ing. TomažBanovec, načelnik propagandnekomisije PZS, spregovorilo namenu razstave, ki najbo uvod k oživljanju tradicijeslovenske planinske fotografije.Sam potek žrebanja in šenekaj o razvoju planinske fotografijeje povedal tov. VlastjaSimončič.Na razstavi je sodelovalo 30 avtorjevz 99 fotografijami.Na splošno je bilo razstavnogradivo dovolj razgibano, da jeustrezalo vsem okusom obiskovalcev.Posebnost letošnjerazstave je bila, da je vsak obiskovalecz lističem sodeloval vžiriji in obenem še reševal fotouganko. Pripombo zasluži načinocenjevanja razstavljenih fotografij,ki je bila prepuščenazgolj subjektivni oceni obiskovalcev.Če želimo dvig kvaliteteplaninske fotografije tudi v strokovnempogledu, naj bi se pribodočih razstavah upoštevalomnenje strokovne žirije.Kratek sprehod po razstavi jeodkril vrsto avtorjev, katerihimena niso neznana tudi v drugihplaninskih aktivnostih. Razveseljivoje, da je med njiminekaj alpinistov, ki pred pjaninopo nadelanih poteh pričarajosvet vertikale. Pozornostzasluži tudi relativna mladostavtorjev, kar pomeni, da pri nasraste nova generacija fotoamaterjev,ki ima resen namen dvigatinivo planinske fotografijeter nadaljevati tradicijo, ki joje nekoč imela »skalaška« fotografija.Fotografije Joca Balanta predstavljajozimsko naravo. Njegovelement je sneg, fotografija paakcijska, saj zajema plezanje,reševanje, smučanje. Vsebinskonasprotje so fotografije VojkaBizjaka. V eksponatih zajemasimboliko - gorski krst na vrhu- pa tudi bogastvo narave. VasjaDoberlet je alpinist. Zanj jeznačilna akcija v steni, gre muza živ odnos človeka, do stene,do gore. Razpoloženje v gorahje upodobila Marička Horvat.Optimizem »Korajža velja«,»2ehta« razodevajo življenje vgorah, kakršno pač je in nam jeblizu. Ing. Elerška je pritegnileden zadnjih problemov Alp,Grandes Jorasses. Podobno kotostali alpinisti sta tudi v fotografijiKomac in Matija Koširzvesta skali in doživetjem obspoprijemu z njo. Janez Korošecobrača pozornost na ljudi v gorah.Iz slike se nam smeji gorskivodnik, poznamo ga vsi, FranceZupan. Gorske cvetice JožetaKovačiča so pisan pušeljc v pestremmozaiku razstave. MarjanKrišelj odstira »Razgled v megli«.Tehnično zahtevna fotografijaz nenavadno zasnovanovsebino, ki razodeva napetost inpričakovanje, kaj se skriva zameglenim zastorjem. »Zimskojutro« Jožeta Križaja je zimskapravljica s Krvavca. Avtor imaizbrušen čut za estetiko pokrajine.V fotografiji Marjana Murovcase razkriva plastičnostgora. Posebnost fotografije stamu žival v naravi in grafika.V razstavljenih eksponatih dr.Marjana Ogrizka prevladujeestetika. Naslovi Pot nad vsemivrhovi, Katedrala, Ujeti trenutek,Jutro pod Splevtami,Minljivo in neminljivo, V zavetjustene in Veličastvo goraoznačujejo vsebino fotografijpa tuai avtorjev odnos dogora.Višek razstave so bili eksponatiVlastje Simončiča. Vida Strošekvizuelno poudarja prostranostgora in ničnost človeka. AlbertSušnik odkriva neznane horizontenaših gora v »Jutru« in »Večeru«.Pri tem ostaja dosledenv svojem iskanju vedno novihpespektiv, ki nas že vrsto letrazveseljujejo v Planinskem Vestniku.Razpoloženjska fotografija ing.Albina Šmona ima svoj vrh veksponatu »Hura«, doživeti fotografijimoža, ki je v veselidružbi stopil vrh gore in dajeduška svojemu veselju. MitjaVidmar s svojo tehniko pričara»Pravljico« v gozdu, medtem koJože Vogrin težavnost razmer,ki znajo doleteti planinca v»Metežu«. Sonja Zalar nas v»Gorskem tolmunu« popeljev svet tišine, svetlobe in sence, vkatero se je ujel sončni žarek.Tudi ostali avtorji z manjšimštevilom fotografij kažejo podobnekvalitete in zajemajo zistega sveta.Če je osnovni namen vsake fotografije,da mora vsaka slikanekaj povedati, potem je ob letošnjirepubliški razstavi planinskefotografije očitno, da jerazstava povedala mnogo innajavila, aa je oerspektiva planinskefotografije jasnejša innjeni horizonti vse lepši.ToneStrojinOTVORITEV PLEZALNE POTINA GRADIŠKO TURONAD VIPAVOPD Vipava je 15. junija t. I.odprla zanimivo plezalno potna Gradiško turo. Nova pot jevidno znamenje, da je to društvopo večletnem zamiranjuspet zaživelo. O tem, kaj ta potpomeni, je z izbranimi besedamispregovoril predsednik PD Vipavaprof. Otmar Črnilogar.Med drugim je dejal:»Vipava, sredi vinogradov, sredičešenj in marelic tičiš, potisnjenana rob tvoje doline podNanos, ki ga poznaš v vsejnjegovi zahrbtnosti njegovihvrhov in dolin, z vsemi njegovimiznanimi in neznanimi brezni,poznaš njegov les, njegove srnein gamse, njegove medvede, poznašnjegovo mrzlo vodo. Todaprelest njegovih sten je ostaladeviška, veselje tega in onegalovca, sicer pa čarobni, a nedostopnizaslon Vipavske doline.Toda tvoje planinsko društvo jenabiralo sile, nabreknilo je kakorpopje na pomladnih češnjahin vzcvetelo. Tvoje PD seje vključilo v tvoje javno življenje,širokih ramen in čvrstihmišic, tako da mu ni treba sramežljivogledati v tla, ampak

po svoji dejavnosti prispeva,dosega, da tvoji ljudje, Vipava,niso le proizvodna sila, ampakljudje. Planinsko društvo polegdrugih dejavnikov skuša pokazati,da tvoja vrednost, Vipavec,ni le suma mesečnih plač,ampak v tem, da si človek, dase tvoja delavnost ne sme nehatipri zadnji plačani sekundi,da še vedno velja: »Ne le, karmora, kar more, to mož je storitidolžan«. Delo, ki si ga bosteogledali, je sad prizadevnosti inzavednosti tistih, ki v splošnemše niso imeli priložnosti, da bise izkazali v boju za domovino,zato so pa poleg svojih vsakdanjihskrbi za zaslužek našlimnogo časa in vložili mnogotruda, da bi v miru razvijajočose domovino napravili še lepšoin s tem tudi sami postali šelepši in popolnejši člani.Tu je, Vipava, nova pot na Gradiškoturo in naprej na Lipe.Odprle so se lepote, stene incvetje, travniki in gozdovi, nazačetku strme, a dobro zavarovanestene, ki se v aprilu ozalšaz izbranim cvetjem rumenegaavriklja, šebenika, perunike, jesenčka,divje potonike in kdove še česa, sredi poti idiličnopresenečenje — Jarčja jama, vkateri se je vgnezdil redki mediteranskihrast, že pred 2000leti opevan kot simbol srečnedobe človeštva, ko še ni poznalozla. Tisočletja so iz Jarčjejame oblikovala greben, po kateremse danes lahko varnosprehodiš in opazuješ, kako drugačen,lepši je svet, če ga pogledamoz višin. Lepo se ti potempo senci nizkega gozda vijepot na sam vrh Ture, nagrmadenokopo ogromnih skal, in odtam po pravljičnem travniku naLipe. Od tam pa po gostemgozdu, da te je kar strah, doMargona, pa še navkreber domame Abramove. Vinograd instene, vročina in hlad, travnikin gozd, svet in prepad, vsapestrost narave te spremlja potej strmi poti na višine.Tam, kjer trava diši, tam, kjernevidna roka sadi in presaja,tam, kjer se je treba skriti zdajsoncu zdaj dežju, tam je človekdoma, tam pozabi, da je bilosem ur vijak, tam začuti, daje nekdo. In ko se iz tega domavrneš med stroje, ti niso večtako črni, njihov ropot ni večtako oglušujoč.Vipavci! Mladi svet, ki nas obkroža,bo prevzel naša mesta,mi pa bomo upokojeni. Na nasje, da to mladino pripravimo,ji pomagamo, da bodo znalidediščino varovati in z njo modroin napredno gospodariti.Temu namenu je predvsem grajenata pot. Naj vzgaja mladegačloveka za življenje indelo, za napor in tovarištvo. Cestosem že rekel, da se slabimljudem v gore ne ljubi, zato vgorah slabih ljudi ni. Naj bi zaGradiško turo veljalo celo to,da v njej slabši postane boljši.Trdno sem prepričan, da imasprehod v te stene mnoge prednosti,ki jih menda ni trebaposebej navajati, pred divjanjemz mopedi od gostilne dogostilne. Kako nerazumljiva jepotemtakem objestna izjava:»Gora ni nora, nor je tisti, kigre gor«. Jaz ponavadi takemuugovoru dodam: »pravi tisti, kine mara gor«.Na prvem mestu se moram vimenu PD Vipava in v svojemimenu zahvaliti PZS, posebej komisijiza pota, za moralno inveliko gmotno pomoč, ki namje delo zelo olajšala. Daljeiskrena hvala sosednjima planinskimadruštvoma Ajdovščinain Nova Gorica, katerih članiso po več dni sodelovali v tejdelovni akciji. Hvala Gozdnemugospodarstvu Tolmin za delo privrtanju stene. Vse priznanje vipavskimmladincem, ki so sevedno radi odzvali in še posebejčlanom UO, ki so bodisipri nadelavi poti kakor v priraviproslave in otvoritve poazalivisoko odborniško in delovnozavest. Krivico bi delal,če ne bi javno pohvalil srednjoversko šolo, ki je z vsem navdušenjemdijakov in z vsem razumevanjemuprave šole sodelovalapri tej akciji od začetkado konca. Hvala alpinistu TonetuSazonovu, ki ga vidite vsteni, in s katerim sva dokončnodoločila smer poti, potem kosva se nekajkrat pretaknila skozite stene in grmovje. Nadelavapoti je zahtevala več kot1200 prostovoljnih delovnih ur.En človek bi to pot delal torejpribližno 6 mesecev po osem urna dan. Navrtanih je 77 lukenjin zabetoniranih prav toliko klinov.V te kline je napetih 170 mpocinkane jeklene vrvi. Cela potod Kožnika do vrha Ture je dolgapribližno tričetrt ure. PodMalim Oltarjem se cepi v dvevarianti: desno drži steza, ki jezlasti priporočljiva za sestop,naravnost v Mali Oltar pa sevzpne zavarovana plezalna pot,ki se s prejšnjo združi vrh grebena,odkoder pelje na vrhTure. Na vrhu je skrinjica, v njejvpisna knjiga z žigom »Gradiškatura 761 m«. Pot je markiranado Abramovih, kjer se združi strcnsverzalo.S to otvoritvijo poti tudi izvršujemoobljubo, ki jo je PDVipava izreklo pred več kot17 leti pri odprtem grobu FricaFurlana, velikega ljubiteljagora, ki se je 11. II. 1952 v stenahGradiške ture smrtno ponesrečil.Še pozni rodovi najs te plošče berejo tvojo ljubezendo gora in našo zvestobodani besedi. Fric Furlan, pot, kibo nosila tvoje ime, je zgrajena.PD Vipava vam želi na tej potiveliko lepih ur.«SREČANJE NAPLANINISORIŠKILetošnja jesen je bila razkošna.V gorah še prav posebno inzato so premnogi častilci gorskenarave prav tiste jesenske dnidoživeli najlepše letošnje ture.PD Kranj je izbralo soboto 12.in nedeljo 13. oktobra za sestanektistih prosvetnih in drugihdelavcev, ki vodijo MO Kranj.27 se jih je zbralo v Planinskemdomu na Soriški planini. Zborje pozdravil v imenu PD Kranjdr. Marjan Ogrizek, na kar jespregovoril starosta slovenskihplaninskih mladinskih vodnikovprof. Pavel Kunaver o svojemveč kot pol stoletnem delu zaplaninsko vzgojo. Po njegovihizvajanjih je urednik PlaninskegaVestnika Tine Orel obravnavalvrednost planinske vzgojein izobrazbe v splošnem vzgojnemin izobraževalnem procesu,nato pa se je razvil živahen razgovoro problemih, na katerenalete mladinski vodniki po šolah.Splošno mnenje je bilo, dace-to delo marsikje ni dovoljnjeno.V nedeljo so udeleženci odšlina Ratitovec in tako z drugestrani spoznali prelepo Groharjevopokrajino, na katero so žeprejšnji večer gledali z Lajnarjain Slatnika. Bilo je zares lepo.

GOZDARJI NAM PRIHAJAJONAPROTIV prvih dneh letošnjega oktobraje Biotehniška fakulteta priredilav Dolenjskih Toplicah pomembenrepubliški seminar stemo »Gozd in okolje v Sloveniji«.Kot organizatorja seminarjasta nastopila Poslovnozdruženje gozdnogospodarskihorganizacij za Slovenijo inGozdno gospodarstvo Novomesto. V strokovnem vodstvu sobili prof. dr. ing. Dušan Mlinšekin ing. Milan Ciglar, poleg njijupa ing. Dušan Robič in ing. ViliPaulič ter ing. Jože Petrič ining. Jože Klančišar.Namen seminarja so prirediteljina kratko določili takole: »Pomennaravnega okolja ostajapomemben za človeka. Zdravgozd in njegovi elementi so vpokrajini bistven sestavni delzdravega okolja. Pri nas oblikujemoz gojenjem naravne vrstein oblike gozda. Pri tem nampomaga negovalni način izkoriščanjagozdov. Na takšen načinso ustvarjeni vsi bistveni innajtežje ustvarljivi pogoji za rekreacijskoin sicer vsestranskopozitivno učinkovanje gozda innjegovih tvorb za človeka. Potej poti prispeva gozdarstvoogromen delež k oblikovanju invečji vrednosti pokrajine. Potrebnoje, da se tega zavemo inda to spozna tudi javnost. Dabi uspeli, je potreben samo dodatenkorak, ki zahteva večjeustvarjalno delo gozdarja vgozdu, določeno moralno obveznost— vse brez bistvenegavečanja materialnih izdatkov.Namen novih gozdarskih nalogje:- usmerjanje gozdnega obiskovalcav gozdu in v gozdnemokolju;- seznanjanje človeka z gozdom— z življenjem in z delovanjemgozda;- propagiranje gozda in gozdarstva.«V dveh dneh so se na seminarjurazporedili tudi za laika nadvsemikavni in tehtni referati, ki jihbo objavil Gozdarski Vestnik.Z medicinsko-fiziološkega stališčaje uvedel seminar univ.prof. dr. Albin Seliškar. Vsakemuplanincu, ki se vzradostivselej, kadar se sreča s skrivnostmigozda, bo blizu njegovaiztočnica, v kateri je fiziološkoutemeljil ugotovitve drugih predavateljev:»Bistveno je to, da v gozdu doživljamovrsto občutkov, izvirajočihiz lepih, prijetnih in zanimivihopazovanj, to so pa čistopsihična dogajanja. Fiziolog boseveda ugovarjal. Navedel bomstavek iz stare filozofije: Nič niv intelektu, kar ni prej bilo včutih in čutilih. Da morejo bitiobčutki človeka v gozdu zelospecifični in nenavadni, to dobrovemo. Razlaga za to pa jepreprosta: čutila so v stanjusimpatikovega vzburjenja nekakobolj občutljiva. Zenica vočesu se pri razburjenju razširi,kar olajša zaznavanje najmanjšihpremikov. V slabši luči moremovideti zanimiv optični pojav,ki mu pravimo gledanjestrahov in ki temelji na različnihobčutljivostih centralne in perifernemrežnice. Doživljanjestrahov v gozdu mora biti subjektivnoresnično. Tudi akustičnepojave v gozdu doživljamos priostrenimi čuti vsakega nasvoj način. Vemo, da jih ni močopisati in podati niti z izrazimuzike. V stanju lahnega vzburjenjaje obtok v možganih boljši.Nekako bolj pozorni smo navsa dogajanja v okolici, boljnapeto vse opazujemo, hitrejese v nas zgrade asociacijskezveze. Tako igraje prodiramo vskrivnosti gozda, kar sevedatudi prispeva k občutju zadovoljstvav rekreaciji.«Strokovno intonacijo seminarjaje dal univ. prof. dr. ing. DušanMlinšek s svojim razmišljanjemo imperativih in razvojnih perspektivahgozdarstva v Sloveniji:»Gozdarstvu je prostor naklasičnem področju proizvodnjeomejen. Ob tej proizvodnji pasmo ustvarili izredno pionirskodelo - ohranitev naravne pokrajine.Spremenimo se iz pionirjevv bolj razvito gospodarsko organizacijo.Razvijajmo »robnagozdarska« področja, npr. silva- turizem, in po tej poti krepimogozdarsko jedro - gozd in njegovefunkcije!« Tako se je glasilanapoved teme, ki odpiragozdarstvu nove poti iz situacije,značilne za gozdarstvo vevropskem prostoru. V novemgozdarstvu gozdar ni le več»lesno« orientiran, temveč venaki meri »humano« orientiran,ker to zahteva čas in socialnerazmere v današnji družbi.Ta načela naj vodijo gozdarskogospodarjenje s stvarmi inljudmi. — Kdor prav gospodariz ljudmi, ima srečo tudi s stvarmi- je v svojem izvajanju obširnejeobrazložil ing. MilanCiglar, direktor Gozdarskegainštituta, ki ga bralci PV poznajokot tenkočutnega registratorjain snemalca pokrajinskihlepot. Govoril je o ekspanzijičlovekovega prostega časa, orekreaciji v naravnem okolju ino njeni problematiki, o varstvunarave, o vključevanju rekreacijev gospodarstvo in o programihza izkoriščanje prostora za rekreacijo.Pri tem je referent zadelna osrednje vprašanje ureditvenašega prostora sploh, sajse vprašuje, ali ni Slovenija enosamo zaključeno rekreacijskoobmočje, na drugi strani pa odpiravprašanje, ki so jih aozdarjitudi še tedaj, ko smo se žezavedeli pomembnosti turizma,obravnavali komaj le med seboj:»Predvsem bo treba izločiti dvojevrst površin. Najprej onenajbolj ohranjene in nedotaknjene,ki nam predstavljajo najvišjorekreacijsko atraktivnost inkjer bomo opustili po možnostisleherno gradnjo rekreacijskihobjektov. Sem s->adajo le najnujnejšepoti in kažipotni znaki,napisi ter morebitna opozorilana to ali ono znamenitost. Zmotnoje mnenje, da so takšne »neurejene«površine brez haska inkoristi in da je rekreacija možnale v velikih, tehnično najmodernejeopremljenih in organiziranihturističnih središčih. Upamosi trditi, da bi bila brez prvihizločenih površin tudi ekonomskautemeljenost onih drugihdokaj problematična. Prav pristna,neokrnjena in ohranjena naravaje tista, ki nudi človekunajvišje rekreacijske možnosti,saj je usmerjena k razvijanju inkrepitvi človekovih najpristnejšihin najglobljih intelektualnihlastnosti in oblikovanju njegoveosebnosti.«V njegovem referatu je dobilomed drugim primerno mestotudi vprašanje gozdnih cest inhribovskih posestev, vprašanje,ki mu je Planinski Vestnik posvečalprimerno pozornost kmalupo I. 1950 v rubriki »Razgledpo svetu«. Referat je dalje odprlvprašanje mnogoterih naprav,ki naj bi gozd spremenile v urejenorekreakcijsko področje:počitniške hišice, hoteli, cam-

pingi, prostori zo piknik, kažipoti,opozorila na naravne inumetniške spomenike itd. Slovenijaima pri tem velike možnostizaradi svoje dokajšnje naravneohranjenosti, predvsemohranjenosti svojih gozdov, termnogin naravnih lepot, ki postajajovedno bolj upoštevane včlovekovi zavesti, nadalje zaradisvoje geografske lege v srcuSrednje Evrope, še posebno pa,ker teče prav skozi njo ogromnain široka reka turistov s severain zahoda proti Jadranskemumorju.Izkoriščanje naravnih dobrin inprostora za turizem in rekreacijomora biti ekonomsko utemeljeno.Zato je treba gospodarskimvprašanjem te nove zvrstinašega udejstvovanja posvetitiše posebno pozornost. Pri tempa ne gre samo za ozko pridobitniškovrednotenje in skomercializiranoponujanje naravnihdobrin v uporabo, ampak zanajširše vrednotenje vseh koristiin veljav, ki naj jih nuditako širok kompleks udejstvovanja,kot je rekreacija v naravi.Le tako se bomo lahko odločaliza takšno ali drugačnoizrabo naravnih dobrin, ne legozdarji med seboj, ampak tudiz drugimi interesenti (kmetijst-Takih in podobnih naprav je tudi v naših gorah iz leta v leto več. Talena Zelenici je že skoraj veteranvom, industrijo, energetiko, prometom).Naslednji referat je podal Mirkošoštarič, popularni predavateljiz Maribora, ki je ob svojih pestroizbranih diapozitivih opozorilna izviren način na našebogato spomeništvo, posebej pana gozd, »najlepši konservatorarheoloških in zgodovinskih spomenikov«in zaključil svoje zanimivoizvajanje z »visoko pesnijo«gozdu, ki je zalšala jugoslovanskirazstavni paviljonna pariški svetovni razstavi I.1937.»Človek! Toplota tvojega domav mrzlih zimskih nočeh sem insenca, ki se vanjo zatekaš vpoletni pripeki! Ostrešje tvojehiše sem in deska tvoje mize,postelja sem, ki v njej spiš, inles, ki iz njega svoje ladje gradiš.Toporišče tvoje sekire semin vrata tvoje koče. Les tvojezibelke sem in tvoje krste. Jazsem kruh dobrote in cvet lepote.Rotim te: ne uniči me!«Nato je ing. Milan Ciglar razpravljalo temi »Gozdar - učiteljin spremljevalec obiskovalcevgozdov«. Kdor ima opravkaz vzgojo mladine, bo znal cenitita prispevek k oblikovanju modernezavesti v mladini. Njegovanačela o varstvu naraveje podprl prof. Stane Peterjins svojim referatom o zgodovinivarstva narave v svetu in prinas in o današnjem stanju inravnanju z zavarovano naravo.Ing. Jože Petrič je kot domačinpovedel številni avditorij iz načelnegain splošnega področjana stvarni in bližnji prostor terrazprostrl program za ureditevgozdnih predelov v rekreacijskein gozdno propagandne namenena novomeškem območju.Razveseljivo je dejstvo, da nišlo samo za program. Novomeškigozdarji so udeležencemseminarja že lahko tudi nekajpokazali, saj so po programuže uredili predel Gorjancev,predel Kočevskega Roga in okolicozdravilišča v DolenjskihToplicah (kurišča ob cesti Vahta-Miklavž,kažipoti, opremaobjektov ob cesti Podturn-Baza20-Podstenice-Zaga Rog, ureditevokolice upravnega poslopjagozdnega obrata v Podturnu).Na terenu je o programuin njega izvedbi navzoče informiraling. Vili Paulič.Končno je avditorij poslušaluniv. prof. ing. dr. Franceta Av-

čina, ki je svojemu klenemu predavanjudal naslov »Homo contraNaturam«. S svojim razgledomo stvari, ki ji predavateljvneto in srdito služi vse življenje,in ne nazadnje s svojimznačilnim živim plastičnim oblikovanjemmisli in dikcije, je dosegel,da je seminar učinkovitoizzvenel v tistem duhu, s katerimga je gozdarski strokovnjak dr.Mlinšek prejšnji dan intoniral.Zares seminar, ki odpira noveperspektive gozdarskim strokovnjakom,nove perspektive patudi bistvenim silnicam pri urejanjunašega eksistenčnega prostora.Hidrometerološki zavod Hrvatske.Vsebina razstave o Velebitu jezajela Velebit v besedi in sliki,karte, fotografije, vodnike, člankein književna dela o Velebitu,endemične eksponate favne inflore, posebej še narodni parkPaklenico in strogi naravni rezervatHajdučkih in Rožanskihkukov ter predmete avtohtonegaročnega dela.Posebno mesto na razstavi jezavzela umetniška in dokumentarnafotografija. Od 106 narazstavo prispelih fotografij, ježirija za fotografijo izbrala 55umetniških posnetkov od 13 avtorjevraznih planinskih društev.Sodelovala so znana imena hrvatskegaplaninskega in alpinističnegaživljenja. Prvo nagradoza umetniško črnobelo fotografijoje prejel prof. BožidarKirigin, II. in III. nagrado pa ing.Zlatko Smerke, diplome pa VladimirMatz, dr. Zeljko Poljak inDrago Vrhovec. Za umetniškobarvno fotografijo je I. in II.nagrado prejel ing. Srečko Božičevič.Na ostale avtorje in njihovadela je opozarjal ličenprospekt razstave, ki mu je informativniuvod napisal prof.dr. Vladimir Blaškovič. Otvoritvesta se v imenu PZS udele-1968 - LETO VELEBITAPlaninski savez Hrvatske se približujejubilejni stoti obletnici(1874-1974) svojega delovanja.V vrsti prireditev, ki se navezujejona to pomembno obletnicocelotne jugoslovanske planinskeorganizacije je tudi -leto Velebita. Za to prireditevso se na pobudo PSH odločilihrvatski planinci zaradi popularizacijenajvečjega in najveličastnegapogorja Hrvatske inpreroda Planinskega turizma vVelebitu.Razstava o Velebitu, slovesnoodprta 7. 6. 1968, je bila prvaprireditev z namenom, da naravneposebnosti Velebita postanejopristopnejše množicamdomačih in tujih planincev.Pokroviteljstvo nad razstavo jeprevzel predsednik mestne skupščineJosip Kolar. Razstava jebila organizirana v prostorihPovijesnega muzeja Hrvatske.Prireditvenem odboru je ob pomočištevilnih znanstvenih ustanovin posameznikov uspeloorganizirati zgledno razstavo. Zzgodovinsko dokumentacijo sosodelovali Planinski muzej Hrvatske,PD »Dr. R. Simonovič«Sombor in zasebniki akad. prof.dr. Branislav Gušič, dr. Ivo Lipovščakin ing. Zvonimir Badovinac.Floro in favno sta predstavilazoološki muzej Hrvatske,botanični vrt Farmaceuisko-biokemijskefakultete SveučiliščaZagreb ter Republiški zavod zazaštitu prirode. Z geološkimi inetnografskimi disponati sta sodelovalaGeološki zavod Hrvatskein Etnografski muzej Zagreb,s hidrometerološkimi podatki paKrvavec, planinski turistični center bodočnosti. Takle je videti poletis ptičje perspektive

žila ing. Tomaž Banovec inTone Strojin.Druga prireditev v letu Velebitaje bila otvoritev »Velebitskeplaninske poti« — 4. julija1969. PSH je že v I. 1967 naprosildr. Z. Poljaka, urednika»Naših planin«, za trasiranje tepoti. Akcija je trajala dve letiin je na 100 km dolgi trasi markiranas črko V, postavljeno jebilo 18 skrinjic s kontrolnim žigomin odprta tri nova planinskazavetišča. (Skorpovec,Oštarije, Mali Holan). Skupajje tako na Velebitu 12 planinskihobjektov, ki omogočajoprenočevanje planincem iz oddaljenihkrajev. O tem je poročalPV 1969, str. 203.Otvoritve Velebitske planinskepoti se je v imenu PZS udeležiling. Tomaž Banovec.Tretja pomembna akcija za popularizacijoVelebita je dr. 2.Poljaka monografija Velebita,Zagreb 1969. Bogato in v strnjeniobliki opisuje vsa znanjao Velebitu ter njegovi vlogi vživljenju tega dela hrvaškeganaroda. Ze pred 40 leti je izšlodelo dr. J. Poljaka »Planinarskivodič po Velebitu« (Zagreb1929), vendar so se razmeretako spremenile, da je todelo šteti le kot plod pionirskihprizadevanj. Avtorju dr. ZeljkuPoljaku s sodelovanjem številnihuglednih znanstvenih delavcevvseh področij znanostiuspelo lepo delo, ki predstavljapomembno enciklopedično delotonika, rudarstvo, hidrogeologijavelebitskih voda, hidroenergetskoizkoriščanje podvelebitskihvoda, speleološki objekti,klimatske karakteristike,rastlinski svet, favna, lov, gozdarstvo,gospodarstvo liškegapobočja, gospodarstvo primorskestrani, ovčereja, varstvonarave, planinski turizem, promet,paleontološke in predzgodovinskenajdbe v jamah Velebita,izvor prebivalcev velebitskihnaselij, toponimi, raziskovalciVelebita. Velebit v hrvatskiknjiževnosti in naselitveokoli Velebita do Turkov.Poglavja spremljajo fotografije.Velja opozoriti na celostranskefotografije, ki pa žal zaradineustreznega oapirja ne prihajajodo takega izraza, kot gamotivi v naravi imajo. Monografijaje slikovno zelo pestrain z vsake strani zre velebitskiambient. Tisk in papir žal nistaadekvatna izvrstnim motivom.Po drugi strani pa pristopnacena to opravičuje in monografijabo tako postala ljudskalast.Za planince, ki se namenjajo vsvet Velebita, je zanimiv potopisnidel. Avtor ga je razdelilna severni, srednji, južni, jugovzhodniVelebit in na narodnipark Paklenico, kjer potekaVelebitski planinarski put in tapoglavja še delil po skupinah,vsako skupino pa po splošnemopisu še na pristope v skupinoin izlete zunaj velebitske planinskepoti oz. iz kontrolnihtočk te poti. Avtor omenja pristopena Velebit tudi z jadranskestrani, kar daje potopisnemudelu poseben turističnipomen. Prav je, da pride v planinsko-turističnivodnik tudi podateko cestah, posebej še nanimi smermi na slikah sten.Sledi zelo koristni stvarni pregledliterature o Velebitu razvrščenpo geslih in avtorjih terindeks potopisnega dela, takoda bralec hitro najde, kar želi.Monografiji je priložena karta1 .-100000 z grebensko tehnikobrez izohips in vrisanimi znakiiz legende. Iz karte tiskane nadve strani priloge, ki je razdeljenana severni in srednjiVelebit ter jugovzhodni Velebitter Rožanske Kukove (naravnirezervat), je razvidna tudi cestnamreža okolice Velebita. Kotza ostala področja v Jugoslavijitako tudi za Velebit še niustreznih zemljevidov izdelanihv sodobni kartografski tehniki,ker tega ne dovoljujejo predpisi.Monografija o Velebitu se naročapri PZS, Dvoržakova 9,Ljubljana ali direktno pri PSH,Gajeva 2 a, Zagreb proti plačilupoštnine in 25,00 din. Vsemplanincem jo toplo priporočamo.Tone StrojinOTVORITEV NOVE POTINA BAVŠKI GRINTOVECNa da n planincev 14. septembra1969 je komisija za pota PZSodprla novo, zavarovano ple :žalno pot po severni strani BovškegaGrintovca. Pot pelje izZa dnje Trente na planino Zapotok,ad tam pa levo skozigozd pod ostenje BovškegaGrintovca. Iz prodišča preidesteza v skalovje in na rob, kjerse odpre razgled proti doliniBavščice. Iz roba, kjer se odcepitudi varianta navzdol na prevalKanja, se z žico dobro zavarovanasteza vzpenja strmo navrh. Od izvira Soče do vrha ještiri in pol do pet ur hoje.Pred vstopom v steno je člankomisije za pota Stanko Kos vimenu PZS in komisije za potapozdravil navzoče in odprl novo0 Velebitu. Avtor je s to monografijo,še bolj pa s potopisnimdelom, nadaljeval serijo svojihpraktičnih vodnikov po posameznihgorskih skupinah Hrvatske(Gorski Kotar, Učka, Orjen).Takega dela Slovenci v novejšiizdaji za svoja področja še nimamo.Velebitu. Obenem se skupaj sSvojo monografijo o Velebitu pristopi z jadranske strani inje avtor razdelil na splošni in boljšimi cestami odpirajo tudipotopisni del. Vsako poglavje za velebitski turizem boljši časi.splošnega dela zasluži pozornostzase. Razmere Velebita z motivično odličnimi fotogra-Tudi potopisni del je opremljenniso več neznanke ampak že fijami med tekstom in prilogami.Kaj, ko bi se iz istegaveč desetletij predmet proučevanjštevilnih znanstvenikov, kipot ter vsem, ki bodo po njejhodili, želel srečno hojo. Pohvalilje tudi delavce, ki so potslikovnega materiala uredil šeso na tej 145 km dolgi gorski fotoalbum Velebita? Morda gaverigi odkrili marsikaj in storilinadelali, in njihovo prizadevnostter trud. Po predlogu pred-prizadevni organizatorji hrvatskegaplaninstva že imajo vna videz gospodarsko nepomembendel zemlje za pridobitentudi v gospodarsko-turističnesednika PZS tov. dr. Mihe Potočnika,ki je bil tudi navzočnačrtu, saj bi bil v estetskodopolnilo vsebinsko bogati monografijio Velebitu.namene. Ne bi se spuščali vpri otvoritvi, se pot imenujeresojo posameznih poglavij,»Pot trentarskih vodnikov«.Monografiji o Velebitu je priloženše opis plezalnih vzpo-spregovoril predsednik PZS tov.Na vrhu Bavškega Grintovca je1 zahtevajo strokovne recenzente:relief, geografija in teknovv stenah Velebita z vrisa-dr. Miha Potočnik. Med drugim

je omenil, da smo dolžni tudina tem območju odpirati novapota in pospeševati planinstvo.Spomnil se je dneva planincev,ki ga prvič praznujemo in ki najpostane stalna, množična manifestacijaplaninske ideje.Slavnost otvoritve je sicer motiloslabo in hladno vreme, ki nidalo, da bi si mogli ogledatiširno okolico in rajde vrhov,ki se v lepem vremenu tako lepovidijo prav s tega vrha. Deževnovreme ni zadržalo vnetihplanincev, da se ne bi udeležiliotvoritve. V zvezi prav s to potjobi bilo omeniti težave z delavci.Pot je uspelo zgraditi šele podolgoletnih poizkusih. Delavcem,ki so jo gradili, je trebadati vse priznanje. Gradnja gorskihpotov je težavna zadeva.Ni lahko biti navezan na vrviin vrtati luknje v steno s svedrom,počasi in vztrajno. V luknjese zagozde klini za vrv inskobe. Stroški za nadelavo tepoti znašajo okoli 9000 dinarjev.Po prvotnih načrtih naj bi potbila speljana samo iz prevalaKanja po robu Bovškega Grintovca,nekako tako, kot na Plemenice.Letos pa je bil načrttoliko spremenjen, da prvotnapot tudi ostane, varianta pa greiz Zapotoka po levi strani podostenje Bovškega Grintovca.Sedaj bo prišla do veljave stezaizpod Špička, ki je bila predleti nadelana prav zaradi predvidenesteze, ki je bila sedajodprta. Seveda pa bo trebastezo izpod Špička temeljito obnoviti.S. K.J. Mijnders prosi, da pregledamodnevnike in jih skupaj sčastnimi znaki vrnemo na njegovnaslov. Med potjo je povpraševalv kočah, ali so žekaki Holandci hodili po transverzali.To so mu zanikali. Zatomeni, da so oni prvi Holandci,ki naj bi prehodili vso transverzalo.Prosi, da bi mu topotrdili, da bo potem ostalimšestim izročil fotokopije našegapotrdilnega pisma, kot da botudi objavil poročilo o tem potovanjuv mesečniku holandskesekcije Avstrijskega planinskegadruštva (0'AV), kateremu vsipripadajo kot člani.Nato piše, da so se na transverzalopodajali zaporedno petlet od 1965 do 1969. Ni jih pazanimala samo transverzalo,marveč so prišli med potjo vstik tudi z našimi ljudmi, ki sojih zelo prijazno sprejeli. Za toso nam izredno hvaležni. Vsvojem in imenu svojih prijateljevpa nam čestita k naši zaresvelikopotezni transverzalni poti.Zal pa smo morali Mijndersanekoliko razočarati s pojasnilomo prvenstvu Holandcev natransverzali. Ze v letu 1966 jetransverzalo prehodil Rutgersvan de Loeff iz Amsterdama.Čeprav je bil on prvi, je teh 7ravnincev vendarle treba pohvaliti,saj predstavlja planinskisvet Slovenije za Holandca karprecejšen zahtevek.Nova pot na Bavški GrintovecS. K.PRIPOMBE NATRANSVERZALOLetos sta končala pot po transverzalimg. ph. Ivan Štok izZagreba, rojen leta 1906, terBogumil Janson iz Zagreba,rojen leta 1901. Transverzalosta pričela v letu 1966. Celotnopot sta prehodila v treh letih,eno leto pa zaradi bolezni inprezaposlenosti nista mogla napotovanje.Pri pregledu dnevnika s transverzale,ki ga je predložil mg.ph. Ivan Štok, smo opazili zanimiveopazke s tega popotovanja.Mimo tega ni prezreti,da sta oba transverzalca žepreko šestdeset let, a sta sekljub temu lotila te dolge planinskepoti, ki se je v taki starostile malokateri lotijo.Razumljivo je, da se pripombenanašajo zlasti na slabo vreme,ki jima ni ravno prizanašalo.To pa je za planinca, ki imanajvečkrat natanko odmerjenčas za določeno pot, pogostohuda ovira. Kadar jima je bilovreme naklonjeno, sta uživalanad širnimi pogledi daleč vobzorje. Naš planinec nadaljeomenja prijazne sprejeme vplaninskih kočah in posebejpohvali Dom pod Storžičem, naDobrči ter Pristavi. To je bilov septembru 1966.Kar zadeva markacije, grajapot od Javornika do Podkrajater od Vremščice do Škocjanskihjam - oboje da je skrajnoFoto Stanko KosSEDEM HOLANDCEVPREHODILO TRANSVERZALOV septembru je poslal J. Mijnders,Koog an de Zaan, Holandska,kar 7 transverzalnihdnevnikov zanj in še drugih 6Holandcev.Za kroniko tujih obiskovalcevtransverzale navajamo njih imena:Homoet, Assen, W. Roseman,De Bilt, TimmermansvanHaarlem, Aalsmeer, C. W.Timmermans, Aalsmeer, G.Mijnders-Meijer, Koog a. d.Zaan, G. Mijnders, Koog a. d.Zaan ter J. Mijnders sam.

slabo. Tudi od Socerba do Tinjanapreko vasi Osp markacijeniso v redu. Tod sta hodilav juliju 1969.Zelo pohvali markacije od Jalovcapreko Razorja na Prehodavce,do Komne in Krna.Omenja prijaznost oskrbnikovin njihovo uslužnost (Pogačnikovdom, Erjavčeva koča, Zavetiščepod Špičkom, Krn, zlastipa Komno).Na koncu poti je naš transverzalecnapisal — navajam dobesednov hrvaščini: »lako nasvrijeme nije služilo kroz gotovočitavo vrijeme, prepješačili smokroz prostrane krajeve, upoznaliljude, u največem dijelu divneplaninare.Bračo Slovenci! Hvala vam naovom putu, koji ste trasirali, aja, kao Hrvat, bio sam i jesami ostat cu uvijek poklonik inljubitelj prekrasne zemlje Slovenije!Dali ste vi Slovenci svijesni Ijepotesvoje domovine?«Prinašamo gornje spomine natransverzalno pot, saj so zeloredki tisti, ki v dnevniku napišejosvoja opažanja in izražajosvoja čustva. Posebej bi bilo šeomeniti, da sta pot od Postojnedo Ankarana zares prehodila,kljub svojim letorti, ne pa prevozila,kakor to mnogi delajo.LADOBUČARS. K.Oktobra t. I. nas je težko prizadelazla novica, da je potežki zavratni bolezni sklenilsvojo življenjsko pot LadoBučar, planinski organizator inalpinist, brat pokojnega IvanaBučarja, planinskega pisatelja,in Toneta Bučarja, dolgoletnegapodpredsednika PZS. Po strokiabsolvent tehniške strojne šolese je I. 1939 posvetil železnici,bil telegrafist in nato vlakovniodpravnik na številnih slovenskihželezniških postajah, daljčasa pa smo ga lahko srečalina postajah v Radencih, v Kamniku,na Črnučah in v Radohovivasi.Dosegel je starost 56 let. 2e vmladih letih je iskal stik z organizacijami,ki so mladino vodilena izlete in na taborjenja,predvsem pa ga je zamikaloplaninstvo in smučarstvo. Komaj18 let star je že začel plezatiin v prvih dveh sezonahpreplezal nekaj klasičnih smeriv Grintovcih. 2e I. 1932 je plezaltudi v Julijcih, kjer je spoznalJalovec, Mojstrovko, Prisojnik,Špik, Široko peč, Oltarje inRokave. Sam je preplezal severnosteno Planjave, severovzhodniraz Kalške gore, nemškosmer v Triglavu. Vsako letoLadoBučarje opravil več turnih smukov innaredil za tiste čase nekajzahtevnih zimskih tur; bil jepozimi na Triglavu, Ojstrici,Planjavi, Skuti, Brani, na Storžiču,na Stolu in še kje. VOknu v severni triglavski stenise mu je izruval klin. LadoBučar je tedaj padel, vendar jekmalu okreval.Po osvoboditvi se je z vnemoposvetil vzgoji planinske mladine,predvsem alpinistov. Prirejalin vodil je številne izlete,vodil in učil na številnih letnihin zimskih alpinističnih tečajih.Sodeloval je tudi na republiškihmladinskih tečajin inseminarjih. Kot tak je bil daljčasa načelnik AO Kamnik, priPD Železničar pa je alpinističniodsek ustanovil in ga nato večlet vodil. Bil je delaven članUO PD Kamnik in Železničar.PZS ga je odlikovala s svojimsrebrnim znakom.Lado Bučar je imel širok krogznancev in prijateljev medalpinisti in smučarji, ki so svojamlada leta v desetletju preddrugo svetovno vojno sladili poplezalskih oporiščih v Grintovcihin Julijcih in po mnogihsmučiščih, ki danes samevajo,ker še niso dosegljiva z žičnicami.Pokojni Lado se je tedajleto in dan v hribe vozil s kolesomin večkrat nanj naložilše prijatelja z oprtnikom vred.Bil je ves zaverovan v lepotegorske narave, kakor zamaknjenred skrivnostmi, ki so ga vailev samotna in večkrat tveganapota. Planinci, smučarji,alpinisti in društveni delavci gabomo ohranili v trajnem spominu.PRIJATELJURIKU SALBERGERJUV SPOMINKje so tiste stezice,k' so včasih bile?T. O.Ti stihi preproste slovenskepesmice so se mešali med hrumorjaškega helikopterjevega rotorja,ko sva se s prijateljinemo stoječ poslavljala od lepega,visokega bolgarskegafanta Ismaila. Na nedoumljivotragičen in nenavaden način jeusahnil v onostranstvo nekaj stometrov pod vrhom svoje najvišjegore, Pik Lenina, ko smose vračali nazaj v zelene doline,k domačim.Skupaj smo ubirali neizgaženein krute stezice teden za tednom,pa ga ni bilo več in lepolno srce spominov nama jepustil enako kot vsem, ki smoz njim doživljali nepozabnetedne daleč od domovine.Odšla sva v svoj šotor in bilatiho, grlo je bilo prečudno zadrgnjeno,besede niso hoteleRikoSalberger

na dan. Smrt v gorah človekaprizadene, posebno če je čuteč,kot si bil ti, draai Riko.Kako bi mogel slutiti, da te bov kasnem septembrskem jutruv triglavski steni zatekla podobnonesmiselna in neusmiljenasmrt, ko se bo smer tvojegavzpona nenadejano križalas potjo padajočegakamenja. Kako bi si tistikratpod platneno streho mogelmisliti, da mi bo komaj osemtednov kasneje prav tako natorek in skoro ob isti uri spetzvenela v zavesti ista otožnamelodija ob tvojem preranemgrobu pod gorenjskimi hribi.Nisem te dolgo poznal, vsajzavestno ne. Nepoznana sva sesrečavala tu in tam med gorskimireševalci, tudi ko siodhajal v Cei, si bil le edenizmed rosnih mladeničev, ki soodhajali velikim doživetjem vdaljnem Kavkazu nasproti.Šele julija letos so se pričeleplesti vezi prijateljstva, ki sojih pridno tkali dnevi skupnegaživljenja v prabitni gorski prirodi,daleč od civilizacije vtopli in globoko človeški sredinivdanih gornikov. Bili sodnevi, daleč od doma, ko si jenajino srce tako pogosto zaželelonjihovega pogleda, domačebesede, stiska roke.Kaj bi govoril, vsi, ki imajosrce uglašeno na to drobnostruno, vedo, kako mehka je vtakih priložnostih človeška dušain kako mogočne so vezi, ki setko v sicer robati in trdi gorskinaravi. Poznavalci vedo povedati,kako tedaj rade izbruhnejona dan človekove slabelastnosti.Ob tebi so mi bile take neprijetnostiprihranjene, ni jih biloniti slutiti, čeprav sva bila skupajnoč in dan, dolgih pettednov.Skupaj sva romala z vlakom,uživala široke poglede z letalin vrhov, občudovala širnoMoskvo, orientalski Oš, prostranstvaalajskih gora in dolin,skupaj se pehala v objem izbranegore, skupaj stopila nanjeno teme in se srečna naddoživetji vračala.Skupaj sva legala na trdo ležiščev šotorih na zelenih tratah,skrivnostno stokajočih ledeniškihmorenah, na goljufivihsnegovih višinskih taborov.Uspavala naju je ista pesemfrfotajočih zastav, pa spet zavijanjevetra in drhtenje šotorskihkril.Kaj naj bi še našteval, tisti sposluhom za človeška čustvavedo in razumejo, da je bilomed nama spletenih na tisočedrobnih vezi, ki ostanejo zavselej in ki s časom še dozorevajoin postajajo toliko boljžive, kolikor bolj se odmikadan njihovega rojstva.Dragi Riko, vsega tega ne bipisal, ko ne bi vedel, kako radsi sanjaril podobne misli.Žilave, a visoke rasti, z gosto,čeprav mladeniško brado inzvestimi očmi si si moral takojpridobiti naklonjenost vsakogar,s komer si delil vsakdanjadoživetja.Ko sva odhajala na pot, mi jenajin skupni tovariš z gora,Aleš, dejal: »Ob Riku ti ne botežko, samo poglej ta poduhov-Ijeni obraz.«Na te besede sem se spomnildomala vsak dan, ko sem teopazoval, kako zavzeto pišešsvoje vtise v debeli dnevnik. Paspet, ko ti ni bil noben naporodveč, da ne bi ujel v svojokamero tega ali onega prizorav prelepi naravi, kateri sva izkazovalasvojo vdanostIn spet so mi prišle Aleševebesede na misel vselej, ko sipo celodnevni hoji vdano inbrez sledu nejevolje zadel nahrbet težki nahrbtnik, da bi šelna pomoč tovarišem v stiski.Vodja najine skupine Boris jeob takih trenutkih zadovoljnogodel besedice pohvale: »Rikogigant«,nate se je zanesel invedel, da ga ne boš razočaral.Bil je dober poznavalec ljudiin je cenil ne le vrline tvojegaznanja, temveč tudi moč inspretnost, ki je bila za takepodvige tam gori še kako potrebna.Postal si mi blizu kot brat, dami je srce nemirno udarilo, čete nisem v bližajoči se skupiniopazil že takoj prvi hip, ko sose izza robu pokazali znaniobrazi.Nemiren sem se oziral za teboj,ko si ob povratku z gorena Leninovem ledeniku spremljalozeblega bolgarskega prijateljaKenča, pa vaju ni in ninotelo biti od nikoder. Kakotrdne so bile vezi! In spet sembil vzradoščen, ko si me tikpred vrhom objel okrog ramein me z radostnimi očmi pozval:»Tamle je piramida, skupajgreva do nje.«Ne bi rad našteval naprej, premnogoje bilo vsega tistega,kar me je prepričevalo, daimajo naše vrste čez vse vrlegafanta, kot nalašč ustvarjenegaza pota v daljne, še neznanegore. Sebičnosti res nisi poznal,nisi se hvalil, raje si poslušalin molče srkal vase spoznanjao naravi, stvareh in ljudeh.Radi so te imeli vsi, s katerimisva delila doživetje daljnihpoti. Kako mi še zveni vušesih tisti topli ton: »Nu,Rika«, ko so te ogovarjali najiniskupni znanci, fantje indekleta, pa naj smo bili v gorahali na trdnih varnih tlehtržnice v Ošu, v umetniških galerijahbele Moskve.Dragi Riko, ni mi moč pisati odoživetjih s teboj v našjh gorahin najini skupni prijatelji naj mine zamerijo, če se te spominjamle ob doživetjih na alajskihgorah. Pravi gornik ne spreminjasvojega značaja, pa naj bože doma ali na tujem, zato vsetole dobro o tebi velja pravtako in še bolj za Rika, kakorte poznajo nešteti planinci iznaših slovenskih planin.Neusmiljeno beži čas in meljesvoja pota, ne ozira se ne nalevo, ne na desno, brez čustevin srca pobira svoj davek. Les čem smo se mu zamerili, danam je vzel prav tebe? Ostatibomo morali sami s spomini naljubega fanta, ki je komaj pogledalv življenje.Počivaj sladko med tržiškimibregovi, misel nate pa nas boposihmal spremljala po vsehtistih stezicah, ki so včasih bilein na vseh poteh v gorah, kojih bomo ubirali v dneh, ki namjih še nakloni življenje.PLANINSKAVOJSKOIng. Pavle ŠegulaPOSTOJANKAPrve dni julija smo se zbrali sošolci- učitelji iz nekdanjegaučiteljišča v Tolminu, da proslavimo46. obletnico mature vrudarski Idriji. Ogledali smo siznamenitosti mesta, kakor obešolski poslopji, osnovno šolo in»Vegovo« gimnazijo. Na Titovemtrgu smo si ogledali spominskiplošči rojaka - slikarjaNika Pirnata ter skladateljaZorka Prelovca. Spominsl o olo-

ščo ima tudi »oče planiškevelikanke« ing. Stanko Bloudek.Nekateri smo se po sestankunapotili na Vojsko, ki leži navisoki planoti, precej široki, naddolinami Idrijce, Kanomlje inTrebuše. Naselje je poznano,da je najvišja vas na bivšemKranjskem (1087 m). L. 1960 sopa adaptirali staro kmečko hišoza planinski dom »Rudar«,gradnjo sta podprla upravaidrijskega rudnika in turističnodruštvo. Upravlja ga PD Idrija.Dom je prav lepo urejen in jeoskrbovan vse leto. Ima tudisvojo dvoranico za manjše prireditvein kopalnico, kar jetežko najti v planinah. V domuje 35 sob in 7 skup. ležišč. Postrežbain hrana sta prav dobri.Vojsko ima približno 520 prebivalcev,je raztreseno naselje,so pa tudi osamele hiše, a sovse povezane s cestami in potmi.Vojsko je znano izza NOBpo znameniti partizanski tiskarni»Slovenija«. Žal danes nimogoče priti do tiskarne, kerso zasuli pot do nje plazovioz. porušena drevesa. Bolnica,ki leži pod naseljem Vogalce,je ohranjena. Na Vojščici jetudi partizansko grobišče s 300pokopanimi partizani. V bližiniplaninskega doma je tudi lovskozavetišče, pa tudi smučarskavlečnica. Vse naokoli solepi izleti in lepi razgledi.St. SkočirII. LETNI ZBOR MLADINSKIHVODNIKOV (MV)Vzgoja in izobraževanje mladihplanincev je v planinskiorganizaciji že nekaj časa stvar,o kateri tečejo tehtne in dolgerazprave. Za organizacijo jegotovo dobro izpričevalo, če jeiz njene skrbi za pomladitev vmladinski komisiji in mladinskihodsekih zraslo nekaj mladihljudi, ki se z vso resnobo bavijos splošnimi in posebnimi problemiosnovne planinske šole,o splošnih problemih organizacijein o vzgojnem delu med19. julija 1969 so člani MK PZS(10), 31 MV in 39 tečajnikov zaMV zborovali v Šlajmarjevi kočiv Vratih in pri tem povedali,kar ne bi smelo mimo upravnihodborov PD: O slabih odnosihmed MO in UO PD, o težavah,s katerimi se srečujejo, ko želeplaninsko mladino. To pomeni,da planinstvo v resnici pritegujein oblikuje mladino, pomeni patudi, da mu tudi mladina dajesvoj ton in sebi primerno vsebino.pridobiti k sodelovanju planince,strokovnjake na svojih področjih(GRS, alpiniste itd.), nepripravljenostinekaterih MO zasodelovanje v KO, MO, PD, opremajhni povezavi med KO,MO in meddruštvenimi odbori.Nato je tov. Jože Melanšek,znani ravnatelj osnovne šole vBelih Vodah nad Šoštanjem, govorilo vzgojni problematikimladinske planinske organizacije.Najvišji profil vzgoje pokvaliteti, ki pride iz MK, je MV.Ne oziraje se, kje je MO, ki mupripada, morajo biti MV takoizšolani, da bodo znali varnovoditi izlete v gore. Gledati pabo treba, da se bo dajalo MVvse več in več znanja.Skrajni čas je, da se realizira,kar je zasnovano. PZS vključujev svojih vrstah veliko pionirjevplanincev.Zanje je še zlastipomembna planinska vzgoja.Letošnja jesen kaže, da bo tekmovalnaoblika dela s pionirjistekla. V tekmovanju za zadnjostopnjo (III) bodo vključeni žetudi mladinci nad 14 let, ki aktivnodelujejo v MO in bodoistočasno že pripravniki za MV,ob zaključku 16. leta starosti pajih bomo usmerili na tečaj zaMV. Osnovna planinska šola -laninski večeri (predelali naji jo vsi člani PD vsaj enkrat)pomeni posredovanje osnovnegapotrebnega znanja in se pojmujekot osnovna šola mladih,čeprav ni nikjer rečeno, da vanjene bodo hodili tudi starejši.Po sklepu zadnje skupščine PZSse izvaja v sodelovanju s PD inostalimi ustreznimi oz. potrebnimistrokovnjaki MO.Letni in zimski tečaji za MV potekajože danes v skladu s pravilnikomza MV in po republiškemprogramu za MV, ki jebil obnovljen. Praviloma jih prirejaMK, lahko pa tudi posamezniMO, če izpit opravljapred komisijo MK PZS.V tekočem letu je bilo pri PDv Sloveniji organiziranih okrog25 planinskih šol. Nosile so različnenazive, namen pa je bilpovsod enak. Osnovna planinskašola je naloga vsakega PD.Vzgoja je ena od dolžnosti, kijo PD nalaga statut PZS. MVlahko pri tej osnovni planinskišoli mnogo pomagajo, saj jeprogram za to šolo po vsebinienak programu za MV, po obsegupa nekoliko skrčen. MKje na svojih vzgojnih akcijahčutila osnovno raznolikost programovobstoječih šol. Za odpravotega in da bi dobili večveščih pedagogov-planincev, jeMK za letošnje poletje razpisalaseminar za vodje in inštruktorjeplaninskih šol. Med prijavljenaje bilo malo inštruktorjev,predavateljev in vodijobstoječih planinskih šol. Zal jemoral seminar odpasti zaradipremajhnega števila prijav.Mnogi MV vidijo vzrok zamajhno število prijav v tem, daPD razpisa sploh niso objavila.Planinska društva bodo moraladoločiti nosilca organizacije PŠ,(v okviru PZS oz. PD), poskrbetiza enotni koncept šole, določitiobseg podajane snovi, paziti nakvaliteto predavateljev in sestavitiosnovna določila o tejšoli.O problematiki planinskih šolsta govorila predvsem tov. DaniloŠkerbinek in tov. Peter Soklič,oba preizkušena in vnetadelavca v mladinski komisiji inMO. Razgovor je vodil sedanjinačelnik MK alpinist GregorRupnik.Letni zbor je izzvenel z željo,naj bi PD skrbno izbrala kandidateza te tečaje, ki vzgajajomladinske vodnike (MV), mla :dinski odseki pa naj bi razmislilio predlogu, da bi se moralvsak tečajnik pred sprejemomv tečaj izkazati z določeno planinskodejavnostjo.REPUBLIŠKO PRVENSTVOV ORIENTACIJI ZA PIONIRJE-PLANINCE21. 9. 1969 sta Mladinska komisijaPZS in MO PD Poljčane naBoču priredili republiško orientacijskoprvenstvo za pionirjeplanince. Tekmovanje je bilopod pokroviteljstvom občinskekonference ZMS Slovenska Bistrica.Tekmovalci so se pomeriliv treh disciplinah, orientacijina pohodu, reševanju nalogin skupnih testov, prilagojenihtežavnostni stopnji tekmovalneskupine - pionirjev.Boj za najvišja mesta je bil zelorazburljiv, pa se tako do koncani vedelo, kateri ekipi bo uspelo

Naši najmlajši — prvaki na tekmovanju v Poljčanah (ekipa iz Kranja)prvi prestopiti ciljno črto. Letošnjerepubliško prvenstvo jetako po organizaciji kakor tudipo številu udeležencev presegalolansko. Za naslov novegarepubliškega prvaka se je letosborilo 7 (sedem) ekip, od katerihje vsaka štela štiri člane.Borbe za prvo mesto pa bi bileše mnogo večje, če bi se udeležilatudi domača ekipa MO PDPoljčane, ki je letos prevzelaorganizacijo in se tako tekmovanjani udeležila.V zelo izenačeni konkurenci soimeli največ uspeha člani MOPD Ruše II v postavi OsovnikarDamjan, Zadravec Petra, FilipLjubo in Videč Niko. Osvojili so680 točk in s tem že drugič zaporedomaosvojili prehodni pokalv orientaciji za pionirje-planince,ki ga podeljuje PZS. Zosvojitvijo prvega mesta pa sosi priborili v trajno last tudipokal, ki ga je namenil aktivAKADEMSKOPDZMS v Poljčanah najuspešnejšiekipi letošnjega republiškegaprvenstva na Boču. Največjepresenečenje so letos priredilitekmovalci iz MO PD RogaškaSlatina, ki so v tej panogi prvičnastopali in osvojili drugo mestopred mnogimi že izkušenimiekipami. Za zmagovalno ekiposo zaostali samo dve točki.Zbrali so 678 točk. Tretje mestoje osvojila ekipa MO PD Ruše Iz 671 točkami. Sledile so jim šeMO PD Radovljica z 662 točkami,MO PD Kranj I s 522 točkami,Kranj II s 473 točkami inmimo konkurence Radovljica II,ki je osvojila 243 točk.Prireditve so se udeležili predstavnikmladinske komisije tov.Šimčič Jože in predstavniki občinskekonference ZMS SlovenskaBistrica, ki so izrazili velikozadovoljstvo in priznanje MOPD Poljčane za zelo uspešnoizvedeno prvenstvo.Viktor HorvatDelo APD je v I. 1968 bilo potradiciji usmerjeno v alpinističnodejavnost, čeprav je mladinskiodsek pokazal boljše rezultatein se številčno okrepil.Precej naraščaja je imela plezalnošola (40 pripravnikov).Pogreša se navzočnost in sodelovanjestarejših članov, ki biprevzeli patronat nad njimi.Upravni odbor se je sestajalvsak mesec (skupaj 9 sej), vendarnekaj sej ni bilo sklepčnih.Število članstva se je od I. 1967dvignilo za 39 članov, tako daAPD šteje 386 članov, od teh so104 člani, 222 je mladincev in60 pionirjev. AO šteje 44 članovin 30 pripravnikov, skupaj zvrhunskim pododsekom in pododsekomna VŠTK. Zaradi objektivnihvzrokov (slabo vreme) ještevilo vzponov padlo od 750v I. 1967 na 320 v I. 1968. Prvenstvenihvzponov je bilo 8.Med alpinističnimi aosežki jepomembna 4-članska odpravana Ararat, odprava na Paklenicoin vzpon po Bonattijevemstebru. Alpinistična oprema odsekaje iztrošena, posebej ševrvi. Društvo je v I. 1968 prejelood ZŠJ le 12 000 din, namesto17 000 din.Poročilo MO pravilno ugotavlja,da je pravo poslanstvo APD zbiranjemladih ne pa zgolj alpinističnadejavnost. Delo MO jebilo organizacijsko razdeljenona mladinski odsek, pionirskiskupini na Osn. šoli Vič in Bičevjein na skupino Gorskestraže. Skupno so imeli 8 izletovin 6 predavanj ter več akcijGorske straže.Fotoodsek je organiziral fotorazstavov dveh izložbah obudeležbi avtorjev z 22 fotografijami.Propagandna komisija jeskrbela za menjavo propagandneomarice in plakatov po šolah.Smučarska skupina je prirediladva manjša smučarskatečaja.PD SEŽANADruštvo je za 75-letnico PZS povečaloštevilo članstva za 106novih članov, tako da šteje zdaj294 članov. UO šteje 11 članovin je na 11 sejah obravnavalin usmerjal delo PD, pripravljalorganizacijo izletov in drugihakcij ter pregledoval uspešnostopravljenega dela. Posebna skrbje bila namenjena MO, ki združuje99 pionirjev in 101 mladinca,ki predstavlja večinočlanstva. Od 10 mladinskih vodnikovaktivno delujeta le dva.Tabora mladih planincev v Vratihse je udeležila 1 članica, MOpa je tudi organiziral svoje izlete,sprejem in predajo štafete,v počastitev 25-letnice II. zasedanjaAVNOJ-a. Palico je prevzelod PD Ajdovščine na Trste-Iju in predal PD Postojna naNanosu. Odsek Gorske straže

šteje 18 članov in se je udeleževalraznih akcij tako zboraGS na Govejku, organiziral predavanje»Flora naših gora invarstvo narave« ter akcije PZSna Golici s 35 člani.Društvo je organiziralo 18 izletovs 452 člani v domače gore,izleta po Koroški pa se je udeležilo6 članov. Člani vodstvadruštva so se udeležili občnihzborov SPD Trst, PD Nova Goricain PD Vipava, XI. posvetaprimorskih PD na Nanosu, odkritjaplošče Ivu Šorliju na Črniprsti in XII. posveta primorskihPD na Slavniku. Organizirali so7 predavanj in izdali 21 dnevnikovslov. planinske transverzale.V oskrbi imajo transverzalnopot od Košane prekoVremščice do Markovščine. NaPlaninski Vestnik je naročenih30 članov. Problem so lastnidruštveni prostori. Z dotacijosklada za telesno kulturo SOCSežana so nabavili diapozitiveza lastna predavanja. Predsednikdruštva je Jožica Milavec.PD CERKNOObčni zbor se je vršil v nadaljevanju,ker 11. IV. 1969 nadzorniodbor ni podal svojegaporočila, ampak so se slišaliglasovi o nekaterih nepravilnostihpri delu društva. Zatona občnem zboru ni bila izglasovanarazrešnica steremu odboruin ni bil izvoljen noviodbor.Občni zbor se je nadaljeval3. 5. 1969. Ugotovljeno je bilo,da je bilo knjigovodsko poslovanjev redu in da se vse postavkev celoti ujemajo z dejanskimstanjem. PD je imelo v letu1968 čistega dohodka 10 995,73din. Na manjši dobiček je vplivaloslabo vreme in visoka režija.Samo izdatki za prevoze,najemnina, osebne dohodke inprometni davek za prvo polletjeznašajo 49 236,65 din.PD danes šteje 271 članov, torejza 17,8% več kot vletu 1967.Propagandni odsek je organiziralizlet v Bohinj in na Vogelob udeležbi 40 članov ter v Logarskodolino na proslavo 75 letPZS ob udeležbi 46 članov, organiziralpredavanje in sodelovalpri odkritju plošče Ivu Šorlijuna Črni prsti. Društvo oskrbujesezonski koči na Poreznuin Črnem vrhu, stalno pa zavetiščena Robidenskem vrhu, vRavnah in v Počah. Vse postojankeso aktivne. Markacijskiodsek je obnovil markacije naodseku transverzale Petrovobrdo-Porezen-bolnica Franja dopod Planino. Na novo je bilamarkirana pot od kmeta Juležav Davči na Porezen, obnovljenapa markacija iz Cerkna-Poče-Porezen, s Porezna na Tuškovgrič in na poti Porezen-Črni vrh.Naročnikov na Planinski Vestnikje devet.PD LAŠKOObčni zbor se je ob udeležbi58 članov vršil 11. 4. 1969.Upravni odbor je imel 14 rednihin 6 izrednin sej ter je nanjih reševal dopise in gospodarskeprobleme doma na Šmohorju.Društvo je prejelo pomočod podjetja Volna Laško, Stanovanjskegapodjetja Laško inPivovarna Laško. V PD je včlanjenih450 članov, 48 mladincevin 110 pionirjev. Zadnje letoopažajo padec obiska na Šmohorju,kar pomeni, da ne bomogoče kriti dejanskih stroškovoskrbe. Sredstva za vzdrževanjedoma so porabili za popravilovodnih črpalk, popravilo strehe,beljenje vseh prostorov, preložitevvseh peči, popravilo raznegainventarja, zasteklitevoken, vse v znesku 360 000 din.Nabavili so gramofon in ploščeter reklamno tablo pred kolodvorom.Kuhinja v domu naŠmohorju je bila dana v zakupdosedanjemu oskrbniku. Kljubtemu je nočnin manj in čepravso se stroški oskrbe znižali, sose nabavne cene zvišale. Problemdoma bi bil rešen s cestona Šmohor in vlečnico v zimskemčasu. V domu bi bilonujno premazati skodlje in ograjo,nabaviti posteljnino, ureditikopalnico in sanitarije. Tudi sanitarnainšpekcija zahteva točilnomizo v jedilnici. Tako stanjenujno zahteva podporo odgospodarskih organizacij in občine,posebej še sredstva za izvršitevnajnujnejših vzdrževalnihin adaptacijskih del na planinskemdomu in izgradnje cestena Šmohor. Gospodarsko poročiloza I. 1968 kaže za 18%znižanje prometa in izgubo za1 683,07 din.Mladinski odsek deluje eno leto,vodi ga 13-članski odbor, ki sesestaja vsako drugo sredo, vmesecu. Prejel je pomoč v znesku1250,60 din s katerim so semladinci udeleževali orientacijskihtekmovanj, pohodov, seminarjevin lastnih izletov. Takoso na orientacijskih tekmovanjihdosegli vidna mesta, udeležiliso se pohodov: Po potehXIV. divizije, Po poti I. celjskečete, Pohorskega memoriala,turnega smuka v spomin I. pohorskegabataljona. Priredili so6 enodnevnih izletov s poprečnoudeležbo 18 mladincev, 27dvodnevnih izletov s poprečnoudeležbo 15 udeležencev in 11večdnevnih izletov s poprečno6 udeležencev. Delovnih akcijna šmohorju je bilo 8, predavanjpa 4. Organizirali so tudispomladansko in jesensko srečanjemladih planincev Štajerskein Zasavja na Šmohorju. Zlastijesensko srečanje je uspelo odlično,saj se ga je udeležilo 80mladincev. MO je sodeloval šepri Titovi štafeti in planinski štafeti.Za zgledno organizacijosprejema in predaje štafete jepredstavnik MO sodeloval prikončni predaji v Jajcu 29. X.1968. Akcije MO so bile objavljenev časopisju in omarici odseka.Problem je pomanjkanjemladinskih vodnikov, saj jih jeza tako obširno delo premalo.Novi predsednik društva je MedveščekFranjo.T. StrojinDobra organizacija se kaže tudi v natančni evidenci nad opravljenimdelom. Za razvoj in napredek alpinizma je potrebna tudi vestna inskrbna registracija prvenstvenih vzponov in pomembnejših ponovitev.Zanjo mora poskrbeti komisija za alpinizem, pomagati pa ji morajotudi vsi plezalci s tem, da svoje plezalske storitve pravočasno in poncvcdilih pri članu komisije, ki prevzame odgovornost za pregled invpisovanje opravljenih vzponov, pismeno na formularju prijavijo. Čeugotove, da je dosedanja evidenca pomanjkljiva, so dolžni, da na topismeno opozore.Alpinistični javnosti je najbrž znano, da se od 1.1966 da'je pripravlja»Plezalni vodnik-. Vsaj dve tretjini vzponov je zbranih. Deloza to knjigo se zamuja prav zaradi tega, ker nekateri plezalci samine poskrbe za registracijo svojih vzponov. Zbrano gradivo si lahkoogledate pri avtorjih te knjige, ki naj v celoti predstavi uspeheslovenskih plezalcev od I. 1931 do današnjih dni.

ALPINISTIČNE• ...NOVICELETNI PRVENSTVENI VZPONI V LETU 19681. 28. IV. Jedrnata smer v Anic kuku (V, 120 m, 3 ure, desno od akademske),Vasja Doberlet - Karel Hauser;2. 30. IV. Ljubljanska smer v Anic kuku (V, 300 m, 10 ur, levo velebitska), VasjaDoberlet - Karel Hauser;3. 30. IV. Kaminska smer v Manita peči (II), IV, V, 450 m, 4 ure), Gregor Rupmk-Drago Kranjc,4. 18. V. Direktna smer v V steni Grintovca (IV, 4 ure), Tone Trobevšek - FrancBauman;5. 1. VI. Smer ob rumenem odlomu v J steni Rušice (IV +, 270 m, 6 ur), JanezRupar-Lojze Šteblaj;6. 9. VI. Pripravniška smer v Z steni Planjave (IV—V, 250 m, 5 ur desno od Wissiakovegrape), Marjan Perčič - Janez Humer - Blaž Slapnik;7. 18. VI. Smer Taler-Berjak v Kranjski Rinki (ll-lll, 400 m, 3 ure), Polde Taler-Lučka Berjak;8. 24.-25. VI. Smer čez lusko v SV steni v Debeli peči (-VI, A 2 , 250 m, 12 ur),Igor Sirnik-Bine Mlač;9. 29. VI. Leva zajeda v S steni Tosca (V, V-f, 300 m, 8 ur), Matija Maležič -Janez Gradišar;10. 30. VI. Levi steber trapeca v Debeli peči (300 m, 4 ure), Jože Oman-JanezKrušic;11. 30. VI. Smer Bauman - Trobevšek v J steni Malega Grintovca (V/VI-, 250 m,4 ure), Franc Bauman-Tone Trobevšek;12. 1. VI. Zajeda v Bovškem Gamsovcu (lll-IV/V-f, 450 m, 12 ur), Janez Rupar-Lojze Šteblaj;13. 1.—2. VII. »Šlosarska« smer v Z delu S stene Triglava (V, 400 m, 16 ur medzahodno zajedo in ljubljansko smerjo), Boris Krivic-Peter Gros;14. 5. VII. Kozjaška smer v Križevniku (lll/IV, 35€ m, 3 ure), Slavko Kojc-Vanč-Potrč - Franci Gselman - Inko Bajde;15. 6. VII. Varianta kozjaške smeri v Križevniku (IV, 150 m, 1,5 ure), Slavko Ko|c-Franci Gselman; . .16. 6. VII. Jeseniška smer v Mali Mojstrovki (lll/IV, 200 m, 3 ure), Matija Košir-Rudi Brelih; ,17. 7. VII. Varianta na kranjsko poč v Dolški škrbini (lll/IV, 250 m, 3 ure), SlavoMarkič-Tomaž Bešter;18. 8. VII. Slovenska smer v V steni Adai Hoh (4408 m, Cei-SSSR), Tone Trobevšek- Franc Bauman, Peter Gros - Marjan Manfreda;19. 8. VII. Črni kamin v Z steni Bovškega Gamsovca (-V, 350 m, 12 ur), BineMlač - Igor Sirnik;20. VII. Smer Ekar-Belehar v Dolgem hrbtu (V), Franci Ekar-Iztok Belehar;21. 21. VII. Najzgornejša polica v Prisojniku (IV/V-f, A 2 , 500 m, 7 ur), BorisKrivic - Branko Komac;22. 22. VII. Zajeda v Veliki Mojstrovki (IV -f V, 4 ure, 200 m), Boris Krivic-Branko Komac;23. 22. VII. Popoldanska smer v Šitni glavi (ll-lll/IV, 200 m, 2 uri), Joco Balant-Janez Aljančič;24. 24. VII. Direktna smer v V steni Stenarja (lll/IV, — V; 800 m, 8 ur), BineMlač-Zvone Andrejčič;25. 26. VIII. Smer Ekar-Jamnik v S steni Kranjske Rinke (ll-lll, 300 m, 2 uri),Franci Ekar-Tomaž Jamnik;26. 27. VII. Maturantska smer v Toscu (IV/V, 400 m, 4 ure), Franc Gselman-Inko Bajde;27. 27. VII. Bertin kamin v Raduhi (IV+, 370 m, 4 ure), Roman Jurhar-KarelMostnar - Roman Rose;28. 30. VII. Češka smer v JV steni Bovškega Gamsovca (IV-VI, 200 m, 4 ure),Josef Vričan - Jindrich Gwuzdioch (Ostrava - ČSSR);29. 11. VIII. Vstopna varianta po stolpu v Z steni Prisojnika (120 m, 2 uri), ToneŽagar-Ivan Trček - Ciril Praček;

30. 11. VIII. Zahodni steber Velike Tičarice (IV/VI, 200 m, 5 ur), Jože in TineMihelič - Iztok Belehar;31. 13.-14. VIII. Centralna smer v S steni Vršaca (V, -VI, 370 m, 14 ur), Jože inTine Mihelič - Iztok Belehar;32. 2. IX. Slovenska smer v Anticimi Sud (Grauzaria - Italija) (IV, 300 m, 2 uri),Viktor šoštarič - Vid Mesarič;33. 5. IX. Smer Ekar-Jamnik v SZ steni Skute (lll/IV+, 250 m, 7 ur), Franci Ekar-Tomaž Jamnik;34. 20. IX. Varianta Cizljeve smeri v SV razu Špika (VI, iz Pajka desno), JožeOman - Milan Robič;35. 7. IX. Smer Rupar - Šteblaj v SZ steni Kanceljnov (IV", 350 m, 6 ur), JanezRupar-Lojze Šteblaj;36. 12. IX. Trojna zajeda v S steni Kanjavca (V/V+, A 2 , 300 m, 12 ur), BineMlač - Igor Sirnik;37. 1. IX. Severni žleb v Malem Oltarju - npr. vzpon, Matija Oman;38. 29. IX. Sončna smer v J steni Kaiške gore (lll-IV, A,, 150 m, 3 ure), JanezStrehovec - Rado Šerjak;39. 20. X. škofjeloška smer v Koroški Rinki (III, 400 m, 3 ure), Polde Taler-Andrej Podbevšek;40. 25. X. Južni greben Skrlatice (III/-IV, 350 m, 3 ure), Zvone Kofler - JanezBrojan ml.;41. 30. XI. Desni kamini v SZ steni Čuka (IV/V, 2 uri), Danilo Škerbinek - DarkoDolinšek;42. 30. XI. Koroška smer v Veliki Glavi (III, 2 uri), Dodi Pušnik - Marjan Lačen;43. Zahodni raz grebenskega stolpa v SZ steni Kokrske Kočne (lll/IV+, 200 m,2 uri), Tomaž Jamnik - Klavora Fedja - Franci Ekar.MOJSTRANČANI V TREHCINAHMojstranški alpinisti so tudi vletu 1969 obiskali skupino TrehCin v italijanskih Dolomitih. JanezBrojan ml. in Janez Dovžansta preplezala smer Del Vecchiov Mali Cini, nato pa v »razuveveric« zgrešila smer in semorala vrniti. Za zaključek staskupaj z Zbontarjem ponovila šeInnerkofflerjev kamin, Brojan inZbontar še Preussovo poč,Janko Ažman in Zvone Koflerpa sta za začetek preplezala»največji napušč« (19.-20. 7.),nato Preussovo poč in Rumeniraz, za zaključek pa sta ponovilaše švicarsko direttissimo(24.-25. 7.) v Zahodni Cini.F. S.MIROSLAVROTSCHILDV Zagrebu so 29. 7. 1969 pokopaliznanega hrvaškega planincaMiroslava Rotschilda (50),ki se je smrtno ponesrečil medsestopom z Mt. Blanca. Z goramise je spoznal že zelo mlad,v mladosti pa je bil tudi uspešensmučar-tekač. Ko je bil leta1954 službeno premeščen v Etiopijo,se je povezal s tamkajšnjoplaninsko organizacijo. V novidružbi je opravil nekaj težjihvzponov, med katerimi je posebnozanimiv na Ambo Toqile.Maja 1956 se je povzpel nanajvišji vrh Kilimandžara (KaiserVVilhelm 5890 m), dve leti zatem pa je stopil tudi na najvišjivrh Etiopije - Ras Dashas, visok4620 m. Leta 1960 je bil na področjuRuvvenzorija (Margherita5120 m in Alessandra 5098 m).F. S.ČEŠKOSLOVAŠKE1969ODPRAVEIdeja o lastni alpinistični odpraviv azijske gore se je češkoslovaškimalpinistom porodila želeta 1937. Toda prišla je drugasvetovna vojna. Po vojni so sealpinisti kmalu postavili na svojenoge. Čeprav so v domačihgorah in na Kavkazu dosegliizredne uspehe, dolgo časa nisomogli pokukati izza »železnezavese«. Toda tudi to ni trajalodolgo in razen najtežjih stenv Zahodnih Alpah, so obiskališe Altai v Mongoliji, večkratSpitzberge, Hindukuš itd. Letospa so pričeli s pravo invazijo.Ze pred novim letom je v JužnoAmeriko odpotovala devetčlanskaodprava pod vodstvom dr.Viča. V pogorju Paine so opravilitri prve pristope, nato šeštiri pristope na vrhove visokeod 5000-6100 m, le vzpon naAconcaquo jim zaradi slabegavremena ni uspel. Še preden seje vrnila njihova odprava, jev Hoggar odpotovala 15-članskaodprava iz Liberca. Po napornivožnji z novimi vozili Škoda 709,ki jim jih je posodila tovarna vdomačem kraju, so opravili sedemprvih pristopov in več težiihplezalnih vzponov.Nato so prišli na vrsto »tatranci«,oziroma njihova letos največjaodprava. Njihov cilj je bilNanga Parbat, vodja pa znaniplezalec in gorski reševalec Galfy.Desetim alpinistom pa setretji vzpon na Nanga Parbat(8114 m) žal ni posrečil, obtičaliso v visokem snegu okoli 7000 mvisoko.Med tem je odšla na pot tudibratislavska odprava pod vodstvomJosipa Psotke. Njihov ciljje področje Tirič Mira (7750 m),kjer se je mudila že druga hindukuškaodprava, ki je opravilatretji pristop. O njihovemuspehu ni še nič znanega.Za konec je (20. 7.) odpotovalaše druga letošnja odprava v Himalajo.Njen prvotni cilj je bilGaurisankar, toda, kot vemo,so skupaj (oziroma točneje 10dni popreje) z našimi alpinistipristali pod Anapurno. Njihovcilje je Anapurna IV.Spisek pa s tem še ni končan.Češkoslovaški alpinisti so letospotovali še v številne evropskegore. Bili so v naših gorah, Dolomitihin Zahodnih Alpah, v Pirenejihin avstrijskih gorah, kro-

žili so tudi po Iranu in Turčiji.Pripravljajo pa še nove odprave.Prva bo krenila verjetno»Alaska 70«, katere cilj je Mt.McKinley (6178m) ter njegovsosed Mt. Huntington. V Ostravipripravljajo dve odpravi -na Novo Gvinejo in v Pamir,največja pa bo verjetno zopetv Himalajo, na K 2 (ker niso dobilidovoljenja za Everest).SKLAD ZA POMOČ PRIREŠEVANJU V TUJIH GORAHLetošnje leto je bilo prvi preskussklada za pomoč pri reševanjuv tujih gorah. Pokazalose je, da so plezalci pravilnorazumeli njegov pomen (razennekaj izjem), še vedno pa ostaneodprto vprašanje zavarovanjatežjih planinskih izletov.Komisija za alpinizem je vplačala(50 din za študente in 100din za ostale) za 20 udeležencevodprav v tuja gorstva, 32 pa jihje nakazalo samih. S tem se jesklad povečal na 66 507,20 din.LEDENIŠKITABORZvezni ledeniški tabor podGrossglocknerjem, ki ga je vodliJanez Golob, je uspel kljub slabemuvremenu. Prvi udeleženciDOLOMITSKIPARKso prispeli že v sredo 25. VI.,toda zaradi slabega vremena somorali prespati kar na betonskihtleh garaže Franz JosephHohe. Tudi naslednji dan ni bilomnogo bolje, kljub temu pa souspeli razpeti šotore nedaleč odHofmans Hutte. V petek so odšlina ogledno turo, v sobotopa na Johannisberg (3460 m).V nedeljo so plezali S stenoFuscherkarkopfa (3332 m), naslednjidan pa je bilo zopet slabovreme. Kljub temu sta Najdičin Teržan preplezala Lammerjevosmer. V torek sta istaplezalca preplezala še Meletzkigrat,ostali pa so se ponormalni poti povzpeli na Grossglockner(3798 m). V sredo jeDvoršek v navezi s Schmidom(Nemčija) preplezal Pallavicinijevžleb, v četrtek pa je vzponponovilo še sedem naših plezalcev.VZPONI V PROKLETIJAHMed izletom MK PZS v Prokletijeso udeleženci opravili tudinekaj plezalnih vzponov. LenčaKorenčan in Marija Rojnik staponovili beograjsko smer (III)v severnem vrnu Karanfila, LenčaKorenčan in Rudi Pajer staopravila prvenstveni vzpon poJ grebenu Južnega vrha (2441 m).Ocena ll-lll z dvema mestomaV, čas plezanja 8 ur. Mica Kavar-JanezGradišar in TomažKavar-Janez Rožič pa so ponoviligrapo Kopja v Srednjem vrhu(V/V+).VARSTVO NARAVENACIONALNIDolomitski narodni park, ki jev načrtu, bo obsegal 23 000 hain bo zajel več gorskih skupin:Le Vette Feltrine, Cimonega (aliSass de Mura), Pizzoc, Feruc,Monti del Sole in Schiaro. Kasnejemu bodo priključili še SanSebastiano, Tamer, Pramper(Mezzodi in Bosconero), tako dabo imel površine blizu 40 000hektarov. Država je že odkupila20 000 ha gozda, kar je pametenukrep, saj je v Italiji državnaFranci Savencgozdna uprava zelo trdna inrazpolaga z dobrimi gozdnimičuvaji gozdov. Zavarovani predeliv Italiji imajo namreč veliketežave s privatnimi lastniki,ki špekulirajo na vse mogočenačine. Z načrtom dolomitskeganacionalnega parka seže leta ukvarja dr. Piero Rossi,ugleden planinski publicist infunkcionar iz Belluna. Zdaj jepredložil Rimu študijo o parkuin pripravlja zakon o njem. Posebenkomite bo upravljal tapark, član komisije bo tudi dr.Rossi. Lov bo v parku prepovedan,prav tako gradnja hiš incest. Na tem področju se zdajgradi ena sama cesta iz ValVescova na Pian dei Gat, vendarpo njej privatni avtomobiline bodo smeli voziti. Gradi setudi gozdna koča, »Furio Bianchet«,ki jo bo upravljala bellenskasekcija CAI, alpinistomin planincem ne bodo kratiliobiska, če se bodo napotili peš,le nekateri predeli bodo zaradidivjačine in flore nekaj let posebejzavarovani.OPLANIKIOčnica, planika, pečnica ima vnašem jeziku celo vrsto poimenovanj,sama lepa smiselna imena,ki si jih je izmislil naš človek,hribovec, ki prebiva podnašimi gorami. Kljub temu šesem in tja srečamo nemško spačenkoza to zanimivo gorskocvetko, ki je pred davnimi stotisočleti, tako pravijo geologi,z ledeno dobo zašla iz nordijskihkrajev v Srednjo Evropo.Ko se je ledena vremenska katastrofaunesla in so ledeniki izginili,se je ta cvetka obdržalasamo v višinah, ki so obdržalekolikortoliko tako klimo, kakorjo imajo nordijske tundre instepe. Botaniki ji prisojajo zaožjo domovino jugozapadno Sibirijo,kjer je še danes najnavadnejšatravniška in stepnarastlina. V Alpah je torej ta tolikanjzaželena in obravnavanaroža - prišlek, pač pa si je taprišlek kot gostja pridobila večjoveljavo kot rastline domačinke.Krzno njenega cveta, ki ji dajeposeben čar, jo varuje, da neizgubi preveč vode v vročempoletju. Če jo presadimo v dolinskialpinetum, ta okras hitroizgubi. Sicer pa je ta zvezdnatihermelin le varstvo pravegacveta, ki se rumenkast skrivasredi nežnega puha teh listov.DVAJSETLETNICANEGA PARKA V TATRAH(TANAP)NACIONAL-Rojstni datum TANAP je 1. januar1949, ko je stopil v veljavozadevni zakon slovaškega narodnegasveta. Ta dan je vLomnici pri gozdni upravi začeladelati tudi provizoričnauprava nacionalnega parka vTatrah, ki spada verjetno med

najbolj urejene na svetu. Istočasnoopravljali gojitveno delo s košrastek,pa tudi volkovi in risi,je bil imenovan začasni njo in obsekovanjem (klešče-ki so se v Tatrah razmnožili.svet parka. Ti ukrepi so bili potrebni,njem), na 10 339 ha pa s kre-Za gamsji rod tudi ni bilo ugod-ker je del parka pripadal pilnimi ukrepi. Iz gojitvenih razno,da je število obiskovalcevtrem gozdnim upravam. Do I. logov so morali podreti 126 000 Tater rastlo tudi v najbolj nepristopnih1952 je veljal ta provizorij. Seles tem letom so izšle uredbe inkubikov.Do I. 1968 je za varstvo pred krajih. Nazadoval jetudi divji petelin, katerega biotoppravilniki, ki so začrtale razvojnepožari, za higieno sestojev, zase je zaradi melioracijskihsmernice, dejavnost, var-boj z lubadarjem in za druge del v parku močno spremenil.stvo narave in organizacijo parka.varstvene ukrepe, uprava parka Okoliščine, v katerih park va-Ze pred I. 1952 pa je prišlo porabila blizu 3 milijone kčs. ruje svojo divjačino, se močnodo reševanja nekaterih problemovDrugi stroški za ureditev parka spreminjajo zaradi letnega invarstva narave. Ko so te so znašali več in dejansko jih je zimskega turizma. Uprava par-rešili, so tudi uresničili pogoje zmeraj več, kot pa stoji v obračunih.ka varstvenih ukrepov še niza obstanek TANAP. Po I. 1952utegnila prilagoditi položaju, kiso preprečili, da bi se škoda v Zelo važna dejavnost je bilo varstvoje nastal in ki se bo verjetnoparku delala še naprej. Zelopred požari. Požari so bili v svojih posledicah še pokazal.resno so se lotili pašnih pravic po I. 1941 zaradi velikih opustošenjZa vodni režim so od I. 1959in pašo popolnoma odpravili napo vetru pogosti, saj je porabili 651 000 kčs. Čistili so4100 ha, na katerih se je prepaslona fratah ostalo mnogo lahko vodne tokove in jezera, urejali1760 ovac in 200 junic. V vnetljive brše (odpadkov). bregove in skrbeli za pomnoži-drugem predelu je šlo težje, saj 1953 je požar uničil 107 ha gozda.tev rib v potokih.je 610 ha mendralo 1670 ovac.Izdelali so podrobni načrt Da bi izboljšali naravno okoljeL. 1953 in 1954 sta minili v samihza varstvo pred ognjem, uvedli nasploh, posebej pa v najboljpogajanjih, po I. 1955 pa je čuvaje v času, ko je za ogenj obiskovanih predelih parka, sobilo s pašo opravljeno v vseh najbolj nevarno, in obveščevalnoopravili »estetske regulacije« vpredelih parka. Velike težaveslužbo. Kljub temu je bilo okolici dovoznih cest v Tatre injim je prizadejal lubadar. Da od I. 1953 do I. 1968 116 gozdnih prostorov, ki jih vzdržuje upravabi ga zatrli in potisnili na znosnopožarov, ki so uničili 168 haparka. Za te stvari so od I.število, so po I. 1952 podrli gozda v vrednosti blizu 1 milij. 1964 porabili blizu 700 000 kčs.50 000 m 3 lesa. V zadnjem desetletjukčs. Stroški za gašenje so zna-Vsa ureditev poteka tako, da bije park zelo trpel zaradi šali desetino te škode. Vzroki obiskovalci od parka imeli čimvetra, ki je polomil samo I. 1968 požarov: Nenavadna suša v več, škode pa bi bilo čim manj.150 000 kubikov lesa, največja južnem delu parka, železnica in Uprava parka je zato prevzelataka ujma po I. 1941 v ten krajih.Od i. 1953 so morali iz parkanaraščajoči turistični promet (taborjenje,neprevidnost, kuhanje).skrb za vse steze in njihovo markiranje.Za vzdrževanje poti jeizvoziti blizu pol milijona kubikov.V parku se je razmnožila div-cd I. 1959 porabila nad 2,5 milihajaSodijo, da veter tu prijad,ker je park nekaj revirjev jona kčs. Po I. 1954 so nadelalido take usodne moči zaradiprevzel v svojo režijo kot var-24 km novih turističnih poti, vsehoblikovitosti terena in zastvenocono. Poleg pozitivnih poti pa je 345 km. Z živih drevesradi vpliva baltskih in kontinentalnihukrepov je na naraščanje šte-so odstranili vse table in kažikovivremenskih razmer. Smreviladivjadi vplivala tudi migrapotein jih na različne načinegozdovi so trpeli tudi zaradicija divjadi same. Populacijska pritrdili na deformirana mrtvapaše (obgrizovanje, trganje dinamika seve ni bila pri vseh drevesa. Vse kole za podobneruše). Ko pa smrekovi sestoji živajskih vrstah enaka. Odstrel namene so odstranili. Sem indosežejo 60 do 80 let, radi postanejoje bil zato zelo različen. Zaradi tja so imeli pri kažipotih tudiplen jadrnih vetrov (ve-izrednega množenja divjačine je nesrečno roko, medtem ko sotroloma). Plazovi pa so pri škodahprišlo do velike škode v gozau ponosni na originalne napravev teh gozdovih zanemarljiva in na njivah. Številnost divja-pri zajetju 38 studencev, medkoličina. Zaradi plazovin so moraličine je onemogočila, da bi se drobne stvarce, ki pa po svojeiztrebiti kakih 5000 kubikov. pri rekonstrukciji tatrskih gozdov izražajo kulturni odnos do počineDa bi se vsa ta škoda čim prej uvedla jelka in listavci, čeprav krajine, štejejo tudi klopce obpopravila, je uprava parka poskrbelaso pri zavarovanju posegli po stezah, počivališča in ptičje hilikemza pogozdovanje v ve-mehaničnih in kemičnih sredstšice.Ni vseeno, kakšno oblikoobsegu, posebej pa še na vih. L. 1953 so zato začeli s selektivnimimajo te stvari. Od Štrbskegagornji gozdni meji, za kar imajoin regulativnim odstre-plesa do Velkega Hincova jeposebne visokogorske drevesnice.lom jelenov, s tem pa dosegli TANAP zgradil »ekskurzijsko ce-Od I. 1952 do I. 1968 so boljšo kvaliteto, ker so odprasto«nalašč za pouk dece v nalompogozdili 8631 ha (približno tolikovili neprimerne hibridne oblike ravi.je obsegala površina goz-in ker so poskrbeli tudi za bolj-Veliko skrb so posvetili izborudov nekdanjega gornjesavinjskegaše prehranjevalne možnosti. Za in ureditvi campingov. Ker secerkvenega posestva z divjačino so od I. 1954 do I. 1968 ta oblika potovanja hitro sprešeOkrešljem vred). Marsikje so porabili blizu 9 milijonov kčs. minja, so naredili načrt za nadaljnjibila pogozdovalna dela zelo zahtevnain dolgotrajna, posebnoPosebej omenjajo gamse, ki soI. 1964 dosegli število 944, noto razvoj. Uprava parka niza to, da bi se število campingovna oožganinah in na starih pašnikihpa začeli nazadovati. Krive somočno povečalo. Za zdajz nitrofilskimi rastlinskimi bile hude zime, ki so pobrale iih imoio 9. Posebej se urejajozdružbami. Na 17 955 ha so več živali, kot pa je znašal pri-šotorišča za planince v višjih

edelih, če ni dovolj postelj vočah. Za zdaj imajo 6 šotorišč,vendar tudi s temi nimajo dobrihizkušenj.V zadnjih letih ima TANAP velikeskrbi zaradi novih gradenj.Uravnavanje je zapleteno, pogajatise je treba z vrsto ustanov,sklepi pa niso vedno taki,kakršne si želi uprava. Zatostoje pred revizijo ureditveneganačrta, ki naj uredi problemev zvezi z novimi gradnjami.Zaradi varstva narave so izdelalinov koncept varstva in oblikovanjanaravnega miljeja. Takoncept naj bi bil smernica zaprehod od temeljnih k perspektivnimnalogam varstva narave.Po analizah temeljnih naravnihvrednot (nežive narave, živalstva,rastlinstva in tehničnih posegovv naravo) so kategoriziralite vrednote in po vrednostnistopnji določili dolgoročni razvoj.Iz sedanje situacije naj sezagotovi razvoj vseh naravnihokoliščin.Do I. 1968 so za varstvo naraveveliko storili in tvegali in to vne lahkih razmerah, saj na Tatrepritiskajo domače in tuje turističnemnožice. Razvoj gradenj,funkcijo naselij in kapacitete jeuredil rajonizacijski načrt za VisokeTatre, ki ga je potrdila država.Načrt je dinamičen, zavarstvo narave bodo iz tegarasle vedno nove naloge, da binaravno okolje preveč ne utrpelo.Rajonizacijski (ureditveni)načrt je že zastarel, zato razmišljajoo novem. Revizija najbi ne videla samo potrebe ponovih posteljah, in gostinskihstolih, marveč naj bi računalaz izboljšanjem celotnega stanjav parku. Ozirati se bo treba naodnos med stalnimi prebivalciTater do turističnih centrov, napotrebe teh prebivalcev, njihovihslužb in njihovega standarda.Tako pravi ing. LadislavHarvan v svojem poročilu, kije izšel v glasilu prijateljev VisokihTater »Vysoke Tatry« 3/69.ZAKON OVODAHBelgijski senator Housiaux jesprožil gibanje, da bi evropskedržave že v I. 1970 spre ; ele resolucijoo vodah in s posebnokonvencijo sklenile ohranjevatičistost sladke vode. To naj bibil nekak manifest, nekaka Magnacharta o tem, kako zaustavitivedno večjo onečiščanje sladke,nato pa tudi morske vode.Voda je potrebna za hrano, zahigieno, za razvedrilo, za energetiko,transport, za industrijskosurovino. Zemeljska površinaima 71 % vodne površine,toda od te je samo 2 % sladkevode, od te pa je večji del led.Poraba vode raste 2 do 3 %naleto. V nekaj desetletjih je nagiavo od 20 I zrasla na 300 do500 I. V modernem gospodinjstvuporabi danes družina 100 I pitnevode na dan, od te za pitjekomaj 2 I. Z vodo razsipamo. Zese razmišlja o dvojnem vodovodu,za pitno vodo posebej,posebej za porabno vodo. Pridobivanjepitne vode iz morjaje že na vidiku. Pričakuje pa se,da bo taka voda precej dražja.Vodo pa razsipavamo tudi s tem,da jo onečiščamo. Problem vodeje bolj kvalitativen kot pa kvantitativen.Samo eno tretjino odpadnevode očistimo, preden jonapeljemo spet v njene naravnestruge. To bo morala industrijaspremeniti, čeprav stane velikodenarja. Zapadna Nemčija dajena leto 4 milijone DM za preskrboz vodo in za njeno čiščenje.Verjetno bo ta ogromnavsota v prihodnjih letih še rasla.Talne vode je manj in nivo jenižji zaradi regulacij na rekahin potokih, zaradi uničevanjavegetacije in eksploatacije gozdov.Velike gozdne površineso obenem najvažnejša zbirališčavode. Talna voda pa je pravtako ogrožena od različnih odpadkov.Magna charta o vodah naj biv I. 1970 opozorila, da je vsakdanjavoda prav tako važna kotvsakdanji kruh.ŠVEDSKIPARKINACIONALNIVsi trije švedski nacionalni parki,Muddus, Serek in Padjelanta,so v polarnem krogu. Muddusleži v grofiji Norbotten in obsega42 000 ha. Ustanovili so gaI. 1942. V središču parka je ptičjirezervat, v katerega je vstopod 15. marca do 31. julija prepovedan.Park obsega površino,ki je človek doslej ni skoro ničspremenil. Stoletni gozdovi inbarja so značilna pokrajinskaslika. V parku so naseljeni leLaponci.Sarek so ustanovili že I. 1910.Obsega 194 000 ha. Tu so največješvedske gore: »Appartjakkoin Sarektjakko (2089 m),ledeniki, tundram podobne pustinje,visoke planote in barja.Sarek je, klasično področje botanikov,težko dostopen.Padjelanto so ustanovili I. 1962.V glavnem je visoka gorska planota,500 do 1600 m. Tu sta dvezanimivi gorski jezeri Virihaurein Vastenjaure. Kakor v Sarekužive tudi tu še medvedje, volkovi,arktične lisice in razni glodalci.87 000 VODNIH PTICNA ŽENEVSKEM JEZERUNa Ženevskem jezeru se je venem samem letu pomnožilo številovodnih ptic za 20 000 primerkov(30%)- Malo morje, svetovnoznani Lac Leman v »mediteranskem«delu Švice, je zdajše bolj polno divjih rac, kar13 vrst jih je, ponirkov in še nekaterihvodnih ptic, medtem kogalebov ne štejejo. Varuhi jezeraso s pomočjo ornitologovizboljšali pticam življenjske pogoje,s tem, da so naselili v jezerorazne živalce, ki so pticamnajljubša hrana.LETALSKITEDENSMUČARSKIV reviji »Ski«, glasilu švicarskesmučarske zveze marca 1969, jepisalo: »Pripravljamo teden visokogorskihsmučarskih tur zletalom. Z njim vas bomo pripeljalina različne vrhove, vendarbrez vsakih naporov. Zato lahkopustite visokogorsko opremodoma«. Lepa reč, v višino4000 m brez primerne opreme!Kaj bi bilo v primeru naglegavremenskega preobrata, v primerukake nezgode ali težjenesreče!Švicarski planinski bilten je tosmučarsko početje po praviciobsodil kot neodgovorno. Kažepa, da v SAC glede zimskegaturizma ni soglasja. To bi moglisoditi po izjavi župana iz FlimsaGurtnerja, ki jo je dal zaHiebelerjev »Alpinismus« o novihnapravah na smučiščih inletalskem prometu med smučarskimicentri. Stari spori vvedno novih okoliščinah in novihdimenzijah. y q

i ^ N / ^ f LITERA-^KNJIGA O TENZINGU,ZMAGOVALCU EVERESTAKnjigo je napisal James RamsayUllman, vendar s pripombo, daje to knjiga o »življenju Tenzingaz Everesta, kakor ga jesam pripovedoval in kakor gaje napisal«. Knjiga je zanimivčloveški in zgodovinski dokument,zato je prav, če jo lahkoberemo v našem jeziku. Zaslugaza to gre našemu planinskemupisatelju izrednih kvalitetMarijanu Lipovšku in mariborskizaložbi Obzorja, ki jes svojo založbeno politiko tudiplaninski literaturi priznala svojemesto v kulturni zavesti našegačloveka.Tenzing je svojo pripoved inzapis posvetil Čomolungmi-Everestuin to v »imenu vseh šerpin plezalcev vsega sveta«. Zeposvetilo označuje njega in knjigo.Z vzponom na Everest jeTenzing postal svetovni pojem,vendar ga to ni odtrgalo oddomačije in od ljudi, iz katerihje zrasel in s katerih pomočjose je uveljavil. Z Everestom paje, ne glede na okoliščine, vkaterih je ostal, postal simboltudi za veliko druščino plezalcevpo vseh krajih planeta. Zatoje avtorsko delo tudi pri nasslovitega Ullmana (posebno poknjigi »Gora ni hotela«) pri tejknjigi bolj oblikovalnega kot paustvarjalnega značaja. In ker jeavtor res gost v tej knjigi, jeTenzingova osebnost pred namiod strani do strani vedno boljživa in pristna, tako da ob njejspoznamo marsikaj, česar nobenadruga knjiga o visokihgorah nima, predvsem pa duhovnisvet prvaka z Everesta,njegovo razumnost in njegovočustveno veličino. Po vsem, kakršense nam kaže, ni prav ničnepristnega, če se Tenzing z avtorjemvred zahvaljuje na prvemmestu Nehruju, tvorcu moderneIndije, ki je v Tenzingovem uspehuvidel tudi eno od poroštevza vstajenje zaostalih dežel, valpinizmu, ki ga je Nehru zelodobro poznal, pa vzvišenošporno dejavnost s posebno vsebinoin moralno vrednostjo.Tenzing je voditeljska osebnost.Če bi to ne bil, bi njegov deležna Everestu ne bil tak, kot jebil, in prav gotovo ne bi zaslužil,da se o njem napiše knjiga.Čeprav mu pomeni Himalajadelo in zaslužek, je pri vzponupredvsem človek, ki ima predseboj visok športni in zgodovinskicilj in ga dosega ob .teamus tem, da naprega lastne moralnein fizične sile, kot da bibil z goro sam na svetu. Pri tempridejo pred preizkušnjo najlepšenjegove lastnosti, preizkušnjo,ki osrečuje njega, drugim pa jev spodbudo in okrepitev. Pravob njegovem premišljenem, možatemdelu v skupini, ki se jelotila Everesta, se je Tenzingovlik do kraja razkril in postal začloveštvo zanimiv in pomemben.»Ni prvih in drugih, je samoEverest in nekdo mora splezatinanj,« pravi, ko so čakali na Bourdillonain Evansa, angleškipar, ki naj bi bil stopil na Everestza kraljičino kronanje. Inko pride za naskočno navezo vpoštev on sam, ki tokrat sedmičnastopa pot k najvišji vzpetininašega planeta, je z mističnosilo prepričan, da bo prišel navrh. Misel na očeta, na mater,na predstavnika moderne AzijeNehruja in na vero očetov, kiga tira, da moli tudi k Everestu,ga oboroži za veliki naskok.»Mnogo jih je umrlo na Everestu,skoraj kakor na bojnem polju.«Ni samo vera očetov, kiga tira k molitvi, tudi prvobitnistrah pred smrtjo je navzoč.Popolnoma naravno je, če Tensingpoudarja prednosti svojegarodu, čeprav nikjer ne taji tujčevih.Zakaj ne bi povedal, včem je močnejši po svojih izkušnjah,posebno če mu to priznavaHillary sam! Če pa ta radopazi Tenzingove težave, če muoporeka zasluge tik pod vrhom,potem je prav, če s trdo besedopribije: »Dober plezalec je H i I -lary in mož na mestu, ponosensem, da sem bil z njim na Everestu.V svojem pripovedovanjuo zadnjem vzponu pa ni čistopošten do mene, zakaj vseskozinakazuje, kakor da bi bilo plezanje,ko je potekalo v redu,njegova zasluga, če pa je bilokaj narobe, pa moja krivda...Bila sva enakovredna tovariša.«Vsi, ki jim je znana plezalskapsihika, vedo, koliko zamolčanihstvari je pri premnogem vzponu,oziroma, se odkrivajo le za hrbtom,do možate besede, ki najbi razčiščevala in združevala,pa redko kdaj pride. V ozki slovenskisredini še redkeje. Tenzingovajavna beseda pred svetovnoplaninsko in drugo publikoje naravnost monumentalnain ima svoj zgodovinski in celofilozofski pomen, če tako imenujemoNepalčevo življenjskomodrost: »Samo resnica je potrebnaza prihodnost.« Ali niv tem tisto veliko spoznanje,izraženo na preprost način, daje resnica pogoj za napredek,da samo ona pomeni svobodo,ustvarjalnost, odliko človeškegaduha in temelj njegove morale?V tej odkritosrčnosti, v tem jasnemodnosu do dejstev in doljudi ima svojo posebno cenoTenzingov odnos do politike, donacionalizmov, ki so si ob Everestubrusili svoje kremplje, dovere in ver, katerih pripadnikiso iz njegovih verskih čustev inprepričanja hoteli od njega dobitipotrdila za svoje nazore ininterese. V svetlobi te odkritosrčnostipostane tudi Tenzingov»sestop z Everesta«, to se pravizmagoviti, uspešni, srečni Tenzing,velezanimiva osebnost, vkateri ni nič legendarnega, pačpa mnogo človeško veljavnegain poučnega, čeprav je na prvipogled ena sama bleščeča eksplozijaživljenjskega uspeha, kakršenje le malokomu usojen.»Prišla je sreča, pa tudi vse drugo...« Ta vse drugo je tisto,kar daje Tenzingovi osebnostidramatični razpon, zgodbo inidejo hkrati. Uspeh ga ni osvobodil.Resnico, ki je sam ni slutil,je položil v usta svoje matere,ki ji je pritekel povedat osvoji zmagi. Kakor antična Pitijaga opominja, naj nikar nehodi na to goro. Kakor da vsvojem tesnem, revnem življenjujasnovidno, bolj kot vsi drugi,ve, kaj je tisto »vse drugo« polegsreče, v čem je slast ingroza uspeha, v čem je njegovaoblast nad človekom. Tenzinga,ki ga je Everest osvobodil, sihočejo zdaj prilastiti taiste sile,ki zanje prej kot anonimen maličlovek ni bil prav nič mikaven,zanemarljiva količina v človeški

množici. Poglavje o človeški komedijise je čez noč zgostilo s sorazmerno velikimi številommaj par sto plezalci, a vendar KNJIGA O PREUSSUob njem. Če ne bi bil krmaril častilcev gora in ljubiteljev gorskenarave spozna njegovo oseb-gora«, Paul Preuss, se je smrtnoMož, ki so ga imenovali »vitezs svojo kmečko modrostjo, bi gabil utegnil vrtinec dogodkov lahkovreči v samo žrelo tragičnih psije«. Marijan Lipovšek je bil 1913). Pokopali so ga na pokonostod blizu, »iz knjižne avto-ponesrečil pred 56 leti (3. 10.temin. Že je bil na robu, pa se kot nalašč poklican, da nam to pališču v Altaussee. Poročalije obdržal in ohranil svoje človeškodostojanstvo, ki ima svojoknjigo posreduje, saj ga iz njegovihplaninskih spisov pozna-radi videli, kakšen ugled si jesmo že, da v dobi nacizma nisoveljavo za vse človeške pigmente.Priznati mu je treba, da tudimo kot odkritosrčnega, globoko Preuss kot človek in plezalecčutečega, kulturnega pisca, ki - na pol arijec - pridobil. Vendarje preživel desetletja faši-mu je doživljanje narave in gorezato, ker tudi svojim rojakom nev vseh njenih odtenkih priložnostza razmišljanje o vsem, kar bilo treba rehabilitirati. Zdajstične teme, ne da bi ga komuostaja ničesar dolžan.Imeniten je Tenzing v Evropi, ko je človeškega in neminljivega v so mu v Altausseeju postavilise mu spreminja življenje v en odnosu človeka do narave in nov nagrobnik. Eden prvih tujcev,ki je prišel s spoštljivo mi-sam velik »sprejem«, ko se mu posebej do gora. Imam občutek,da je prevajalec zato s poslijona novi Preussov grob, jezdi Mt. Blanc bolj železniškapostaja kot gora. »Vse se je sebno slastjo prevajal Ullmanovooziroma Tenzingovo bese-jesen izdal monografijo obil dr. Severino Casara, ki je tospremenilo - in vendar se ninič spremenilo, zakaj v svoji notranjostisem še vedno stari Tentektudi za bralca, ki mu gre je v PV predstavil dr. ing. Avdilo.Zato je knjiga poseben uži-Preussu. Casarove nazore namzing ..., še vedno moram živeti za lep, pristen, adekvaten izraz, čin v začetku letnika (PV 1969/1)svoje življenje,« sklepa svojo za pravo dikcijo, ki sama na in ob koncu (PV 1969/12).pripoved, ko se spet vrne domov.Bog z Everesta, so rekli poudarja in povzdiguje vsebino. danovič iz Zagreba v pismu spo-sebi bralca priteguje in obenem Nedavno nam je dr. Milivoj Bog-lame, ga je kaznoval in Tenzing Zato ima prevod svojo umetniškovrednost, ki izvira tudi iz škem pokopališču Kugyjev grob,ročil, kako zapuščen je na trža-se je počutil kakor žival v živalskemvrtu. In njegova odločitev,da bo živel preprosto, da suverenega znanja o celotnem odkar je umrl Kugy, nenadkriljiviprevajalčevega sodoživljanja oz. čeprav je poteklo komaj 25 let,ne bo spreminjal preveč, se bere fizičnem in duhovnem svetu pesnik naših Julijcev. Prav bikakor modrost antičnih modrijanovod stoikov do Seneke ališportnega in kulturnega elementav alpinizmu. Zato se njegova stojno vzdrževanje tega groba,bilo, da bi se zagotovilo do-pa je to v tisočletjih pridobljenaspremna beseda bere kot tehtendokument, ki bo ohranil svo-skupen spomenik »treh dežel«,ki je nedvomno, če nič drugega,oblika vzhodnjaške ataraksije, vjo vrednost kot meditacija in ki jih veže ljubezen do Julijskihkateri vidimo simbol tega človeškegamorja, ki ga tako slabostališče slovenskega alpinista obsvetovnem himalajskem dogodku,ki je vplival tudi na našepoznamo in ki nam je kljubkrajšanju planetarnih in vesoljskihdaljav še vedno tako daleč. odločili, da bomo po odzvene-odločitve, saj smo se kmalu natoKnjigo sklepa pripoved o Tenzingu,ko konča drugo veliko vendarle skušali ujeti vsaj drugivanju zlate dobe himalaizma GORSKI SVET JUGOSLAVIJEodpravo, odpravo na »Vrh svetovnejavnosti«, na kateri shujša Dragocene so tudi Lipovškove nu je izdala knjigo, pravzapravali tretji vlak ekspedicionizma. BLV, založniška hiša v Munche-za 12 kg in je že skoraj ob svoje opombe o transkripciji, substitucijiin grafiki himalajskih ledinvviens«.Teksta je samo 32 stranislikanico »Die Bergvvelt Jugosla-železno zdravje. Postane funkcionarv Dardžilingu in ima svoj skih in drugih imen. Uvedel je zato pa 136 fotografij in 7 skic.program, ki ga ima vsak planinskidejavnik: Vzgoja mladine, zapisovanj, potrdil pa tudi do-države in o deželi sami, pri-nekaj smiselnih in sprejemljivih Tekst govori o zgodovini našeoptimizem, tovarištvo, bratstvo sedanjo prakso in redka razmišljanjao njej, da teh imen ni moč posameznih republikah, infornašakarakteristiko gorovij vz vsemi narodi sveta. Srečen je,sanjal je, in sen mu je postal dosledno in po enotnem načelu macije o planinstvu in PD terresnica. In za vse se ima zahvalitiČomolungmi-Everestu. Am-spoznanje, ima pa vsak hip novo hodišča. Knjiga navaja tudi 18zapisovati. To je sicer staro njihove naslove in planinska izpak,ali ne pravi malo prej, davrednost, ker je stalno na delu nasvetov za ture v Julijskih inod gore ne od drugod nihče neobčna raba v raznih smereh in Kamniških Alpah, v severnemmore dobiti več, kakor dajeje »znanstvenost« zapisa problematična,poleg tega pa si leVelebitu, v Paklenici, Bjelasnici,sam... bodi velik s tem, daDurmitorju in Prokletijah. Priloženje tudi zemljevid.redko kdo, dovolj oborožen inskušaš druge narediti velike. Popodprt, zanjo prizadeva.enačbi bi lahko rekli, da seT. O.Tenzing tudi tedaj, ko sklepapripoved s »Hvala ti, tudži čej,Čomolungma«, zaveda svojegaPLANINSKI INFORMATORdeleža, ne samo onega.(Naslov knjige: Tenzing, zmagovalecPrav ima, prav ima tudi svetovnajavnost, ki mu ga je s takiresta,kakor c,u je sam pripovedoval nam je poslala 2. št. svojegaPlaninska zveza MakedonijeEveresta, Življenjepis Tenzinga z Evemipriznanji izrazila.in kakor ga je napisal James Ramsay biltena. V njem je kratek uvodUllman 1968, Založba Obzorja Maribor.Prav je, da tudi mali, morda najmanjšialpinistični narod s ko-PSJ, poročilo o GRS vv zgodovino planinstva, statutMakedo-Prevedel Marijan Lipovšek, opremil JanezVidic.)

niji s seznamom vseh makedonskihreševalcev in program GRSza leto 1969, gradivo o Solunskiglavi za Smerketov »Alpinističnivodič«, poročilo o štafeti v Jajce1968, o prireditvi »Bratstvoin edinstvo« na Samoboru, planinskakronika makedonskihPD, poročilo o bogomilskem pohodu,ki ga PZM prireja v spominonemu iz I. 1944 od Kajmakčalanado Bogomile, in informacijao zimskem planinstvu.CUKROVSKI OPLANINAHT. O.DINARSKIHV reviji »Der Bergsteiger« 1969/6je Dieter Cukrovski, o kateremsmo že pisali, napisal kratkoinformacijo o Dinarskem pogorju.Na kratko opiše relief Jugoslavijein opozarja ljubitelje »deviškega«sveta na slabo raziskaneplaninske predele, pragozdove,kanjone in podzemskejame, govori o vremenu, o obmejnihpredpisih, valuti, o jeziku,češ da je dobro znati nekolikosrbohrvatskih besed, posebnov oddaljenih zaseljih, o zemljevidihin vodnikih, pri čemer pravi,da se na Smerketov »Vodič«ni vedno zanašati. Cukrovskidalje govori o cestah in dostopih,o prehrani in o kačah, kijih šteje med objektivne nevarnostiv Dinarskih Alpah. Svetujenemškim popotnikom, najvzamejo s seboj serum. Natonavaja skope podatke o Velebitu,Čvrsnici, Prenju, Magliču,Durmitorju, Sinjajevini, Morački,Komovih, Prokletijah, Jakupiciin Korabu. Njegovo pozornostso zbudile številne transverzale,ki med seboj povezane turistuomogočajo, da spozna ta maloznanigorski svet. Članek jeCukrovski opremil z geografskoskico in s posnetkoma Anič-Kuka in Kopja v Prokletijah.T. O.ROGER FRISON ROCHE,LES MONTAGNES DE LA NUITR. Frison Roche, ki ga v prevodupoznamo tudi pri nas, jelani pri Arthaudu v Parizu inGrenoblu izdal knjigo z gornjimnaslovom. Potem ko je napisalzelo brana dela, ki segode v okolici Chamonixa inv Sahari, ter dela o arktičnihpokrajinah, se je z romanomo odporniški vojski vrnil v Savojo,v Vercors, v deželo medla Tarentaise in Haute Savoie.Večina dejstev in oseb v romanuje avtentičnih, pisatelj pajih je znal umetniško oživeti.V glavnem gre za zgodbo aktivnegaoficirja Rivierja, ki seje I. 1940 boril na italijanskifronti, potem pa se držal v bojuz okupatorjem vse do I. 1944,mu s svojim oddelkom ves časzadajal pomembne udarce, prikončnem porazu Nemcev pa vtem delu Francije odločilno sodeloval.Ocenjevalci tega romanaomenjajo na prvem mestu,kako se avtor spozna v opisugorske pokrajine, kako z njočuti in z njo prežema usodnodogajanje v drugi svetovni vojni.Priznajo mu tudi, da francoskihodpornikov nič ne idealizira,da kritično razčlenjujenapačne poteze, medsebojnatrenja med civili in vojaki, nezaupljivostangleških agentovdo spontanih uporov, na drugistrani pa najde navdušujoče besedeza požrtvovalnost, razsodnost,disciplino, domoljubje inhumanost Riviera in njegovegapartizanskega oddelka.LITERARNI NATEČAJT. O.Za najboljši planinski spis sov I. 1969 na Hiebelerjevo pobudopriredile nemške planinskerevije »Der Bergkamerad«, »DieMitteilungen DAV«, »Alpinismus«,»Der Begsteiger« in »DAVMitteilungen« (Innsbruck). Štirirevije izhajajo v Munchenu, ki jekulturno središče nemškega planinstva.Nagrade so za našepojme zelo lepe, od 500 do1000DM. V žiriji so nekateraznana imena: Liselotte Buchenauer,Kari Lukan, Walter Pause,dr. Josef Rampold idr. Avtorjiknjig nimajo pravice, da se natečajaudeleže. Natečaj je mednaroden.Spis ne sme obsegativeč kot 4 tipkane strani po 30vrstic s 60 črkami. Rok za pošiljanjerokopisov je potekel vletu 1969.WALTER PAUSE, VELIKISMUŠKI CENTRI V ALPAHKnjiga izhaja v zvezkih za različnaalpska področja v založbiBayrischer Landvvirtschaftsverlagv Munchenu. Zvezek, ki predstavlja»die grossen Skistationem«Avstrije in Bavarske (1968)obsega 220 strani in ima 80posnetkov iz aviona ter 24 preglednihskic. Pause v tem zvezkupredstavlja 20 avstrijskih in4 bavarske smuške centre v besediin sliki. Na posnetkih sovrisana vsa prometna sredstvain različne smeri. Knjiga navajatudi manj znane kraje in priporočatudi smuške ture, nič pase ne ozira na kulturne znamenitostikrajev, ki jih obiskujejo»snega lačni« smučarji. Prvi zvezekje bil posvečen Švici, klasični,vzorni deželi smučarstva.Ne bi bilo napak, če bi se renomiranazaložba nekoč ozrlatudi na naše smučarske možnosti.VVILEM HECKEL,KRASY ČESKOSLOVENSKAT. O.Knjiga je izšla v Pragi pri OrbisuI. 1968, ima 28 strani tekstain 164 celostranskih fotografij,naklada znaša 62 100.O Heckelu, ki so ga pred 10 letioklicali za »kamero št. 1« vEvropi, smo že večkrat kaj zapisali.Za seboj ima velik fotografskiopus, ime pa si je pridobiltudi z velikimi turami doma, poEvropi in v Hindukušu. Z njimso Čehi tudi v planinski fotografijidosegli in celo preseglisvetovno raven in tudi z njopotrdili vrednost svojih alpinističnihuspehov v najvišjih gorahna planetu in v Alpah. Heckelje to knjigo izdal za 50 letnicočeške republike, izšla pa je tudiza 50. rojstni dan umetnika samega.Izbor obsega tipične posnetkečeške in slovaške pokrajine,Visoke Tatre in posnetkezgodovinskih spomenikov ČSSR.Tekst je prispeval delavni inuspešni planinski publicist dr.Arnošt Černik.T. O.RADOVAN KUCHAR,DESET VELIKIH STENPoročali smo že, da je Kucharjevaknjiga zbudila pozornosttudi zunaj čeških meja. Pripravljase tudi slovenski prevod, potemko se je izkazalo, da imaplaninska literatura pri nas razmeromaštevilno publiko.V nemščini je Kuchaf izšel vZurichu pri založbi Orell-Fussli.Založba je knjigo pospremila z

ugotovitvijo, da je Kuchaf doslejnajuspešnejši češki alpinistin da se uvršča v svetovno elito.Našteva njegove storitve: severnosteno Grands Charmoz,zapadno steno Petit Dru, severnosteno Petit Dru, Walkerjev steber,severno steno Matterhorna,severno steno Eigerja, severnosteno Dongus-Oruna, prvenstvenivzpon po 2000 m visoki ledenisteni Nakra-Tau, prvi vzponna Uparisino (6210 m) v Hindukušu.Res, to je tak cvetoberekstremnih tur, da je Kuchafprav ravnal, če jih je povezalv knjigo. Z njim je v prejšnjemdesetletju češki in slovaški alpinizemzačel hoditi vštric s sve-tkžP^ZGLedHONORE DE BALZAC IN SMU-ČI. Pod tem naslovom je znamenitišvicarski pisatelj CharlesGos v glasilu švicarske smučarskezveze popisal, kako je Balzac(1799 do 1850) obravnavalsmuči v romanu »Seraphita«. Taroman ne spada v znamenitoComedie humaine, pač pa jeBalzac z njim prikazal mističnimiselni svet filozofa Sv/edenborga.Pisateljeva fantazija jetu podlegla tendenci, preveč jeodvisen od tega, kar je bral inkar je videl sam v švicarskihgoran. Ljubavni par, ki v romanunastopa, se pozimi I. 1799do 1800 v globokem snegu vzpenjana Falberg pri Stronefiorduin se z njega tudi v naglici ssmučmi umika. Gora je pisateljule simbol za vzvišeni klic poduhovnem vzponu. Vendar jeopremil oba mlada človeka skonkretnimi norveškimi smučmi.Dekletove so dolge eno klaftro,to je 1,95 m, fantove pa dvakratdaljše, široke pa komaj za otroškonogo. Vezi so iz kože norveškegapsa, smuči pa so opremljenetudi s kožami in to jelenjimi.O smučarski palici, okateri govore vsi starejši viriza prasmučarijo, pa Balzac nivedel ničesar povedati.Roman je Balzac pisal, ko seje I. 1833 mudil v Neuenburguin v Ženevi in tam spoznal švicarskesnežnike - bolj od dalečtovnim razvojem alpinizma.Nemškemu recenzentu v OAZ1969/7-8 ni bilo všeč, da knjigav oklepaju - vsaj v oklepaju -nima »starih, znanih nemškihimen« v Tatri in drugod po ČSSR.»Ker je knjiga izšla v nemščini,bi za nemške planinske bralcebila mikavnejša, če bi navajalatudi nemško imenoslovje«. K temumnenju v potrditev navajadelo, ki so ga opravili Nemci včeških gorah - pred ustanovitvijočeške države, že I. 1873. Medpoznavalci omenja tudi dr. G.O. Dyhrenfurtha. Opomba nepotrebuje komentarja, odkrivapa več, kot je verjetno recenzenthotel.POT. O.- v družbi poljske plemkinjegrofice Eveline Hanske. Na njenoželjo naj bi pisal roman,v katerem bi bilo manj čutnostipa več vzvišene duhovnosti.SMUSKE TURE od 3 do 20 kmpropagirajo v Avstriji, da birazširili vsebino smučarskegašporta. 42 avstrijskih smučarskihcentrov deli zlate, srebrne inbakrene značke tistim smučarjem,ki dokažejo, da so katerood tur opravili. Ture so posebejzaznamovane in primerne tudiza manj spretne in starejše smučarje.SE ENA NAJVEČJA ŽIČNICA VALPAH je v Švici. V 10 minutahpremaguje 1134 m višinske razlike.V pogon so jo pognali januarja1969 v kantonu Graubiinden.Spodnja postaja je medLaaxom in Flimsom (1023,1070 m), zgornja pa na CrapSogn Gion. Dve kabini, vsakaza po 125 oseb, potegneta v eniuri v višino 2200 m ca. 600 smučarjev.Vseh žičnic je v Švici1060. Vsako uro znosijo na smučiščaca. 400 000 oseb.ISELINOVA LOPATA za plazoveje lani »praznovala« svojo 40-letnico. Imenuje se po KrištofuIselinu, švicarskem smučarskempionirju, ki je I. 1893, torej v letuustanovitve našega SPD ustanovilprvi smučarski klub v Švici.Ko je 1926 doživel plaz, ki muje vzel dva tečajnika, je spoznal,da z golimi rokami na plazu kajmalo opraviš. Če bi bili imeli sseboj lopate, bi bili rešili dvemladi življenji. Iselin je potems težavo prepričal, da so njegovolopato uvedli v opremošvicarske armade, nato pa joje priznala tudi civilna reševalnaslužba. Sprva je bila lesena,tehtala je en funt, nato pa sojo delali iz lahkih kovin. Današnjitip lopate »Bernina« je izdelaniz antikorodala ali avionala,ki sta zelo odporna zoperkorozijo in sta skoraj enakotrdna kot jeklo. Tehta 580 g.FISURA ALABASTRA je 200 mvisoka poč v Bucegih, v alpinističnonajbolj zanimivem romunskemsvetu. Vzhodnonemški plezalciiz Dresdena Handke, Koritzin brata VVinda so dali»alabastrski poči« ime »sinjapoč«. Plezali so jo - z vsemitehničnimi sredstvi - 22 ur, enonoč bivakirali v njej. Po slikisodeč je 200 m visoka poč skorajves čas previsna.ŠESTA STOPNJA je predmet živahnepolemike v italijanskemplaninskem glasilu. Razpihala seje pravzaprav pozno, če pomislimo,da jo je sprožil Casara vRivista Mensile 1968/9 (v PV jenjegove teze objavil dr. ing.Avčin). Oglasili so se zagovornikimodernega alpinizma: najprejiz Genove Alessandro Gogno,nazadnje pa Reinhold Messner: »Razumljivo je, da si pravta dva ,Buhla današnjih dni'ne pustita razvrednotiti to, karpočneta in kar sta že zmogla -v prostem in akrobatskem plezanju.«DAV POD FAŠIZMOM. Po I.1933 nacistične oblasti niso dovolilesodelovanja med DAV inOAV. Po dveh letih pa so zastopnikomDAV spet dovolili itina skupščino v Bregenz. Vendarsamostojnost DAV ni bila zaželena.Reichsbund fur Leibesubungen(»državna telovadnazveza« je za planinstvo ustavilasekcija »Deutscher Wander-und Bergsteigerverband« inz njo pritiskala na DAV. Ker seje ta izkazal v zgodovini kot»čuvar ideje o nemški skupnosti«,je bil do neke mere zanacionalsocializem uporaben. S

priključitvijo Avstrije I. 1938 paje bilo konec tolerirane samostojnostiDAV. Korporativno jevstopil kot »Fachverband Bergsteigen«v državno telovadnoorganizacijo, sprejel statut, načelofuhrerstva in se oklical zarežimsko organizacijo, ki ji jenačeloval dr. Seyss-lnquart. Kapitulacijaje DAV ohranila delnogospodarsko samostojnost. Medvojno se je DAV vključil v nemškivojni stroj s tem, da so kočeuporabljali evakuirani vojaškiin civilni dopustniki. - Takopiše ob 100-letnici kronist DAVKari Erhardt v Mitt. - Jugendam Berg 1969/5.MONT BLANC je gora, o kateriso pisali alpinisti, znanstveniki,ljubitelji in občudovalci. LiteraturaMt. Blanca še vednonarašča. Da je Bela gora navdušilaI. 1779 tudi Goetheja, jemarsikomu znano, manj pa jeznano, da ji je napisal hvalnicotudi Richard Dehmel, nemškipesnik, ki ga v naši literarnizgodovini omenjamo v zvezi znašo moderno. Dehmel je svojipesmi o Mt. Blancu dal naslov»Die Musik des Mont Blanc«.Lord Byron je v eni od svojihpesmi Mont Blanc imenoval»monarh gora«.Mont Blanc is the monarch ofmountains;They crov/ned him long ago,On the throne of rocks, in arobe of clouds,With a diadem of snov/.(Gore so Mt. Blanc okronale vpradavnini, in zdaj sedi monarhna skalnem prestolu, v plaščuiz oblakov, s krono iz snega.)Kalidasa pravi o Himalaji nekajpodobnega, vendar siloviteje.»Na severu vlada visoki car kraljevskihgora, velik in vzvišen,svetli kažipot večnemu snegu:božanski Himalaya. Globoko voceanu namaka na vzhodu inzapadu svoje velikanske roke; vdalj in v šir razprostranjen ležipred nami, kot da bi hotel bitimerilo te zemlje.« Poosebljenjegora sega v davnino, mika paše današnji rod, če prime zapero, da bi pisal o njih. Poosebljanjeni daleč od mističnihpredstav, ki so pred nekaj desetletjipomenile za mnoge plezalcesvojevrstno odkritje. V njihovemduhu je, na primer, rastelmit o Maduschki in se razvijalpo njegovi smrti. Kako ježe Maduschka pel o »Grebenu«?»Skozi migetajoči zrak postavenrazpenja svode svojega mostu;iz somračne grobnice v krnicikipe njegovi gotski oboki v svetlobosinjih višav in v srebrnisijaj nad vrhovi. Visoko nad bliskajočese snegove se pne vbožanski vsemir - simbol hrepenenja,kakor cilj vseh sanj sezaganja do zvezd«.UCPA je francoska kratica, kipomeni zvezo centrov za športev svežem zraku. Zveza pospešujejadralni, potapljaški, jahalni,smučarski šport in planinstvo,prireja tečaje za mladinske voditeljev raznih ustanovah, podjetjihin športnih družbah. Medpredavatelji je tudi Guido Magnone,znan po svojem vzponuv zapadni steni Druja. Pred letismo v tej rubriki že poročali,da se je UCPA razvila iz UNCM,zveze francoskih centrov za planinskešporte, in iz UNF, francoskezveze za vodne športe,po navodilih tedanjega ministraza šport ing. Herzoga,vodilne osebnosti s francoskeAnnapurne I. 1950. UNCM imasvoje korenine v francoski resistancev drugi svetovni vojni.Od I. 1949 je začela dobivatinjena naslednica UCPA precejšnjodržavno dotacijo, v ožjemglavnem odboru so vedno zastopanaministrstva za šport,kmetijstvo, turizem, mornaricoin notranje zadeve, ostalo polovicoodbora pa tvorijo zastopnikišporta in mladine.Danes ima UCPA v Alpah inPirenejih veliko število domov s25 000 ležišči, jadralne in jahalnecentre na obali in v notranjosti.Povsod so na razpolagoinštruktorji, ki imajo državnodiplomo. Alpinistični inštruktorima po 5 učencev.V domovih vlada sicer disciplina,vendar je poskrbljeno zasprostitev in za izobrazbo v prijetniobliki. Modernejši domoviimajo tudi glasbeno sobo in fotolaboratorij,vsak večer diapredavanja,ples ali razne igre.Kdor nima svoje opreme, jodobi v domu na posodo brezodškodnine. V domove imavstop mladina od 18. do 25.leta.KAČE - one prave, ne tiste prismučarskih liftih - ne spadajomed nevarnosti v gorah. Kačene napadajo, zato je »smrtnistrah« pred kačami nepotreben.Utegne pa se zgoditi, da sekača čuti ogrožena, če seže planinecmed jagode ali se zleknena gozdno trato. Zal je tako, dačlovek v kači še vedno vidi nekajskrivnostnega, nevarnega.Statistika pravi, da v Evropi naleto umre kakih 50 ljudi odkačjega pika, na svetu pa 30 000do 40 000, največ v Afriki, Azijiin Južni Ameriki. Kačji strup sobeljakovinska telesca, v strupnihžlezah pa je poleg strupaše mešanica polipeptidov, peptonov,fermentov in soli. Strupi(toksini) ohrome živce (neurotoksini),vplivajo na kri, razkrajajordeča krvna telesca (hemolizini)ali predirajo žile (hemoragini).Strup se po telesu pretakas krvjo in po žlezah. Pik našihgadov ali modrasov ima dvavboda, 1 cm vsaksebi. Koža okolipika hitro posini, ker se kriizlije iz žilic. Po pol ure do eneure zatečejo bezgavke (podpazduho ali v pregibu), nato nastopišok: vrtoglavica, mrzel pot,srce hitro bije, bolniku gre nabruhanje. V takem stanju planinecne moreč več hoditi. Časaje torej ca. 1 uro. V tem časubi moral pacient priti do kraja,odkoder je možen transport. Kerkače le poredkoma pridejo nad1800 m, to urediti večji del nitežko. Prva pomoč je znana.Treba je stisniti zobe in si prerezatikožo med obema vbodomater izsesati vsaj del strupa.Če v ustih nimamo rane, kačjistrup, čeprav ga požremo, ninevaren. Kdor nima noža prisebi ali kdor ne zna stisniti zob,naj si pik podveže, da preprečivenozni pretok po telesu. Sicerpa čim hitreje v bolnico! Helikopterje v takem primeru zlatavreden. K prvi pomoči spadatudi pomiritev bolnika. Akutneživljenjske nevarnosti pri kačjempiku (gad, modras) ni, lepri otrocih in zelo starih ljudehlahko govorimo o njej. Nevarnopa je, če kača piči v glavo, kerstrup kmalu doseže možgane injih ohromi. Pik v glavo pa jezelo redek.KLIC NA POMOČ V GORAHje lani imel svojo 75-letnico.Pobudo zanj je dal angleškialpinist C. T. Dent I. 1894. Predlagalje optična in akustičnaznamenja, po šest v eni minuti,po enominutni pavzi pa pono-

vitev. L. 1895 je Dentov predlogprevzel Du OAV (ki je leta 1873nastal iz združitev DAV 1869 inOAV 1862) s tem je bil praktičnoDentov signal veljaven zavse Alpe. Važno je vedeti, kakotisti, ki klic na pomoč ugledaali zasliši, odgovarja. V eni minutiponovi svoj znak le trikrat.Če bi odgovarjali z enako »gostoto«,bi lahko kdo odgovorimel za alarm.TRENTSKI FILMSKI FESTIVAL JEBIL LETA 1969 že osemnajsti povrsti. Treba je priznati, da seje kljub vsem krizam, ki jih iečutil, nenavadno uveljavil in aav mednarodnem alpinističnemživljenju res nekaj pomeni.Mestu Trentu, njegovim občinskimpredstavnikom in kulturnikom,ki so ves čas festivalorganizirali in vodili, pomenipriznanje tudi to, da bo odslejvsako drugo leto predsednik festivalavsakokratni predsednikCAI. L. 1969 je festivalu zatopredsedoval dr. Renato Chabod.Festival je s tem postal še boljnacionalna zadeva, stvar italijanskegaugleda v svetu.PLANINSKO PADALSTVO VFRANCIJI. Prve poskuse so napraviliI. 1955 v 1'Alpe d'Huez.Že I. 1956 se je posrečilo doskočitina Domu du Gouter (4000metrov). L. 1961 so pristali naMt. Blancu (4807 m) trije akrobati,I. 1962 na Kilimandžaru(6000 m), kjer so morali uporabljatikisikove aparate. Pristajanjepadalcev na sneg je manjtvegano kot na kopni ravnini,kjer padalec lahko prileti z napačnodržo nog na pretrda tla.Na snegu lahko pristane začetnik.V Franciji planinskega padalstvane povezujejo z reševalnoslužbo, češ da helikopter vevropskih gorah povsod lahkopristane in pride tja v eni uriter pristane z večjo preciznostjokot padalec. Zato pravijo, da jeplaninsko padalstvo čisti športbrez utilitarne strani, odpira lenove horizonte.MODERNIZACIJA DAV naj biomogočili tudi društveni razpisiza velike ture na inozemskevrhove. Ugotavljajo, da je todanes nujno, ker so Alpe žepreveč raziskane in ker prometomogoča hitre in udobne premeteiz Evrope v Nepal, JužnoAmeriko, Peru in drugam. Medmladinskimi vodji imajo tudimože, ki znajo poskrbeti zapodpore in popuste za mladinskesvetovne alpiniste in izletnike.Eden takih je Wolfger H. Tut.Cene v njegovi organizaciji so:Polet v Yosemite v ZDA stane850 DM tja in nazaj, nekaj dolarjevše bus. V turo je vključilše Gran Canyon, MonumentValley in Fisher Tovver. Sevedagre za skupino, za najemno(čartersko) letalo. Vsi stroškiskupaj znašajo 1000 do 1500dolarjev. Prav toliko za polet vvznožje Kilimandžara in Ruvenzorija,medtem ko so južnoafriškeDrakensberge nekolikodražje. Mountain Club of SouthAfrica vsako poletje prirejadvotedenski alpinistični tabor.Z Južno Ameriko takih ceneniharanžmanov še ni, vendar jeDAV že poskrbel tudi za čarterskepolete v Limo (2200 DM).Z Azijo so zveze boljše in cenejše.Evropabus Munchen-Teheranni vprašanje denarja (200DM) marveč potrpljenja, ki gazmore zadnja plat. Do Nevv-Delhija bi vožnja z avtobusomstala 350 DM. Z linijo »Europabusa«so odprte ture v najvišjegore na svetu v Afganistanu,Pakistanu, Kašmirju in Nepalu.Treba je seveda imeti še čas,kondicijo in voljo do takih podvigov,za ljudi z »normalnim«zaslužkom v Nemčiji pa denarni več vprašanje.S prometno tenniko so se daljaveskrajšale, planet je »postalmanjši«, s tem pa seveda izginjatudi marsikaj tistega, kar si mislimopod pojmom eksotika, romantika,avanturizem. Vendarne obupajmo: Svet bo še dolgopester, čeprav je na delu mnogosil, ki bi ga radena eno kopito.nategnileŠe to: Razpise za izlete v inozemskegore prireja že daljčasa tudi OAV. V letošnjemavgustu sta dve letali odpeljaliz Dunaja po 15 alpinistov naKavkaz. Za letalo, bus in vsopreskrbo so morali udeležencipoložiti 1225 DM za 14-dnevnoturo.POLITIČNA VZGOJA PLANIN-SKE MLADINE. Ne, te teme nismoobravnavali pri nas. Nadnevni red so jo dali Nemcimaja 1968 v Urachu (kraj je prinas znan iz protestantske dobe)na 16. mladinskem vodniškemzborovanju. Zborovanje je sprejelonaslednje smernice za političnovzgojo: Planinstvo imadržavni pomen, saj vsebuje političnooblikovalne sile. MladinaDAV je dolžna, da se oblikujes celovito vzgojo, torej tudi spolitično. Politična vzgoja pripravljamladega človeka naaktivno soustvarjanje družbenegaživljenja, zato ji je trebaprivzgojiti občutek za političnodelovanje. Vsak mladinski planinskivodnik mora biti dobroinformiran in politično vzgojen.Posebno je važno, da se mladinapolitično angažira v sekcijiin planinski organizaciji,da se zanima za njen mednarodniznačaj in pomen. MladinaDAV se mora udeleževati mladinskegagibanja pri reševanjumladinskih problemov, se uveljavljativ planinski organizacijiin poskrbeti, da bo imela svojobesedo v organizaciji.Kaže, da vodstveni krogi DAV- kljub številnemu članstvu -uvidevajo, da s prirastkom nekajni v redu. Mladi člani odpadajo,organizacija se stara, kerpostaja, tako pravijo, v mnogihsekcijah avtokratična praksa leprehuda.ANNAPURNA I, SREDNJI VRH(8051 m) se je uprla nemški himalajskiekspediciji 1969. Nanjso hoteli priti po Roc Noir, sČrne skale (7513 m), po vzhodnemgrebenu in preko vzhodnegavrha (8010 m). O nemškemneuspehu bomo še natančnejeporočali.KOROŠKI STORŽIČ (KdrntnerStorcshitz) je naslov članka H.Knolla v »Der Bergsteiger«1969/3. Opisuje gorski predel,ki je nad vrati Ljubljane, Jezerskivrh in razgled raz njega,vendar se bere tako, kakor daje neznansko daleč sredi nemškegamorja. Obir je Hochobir,Jezerski vrh je Seebergsattel,Grintovec je Grintozz, Peca jePetzen, le Košuta je še ostalaKoschuta, Bela je Bad Vellach(tu izvira kisla voda, kakor dobridve uri stran pod Olševo nanaši strani, zazdaj je še zastonj,tam in tu), Kamniške Alpe paso Steiner Alpen. »Pozor! Državnameja!« Knolla in njegovodružbo v I. 1967 ni prav nič preplašil,češ da je bolj vroča meja

proti Italiji in ČSSR kot pa proti STARE DUNAJSKE GORSKE ZE- tisti Grillparzerjev distih iz letaJugoslaviji. Na vrhu so z veseljempozdravili napis »Karnten nizacijo gora zadnjih 25 let, seLEZNICE. Ko gledamo na teh-1839:frei und ungeteilt. 1920-1962« nam skoro zazdi, kakor da je Hast du von Kahlenberg dasKatera Karnten? Morda tudi prej ni bilo. Pa ni tako. Na RigiLand dir rings besehnUnterkarnten, kakor so med drugovojno krstili Gorenjsko? Na-podobnih železnicah pa so po-,ich schreib, verstehn.je stekla železnica že I. 1871, po so wirst du, was ich bin und waspis jim je bil ponosna priča segla tudi velemesta, da bi svojeprebivalstvo potegnila iz saj ne bi mogli trditi, da je starivrlega rodu. »V razgledu pa sose zvrstili Hochstuhl (Stol), mestne džungle v bližje višave, avstrijski patriotizem povsemUschovva (Olševa),« tudi Ojstrica nekoliko zaradi gesla, »Nazaj zamrl.in Triglav, nato pa vrsto poraslihgora, »katerih imena veči-še bolj pa za to, da bi petič-Georg Sigi, ustanovitelj velikek naravi«, ki je osvajalo Evropo, Staro vzpenjačo je zgradilnoma že zvene - windisch«. niki dobro naložili svoje denarce.Eno takih mest je bil tudi gu in Wiener-Neustadtu. Kdo setovarne lokomotiv v Simmerin-Med drugim tudi Pasterksattel.Naša stopinja se tu res manj Dunaj, ki je imel dve danes že ne bi spomnil starih lokomotivpozna, kot bi se morala. Delomasmo tega krivi tudi mi planicina Leopoldsberg in na So-skoro pozabljeni gorski želez-z njegovim imenom na dimnikih,vozile so nas na Gorenjsko, vninci. Zdaj so obmejni predpisi phienalpe. Oba vrhova sta šetaki, da bi mejo, ki je - jezikovnovsaj — na obe strani naša, Zobata železnica na KahlenbergKamnik, na nešteta gorskadanes zunaj mestne občine.pota! Naprava je stala takratnih860 000 goldinarjev, torejlahko zaznamovali tudi s svojim je tretja taka naprava, ki soplaninskim obiskom.jo gradili I. 1872/73, odprli padanašnjih deset ali celo več milijardstarih. Vožnja do vrha je1874, ustavili I. 1922, njen vozniparka pa razprodali kot staro trajala pet minut. Ko so železnicoodprli, je bilo na Kahlen-Dr. KLAUS, avstrijski zvezni železo I. 1925.kancler, je menda najbolj športnikancler v Evropi, navdušen Današnji Dunajčani komaj šebergu ljudstva kot še nikoli, večkot je bilo vojakov v času Janasmučar in planinec. V okolici kaj vedo o teh napravah. Ko soSobieskega in Leopolda. Kronistje pripomnil: »Vsak vagonInnsbrucka pozna vse poglavitnesmuke, za seboj pa ima tudi videli v njih nekak Prater več-jih gradili, so stari Dunajčanije imel prvi, drugi in tretji razred,zgodaj na vrhu gore, kjermnoge smučarske visokogorske jih dimenzij, niso jih jemali resno,čeprav so časopisi radi pi-ture. Bil je s smučmi na Nock-je doma svoboda, pa so zginilesali, koliko dobrega pomenijovse stanovske razlike.« Vsekakorza starejše, šibke in životne lju-zanimiva opomba — za I. 1873in za cesarski Dunaj! Na 725 mspitze in še marsikje. Njegovanajljubša tura poleti je Grossvenediger.Prvič je bil na njegovemvrhu I. 1950 z dr. Hankejem,zadnjič pa I. 1968 s svojim sinom.Posebno rad se spominjasijajnega razgleda, ki ga je imelz vrha Venedigerja I. 1961.LAURI PIKHALA, profesor, smučarskiekspert iz Helsinkov, jelani doživel osemdesetletnico.Svojo športno kariero je začelj. 1910 v atletiki. Za tiste časeje imel lepe rezultate: 400 m(51,5), 200 (23,4), 800 m (1,58,1),skok v višino 1,79 m. Kot smučarje dal pobudo za »salpauselka«,smučarske tekme ob finskemsmučarskem weekendu, bil smučarskiučitelj v športnih klubih inv vojski, udeležil pa se je vseholimpiad od I. 1908 do 1952,devet po številu. Pikhala spadamed smučarske pionirje iz časov,ko je bilo smučanje »čistabiološka slast po gibanju«. Danespravijo - po ameriško - daje smučanje »fun« (zabava, razvedrilo,prijetna izraba prostegačasa). Kdor tega ne razume, dao smučanju danes ničesar nerazume, tako pišejo in si verjetnodomišljajo, da so odkrili- Ameriko.di. Ko so naprave po pretekupol stoletja odpravili, časopisitega skoro niso zabeležili. Tistaleta, ko so te železnice, dunajske»dobrotnice«, odpirali, sobila namreč polna večjih dogodkov,kakor so bili: svetovnarazstava, jubilej Franca Jožefa,epidemija kolere in črnih koz,avstrijska ekspedicija na severnitečaj, velike prireditve v operi.L. 1873, 1874 je bil Rigi že pozabljen,za Dunajčane pa je železnicaostala železnica, četudije segla v gore. Sicer pa je bila»na stalni razstavi« železnica,ki je stekla čez Semmering. Kdoji more reči, da ni gorska, čepravnima zobatega tira?Danes se spet govori o načrtih,da bi obnovili vzpenjačo naKahlenberg, na Leopoldsberg.Mikavna razgledna točka nadvelemestom, zgodovinski nadih,ki ga daje stara cerkev v spominskoploščo o turškem obleganjuDunaja iz I. 1683, turističnaureditev in ne nazadnjebližina velemesta sili poslovneljudi, da bi napeljali na Kahlenbergmnožice mestnih ljudi intujcev na cenejši in modernejšinačin. Morda deluje zraven šedolžine je železnica premagala343 m višine in grmela v strmino34 % t er znosila na vrh v prvemletu delovanja 300 000 oseb.L. 1874 je bil pritisk že manjši,ker je prišla na Kahlenberg konkurencaiz Nussdorfa. Ta je bilaseveda hujša kot oslički iz Grunzinga,ki so dotlej nosili obiskovalcena Leopoldsberg.Tudi železnico na Sophienalpeje postavil Sigi in že upoštevalizkušnje, ki jih je dobil na Kahlenbergu.Izboljšave so pocenilevožnjo za 30%, je pa res,da je bila dolžina 606 m, višina108 m, strmina pa komaj 18%.Cena: 40 krajcerjev gor, 20krajcerjev dol. Delala je do I.1881. Najtežji udarec ji je zadalagospodarska kriza I. 1873in naslednja leta, ki je zamajalatudi Siglova podjetja. Danesvozi na Sophienalpe v VVienerwaldutoliko avtobusov, da nadruga modernejša sredsta projektantine mislijo. — Pomislimona to zgodovino prometa okolivelemesta Dunaja, ki spada kzanimivi zgodovini tega največjegamesta srednje Evrope, kadarnas pot zanese na - ne več»sinjo« Donavo.

varujem. Spet začne deževati, zatomoramo hitro plezati. Prečim, plezamnaravnost navzgor, in tako dalje. Priganjanas dež. Ko smo vsi skupaj, pojemočokolado, saj lažji svet ni večdaleč. Vsi smo premočeni, toda trmain volja pa nas ženeta naprej. Ni časaza oddih. Nad menoj je še 3 do 4metre visok kamin, zelo krušljiv. Kamenjepada na Janeza. Kaj morem!Še dobra dva raztežaja, pa smo navrhu stebra. Sežemo si v roke in smozelo veseli. Začne še snežiti. Spustimose po jugovzhodni strani do poti, kidrži z Macesnovca. V eni uri smo vkoči na Sedlu.Prijatelji so bili v skrbeh. Zdaj je vsehudo pozabljeno, samo spomin je ostal.OPISSMERIDostop: Po poti proti Kamniškemu sedludo Kamrice in nato desno pod steno(2 uri), ali s Kamniškega sedla levo pomelišču pod zahodno steno Planjave(15 minut) do skrajnega spodnjegastebra.Opis: Vstop nekaj metrov levo od previsnegakota. Po zajedi navzgor innato prečnica v desno. Nekaj metrovnavzgor in nato spet v desno. Prečnicav levo in nato navzgor ter po kaminuna vrh. Po lahkem grebenu in prekonaravnega mostu na rob Sukalnika.Sestop: Po poti s Planjave na Kamniškosedlo.Ocena:IV.Višina smeri: 250 m.Čas prvih plezalcev: 5 ur.Prvopristopniki: Marjan Perčič, BlažSlapnik in Janez Humar; vsi AO Kamnik.Datum: 9. junija 1968.Marjan Perčič, član AO Kamnik(gi. PV 1968/str. 535)PRIPRAVNIŠKI STEBER V PLANJAVINedelja je. Zgodaj zjutraj se prebudimoin gremo pogledat, kakšno jevreme. Oblačno je. Namenimo se, dagremo s polno opremo pod steno inpogledamo, kakšna je. Pogledujem vnebo: zdaj zdaj se bo vlil dež. Ne moremose odločiti. Tedaj pa Janez zine:»Če ne gre drugače, poskusimo vsajen raztežaj.«Izberemo si spodnji desni steber v zahodniPlanjavi. Najprej začetna slovesnostpred vstopom — fotografiranje.Zlezemo po snegu nekaj metrov navzgorin si izberemo lepo stojišče.Skala je mokra. Nad menoj je previs.Povem Blažu in Janezu, da bo gotovotežje, kot smo pričakovali. Spetzabijem in zlezem še en meter. Negre. Zabiti moram še, iščem oprimekin ne morem najti zanesljivega, kajtiskala je spolzka. Vpeti moram streme.Visim na drugi letvi in nikamor nemorem. Ne morem in ne morem stopitino prvo letvo. Zlezem nazaj inpokličem Blaža. Ta je nekaj manjši odmene, mogoče bo zmogel. Blaž se zagrizev steno in uspe. Na vrhu previsase komaj drži, pa vseeno zabije klinspecialček.Ozrem se levo in ugotovim,da je nemogoče, ozrem se desno inupam, da bo šlo. Zrinem se dva metro,naprej ne morem. Naredim si varovališče.Ko priplezata Janez in Blaž, seže usuje ploha. Pa hitro mine. Odločimose, da gremo naprej. Nimamdruge izbire kot prečnico v desno, klin,naravnost navzgor. Oprimki so komajza dva prsta, pa zmanjka še teh. Malonad menoj je grmičevje. Stopim naprste, se vzpnem in dosežem grmič.Potegnem se navzgor in spet prečimkake štiri metre, ko Blaž zavpije: »Šedva metra vrvi!« Zabijem tri kline In

PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA L. 1967 IN L. 1968PLANINSKODRUŠTVODo n-O O -o

PLANINSKODRUŠTVOo5>£: too«2 260. »Oljka«, Polzela . .61. Oplotnica . . . .62. Ormož63. Podbrdo64. Poljčane65. Postojna66. Preval je67. PTT-Ljubljana . . .68. PTT-Maribor . . .69. Ptuj70. Radeče71. Radlje72. Radovljica . . . .73. »Rašica«-Ljubljana .74. Ravne75. Rimske Toplice . .76. Rogaška Slatina . .77. Ruše78. Sežana79. Slovenska Bistrica .80. Slovenj Gradec . .81. Slovenske Konjice .82. Solčava . . . . .83. Šentjur pri Celju . .84. Škofja Loka . . .85. šoštani86. TAM-Maribor . . .87. Tolmin88. Trbovlje89. Tržič90. Velenje91. Vevče92. Vipava93. Vrhnika94. Vuzenica . . . .95. Zabukovica-Griže96. Zagorje97. »Emona«, Zalog . .98. Žalec99. Zreče . . . . .100. »Železničar«, Ljubljan101. »Železničar«, Maribor102. Železniki . . . .103. »Žičnica«, Ljubljana104. Ziri47 9 65 9130 4 180 4 —94 19 59 13 — 6. 430 12 430 10 — 2214 16 288 16 — —. 245 19 391 20 1. 817 30 1 002 30 —988 51 1 155 47 — 4312 15 345 24 9. 259 16 230 19 3 —307 28 382 29 1 —41 9 84 7 2930 78 1 023 78319 40 346 30 10473 39 385 40 1298 9 286 8 —1. 156 12 349 11 — 1. 787 71 794 65 — 6. 188 30 294 33 3417 7 274 5 2120 24 185 24465 11 343 9 —2129 17 97 15 — 2195 10 164 7 3. 1 057 78 1 171 74 4483 17 431 14 3. 1 079 160 1 208 127 33.920709 5261532760. 982 591.654 69 819 65825 32 823 32 —41298 6 28117— — 112 1. 510 48 595 4748 3 57 31218 990 16 —291 10 129 102857527 351 5181 10 255 8 295 5 78 3 2497 59 488 55 4376 32 392 29 3261 18 271 18105 8 110 7 _ 1277 9 251 8 — 154 463 5 054 58 079 4918 83 219Trst-Gorica . .Beograd . . .Zagreb . . .Republiška P. D.Ostale republikeInozemski naročnikiZamena z inozemstvomZamena v državiRazni . . . .101 103 228 30 267 71 435 3376 76290 116 2633 24 938 36 2144 153 j 9 —5 666 5 560 126 232

ČLANSTVO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 1968V R S T AČ L A N S T V APLANINSKO DRUŠTVO Skupajodrasli . ,. , . ...člani mladinci pionirji1. Ajdovščina2. Akademsko PD Ljubljana3. Avtomontaža Ljubljana .4. Bled5. Bohinjska Bistrica . . .6. Bohinj — Srednja vas . .7. Bohor Senovo8. Bovec9. Brežice10. Celie11. Cerknica12. Cerkno13. Črna na Koroškem . . -14. Črnomelj15. Črnuče . . . . . . .16. Dol pri Hrastniku . . .17. Domžale18. Dovje-Mojstrana . . . .19. Dravograd20. Emona Zalog21. Gorje pri Bledu . . . .22. Gornji grad23. Gornja Radgona . . . .24. Gozd Martuljk . . . .25. Hrastnik26. Idrija27. Ilirska Bistrica . . . .28. Impol Slovenska Bistrica .29. Javornik — Koroška Bela30. Jesenice31. Jezersko32. Kamnik33. Kobarid34. Kočevje35. Koper . . . . . . .36. Kostanjevica na Krki . .37. Kozjak Maribor . . . .38. Kranj39. Kranjska gora . . . .40. Križe41. Kum Trbovlje42. Laško43. Lisca Videm-Krško . . .44. Litija45. Litostroj Ljubljana . . .46. Ljubljana-matica . . . .47. Ljubno ob Savinji . . .48. Ljutomer49. Luče50. Majšperk51. Maribor-matica . . . .52. Mariborski tisk Maribor .53. Medvode54. Janez Trdina Mengeš . .55. Mežica56. Mozirje57. MTT Maribor58. Murska Sobota . . . .169 47 38 254104 222 60 386236 33 24 293317 73 72 462309 89 126 524200 144 100 444162 45 300 507102 22 71 19579 10 180 269645 260 190 1 09510 20 30 60188 47 36 271313 42 158 513100 30 30 160340 185 109 634357 34 42 433328 72 140 540208 88 50 346171 47 49 26754 28 47 129416 123 143 68280 20 30 130185 112 30 32795 39 21 155631 67 171 869468 311 240 1 01952 17 11 80174 76 24 274658 112 135 9051 034 276 112 1 42280 20 30 1301 123 310 302 1 73599 19 7 125181 9 14 204317 150 48 51560 30 50 140274 142 36 4521 043 342 720 2105100 80 30 210121 14 13 148234 34 37 305450 32 72 554355 86 194 635200 30 150 380458 37 80 5755 375 2 469 614 8 45864 32 60 156133 125 189 44780 24 145 24970 7 18 951 148 487 242 1 877250 13 13 276788 185 37 1 010240 114 371 725760 134 225 1 119190 37 46 273366 90 40 49674 143 209 426

V R S T AČ L A N S T V APLANINSKO DRUŠTVO Skupajodrasličlani mladinci pionirji59. Nova Gorica60. Novo mesto61. Obrtnik Ljubljana . . . .62. Oplotnica63. Ormož64. Podbrdo65. Poljčane66. Polzela67. Postojna68. Prevalje69. PTT Ljubljana70. PTT Maribor71. Ptuj . . .72. Radeče pri Zidanem mostu .73. Radlje ob Dravi74. Radovljica75. Rašica Šentvid76. Ravne na Koroškem . . .77. Rimske Toplice78. Rogaška Slatina79. Ruše pri Mariboru . . . .80. Sežana81. Slovenj Gradec82. Slovenske Konjice . . . .83. Solčava84. Šentjur pri Celju85. Škofja Loka86. Šoštanj87. TAM Maribor88. Tolmin89. Trbovlje90. Tržič91. Velenje92. Vevče93. Vipava94. Vrhnika95. Vuzenica96. Zabukovica97. Zagorje ob Savi98. Zreče99. Žalec100. Železničar Ljubljana . . .101 Železničar Maribor . . . .102. za Selško dolino v Železnikih103. Žičnica' Ljubljana . . . .104. Ziri354 151 266 771194 70 14 278280 30 12 322100 30 50 18019 10 30 59270 80 80 43091 57 140 28340 15 10 65183 104 104 391637 150 215 1 002886 170 99 1 155303 25 17 345115 95 20 230262 63 57 38267 13 4 84601 203 219 1 023225 92 29 346314 37 34 385166 59 61 286250 29 70 349351 151 292 794131 62 101 294115 52 18 18550 30 263 34354 15 28 9741 43 80 164948 168 55 1 171259 61 111 431765 159 284 1 208501 126 133 760497 68 355 920562 130 127 819321 345 157 82384 13 15 11263 118 100 281315 200 80 59533 14 10 57262 48 41 351410 114 466 99026 2 50 7861 42 152 255349 95 44 488327 37 28 392226 26 19 271100 10 — 110141 47 63 251Skupaj: 35168 11 546 11 365 58 079V letu 1967: 33 677 11 183 9 603 54 463V letu 1968: 35 168 11 546 11 365 58 079Razlika: + 1 491 + 363 + 1 762 + 3616

PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1968I N V E S T I R A N OSkupne'inveizprosto- v sub- ostale sticijePLANINSKO DRUŠTVO lastnih voljno vred- vencija sub- v letusredstev delo nosti PZS venci je 1968Ndin ur din din din din din1. Ajdovščina — —2. Akademsko PD Ljubljana — —3. Avtomontaža Ljubljana — —4. Bled 780 805. Bohinjska Bistrica — —6. Bohinj - Srednja vas 446,40 —7. Bohor Senovo 1 000 248. Bovec — —9. Brežice — —10. Celje 1 500,70 —11. Cerknica — 37612. Cerkno — —13. Črna na Koroškem 218 —14. Črnomelj 850 —15. Črnuče — —16. Dol pri Hrastniku — —17. Domžale 421 18818. Dovje - Mojstrana — 6219. Dravograd — —20. Emona Zalog — —21. Gorje pri Bledu 540 14322. Gornji grad 160 1623. Gornja Radgona — —24. Gozd Martuljk 250 6225. Hrastnik — 2026. Idrija 119 2627. Ilirska Bistrica — —28. Javornik - Koroška Bela 900 —29. Jesenice — —30. Jezersko 213,80 3031. Kamnik 482,95 4532. Kobarid 40 2633. Kočevje — _34. Koper — —35. Kostanjevica na Krki — —36. Kozjak Maribor 3 766,33 4037. Kranj 418 —38. Kranjska gora — —39. Križe 200 3040. Kum Trbovlje — _41. Laško 3 635,55 —42. Lisca Videm-Krško43. Litija44. Litostroj Ljubljana 400 6045. Ljubljana-matica 2 797,75 —46. Ljubno ob Savinji 5647. Ljutomer —48. Luče49. Majšperk50. Maribor-matica 750 22451. Mariborski tisk —52. Medvode — 3053. Janeza Trdine Mengeš — —54. Mežica 584,05 —55. Mozirje 80 —56. MTT Maribor — —57. Murska Sobota _ —58. Nova Gorica _ 7559. Novo mesto 300 —1 600 — — — 2 380— — — — 446,40120 — 1 500 — 2 620— — — — 1 500,701 128 — — — 1 128— — — — 218— — — — 8501 504 — — — 1 925310 — — — 310858 — — — 1 39884 — — — 244310 — — — 560100 — — — 10078 — — — 197— — — — 900150 — — — 363,80225 — — — 707,95150 — — — 190280 — — — 4 046,33— — — — 418150 — — — 350— — — — 3 635,55900 — — — 1 300— — — — 2 797,75336 — — — 3361 120 — — — 1 870300 — — — 300— — — — 584,05— — — — 80750 — — — 750— — — — 300

I N V E S T I R A N OSkupne- PLANINSKO DRUŠTVOinvesticijeizprostovoljnovredvencijasub-v letuvsub-ostaleposojilolastnihsredstev delo nosti PZSvencije1968d0N din ur din din din din din60. Obrtnik Ljubljana 29 576,97 _ _ 34 518,20 _ 64 095,1761. Oplotnica 3 000 83 704 — — — 3 70462. Ormož — — — — — — —63. Podbrdo 100 15 90 — — — 19064. Poljčane 150 40 160 — — — 31065. Polzela — — — — — — —66. Postojna — — — — — — —67. Prevalje — 20 60 — — — 8068. PTT Ljubljana 238,40 218 2 616 — — — 2 854,4069. PTT Maribor — 43 430 — — — 48070. Ptuj — — — — — — —71. Radeče pri Zidanem mostu — — — — — — —72. Radlje ob Dravi 50 30 150 — — — 20073. Radovljica 1 600 — — — — — 1 60074. Rašica Šentvid 121 32 182 — — — 30375. Ravne na Koroškem 106,15 40 240 — — — 346,1576. Rimske Toplice 43,20 46 207 — — — 250,2077. Rogaška Slatina 2 433,72 310 1 240 — — — 3 673,7278. Ruše pri Mariboru 1 138,80 350 1 750 — 2 150 — 5 038,8079. Sežana 7,80 28 140 — — — 147,8080. Impol Slovenska Bistrica — — — — — — —81. Slovenjgradec — — — — — — —82. Slovenske Konjice — — — — — — —83. Solčava 50 63 252 — — — 30284. Šentjur pri Celju 80 — — — — — 8085. Škofja Loka — — — — — — —86. Šoštanj 870,80 — — — — — 870,8087. TAM Maribor — — — — — — —88. Tolmin 50 20 100 — — — 15089. Trbovlje — 322 1 610 — 144 — 1 75490. Tržič — — — — — — —91. Velenje — 8 800 44 000 — 84 000 — 128 00392. Vevče — — — — — — _93. Vipava 200 — — — — — 20394. Vrhnika 1 000 100 500 — — — 1 50095. Vuzenica — — — — — —96. Zabukovica — 50 250 — — — 25097. Zagorje ob Savi 246 — — — — — 24698. Zreče — — — —99. Žalec — — _ — — —100. Železničar Ljubljana 500 1 000 500 — — — 1 000101. Železničar Maribor — — — — _ —102. za Selško dolino v Železnikih 72,70 — — — — — 72,70103. Žičnica Ljubljana — — — — — —104. Žiri 80 25 125 — — — 205Skupaj: 62 569,07 13 258 65 829 - 122 312,20 - 250 710,27V letu 1967: 63 805,84 3 359 17 353 3 703,85 103 018,66 - 187 881,35V letu 1968: 62 569,07 13 258 65 829 - 122 312,20 - 250 710,27Razlika: —1 236,77 + 9 899 + 48 476 —3 703,85 + 19 293,54 — + 62 828,92

PREGLED GRADBENIHizprosto-,t= PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA lastnih voljnosredstevdelodinur1. Avtomontaža Ljubljana2. Bled3. Bohinj — Srednja vas4. Celje5. Črna na Koroškem6. Črnomelj7. Črnuče8. Domžale9. Dovje-Mojstrana10. Emona Zalog11. Gorje pri Bledu12. Gornji grad13. Gozd Martuljk14. Idrija15. Ilirska Bistrica16. Impol Slovenska Bistrica17. Javornik-Koroška Bela18. Jezersko19. Kamnik20. Kobarid21. Kočevje22. Koper23. Kozjak Maribor24. Planinsko-gost. podjetjeKrvavec Kranj25. Litija26. Litostroj Ljubljana27. Ljubljana-matica28. Luče29. Maribor-matica30. Medvode31. Mežica32. Nova GoricaKoča pod VoglomOkrepčevalnica na StražiVodnikov dom na Velem poljuKoča pod BogatinomKoča na UskovniciKocbekov dom na KorošiciFrišaufov dom na OkrešljuDom v Logarski doliniMozirska koča na GoltehDom na SmrekovcuDom na Mirni goriGostišče v ČrmošnjicahGradnja doma na Mali planiniDom na Veliki planiniAljažev dom v VratihDom na Bibi planiniDom Planika pod TriglavomTržaška koča na DoličuDom na Menini planiniPriprava terena za gradnjobivaka pod ŠpičkomZavetišče na JelenkuKoča na Hleviški planiniPirnatova koča na JavornikuDom Rudar VojskoKoča na SviščakihZavetišče na Velikem SnežnikuDom pri Treh kraljihDom Valentina StaničaPrešernova koča na StoluČeška koča na Sp. RavnehKoča na Jermanovih vratihDom VršnoKoča pri Jelenovem studencuTumova koča na SlavnikuDom na KozjakuDom na KrvavcuDom na JančahLitostrojska koča na Soriški planiniDom v Kamniški BistriciKoča pri SaviciDom na KomniKoča pri trigl. sedmerih jezerihTriglavski dom na KredariciKoča na LokiMariborska koča na PohorjuRibniška koča na PohorjuKoča na Zavcarjevem vrhuZavetišče na PesnikuDom TamarSlavkov dom na Golem brduDom na PeciKoča Kekec na KatariniGomiščkovo zavetišče na KrnuStjenkova koča na TrsteljuDom dr. Klementa Juga v Lepeni1 318 1802 000 303 925,49 307 261,13 1106 286,82 —3 831,60 —17163,90 —26 901,70 —47123 250 —1 800 —10 000 4 90020 340 4123 434,50 863 670,15 1 06611 188,05 2166 297,50 629 680 122500 6546731 780 —1 877 —7 643 —5 311,38 9070—40— 400860 2122 840 13214 818,55 —2 897,77 —1 6005 000 907 328,30 —287,10 —54 223,50 —19 216,905 301,54 —896 —9 403 1121 839 65226 1246 000 12029 510 —7 000 —5 781 —11 067 1351 230 —5 000 —-—

INVESTICIJ V LETU 1968I n v e s t i r a n o* v letu 1968ostale posojilo ostalo . Skupnev vrednosti subvencijeiz skladaPVPp z s posojilo .nvest.cijedin din din din din din1 8006018055024 50041204308 527,501 2963724882 0002 342,7050 00012 65010 000140 624,70122 514,155 460,702 0604105,497811,136 286,823 831,60157 788,6026 901,70122 514,1547123 2501 80084 50024 4603 864,5024 847,6522 484,056 669,50101682 5007202402 0001 06066014 00080 0001 0009 999651864 986,752 5006731 7801 8777 64320 031,387080 0009 999651824066 986,751 9207 00014 818,552 897,779001 120325601 2002 70013 673,5000010 00010 000100 0003 848,803 000 1 321,38100 0001 6005 9007 328,30287,1054 223,5013 673,5029 216,909150,3489610 523216428651 20029 51011 321,385 78123 7671 2305 000

izprosto-~ PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA lastnih voljnosredstevdeloaoN din ur33. Novo mesto Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih 400,00 —34. Podbrdo Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti 320 5335. Poljčane Dom na Boču 15 000 1 10036. PostojnaVojkova koča na Nanosu 1 887,40 —Koča Mladika na Pečni rebri 3 459 —37. Prevalje Dom na Uršlji gori 1 643,55 1 07138. PTT Ljubljana Poštarska koča na Vršiču 7 748,25 —39. Radeče pri Zid. mostu Gašparjeva koča na Vel. Kozjem 4 500 1 130Zasavska koča na Prehodavcih 2 500 —40. Radovljica Roblekov dom na Begunjščici 27 890 10041. Rašica Šentvid Zavetišče na Rašici 3 210 11642. Ravne na Koroškem Koča na Naravskih ledinah 911,10 15043. Rimske Toplice Zavetišče na Kopifniku — 71544. Ruše pri Mariboru Ruška koča 17 079 3 45045. Solčava Koča pod Olševo 160 —Zavetišče pod Ojstrico 1 100 5046. Šentjur pri Celju Dom na Resevni 4910 1 26047. Škof j a Loka Dom na Lubniku 1 82648. Šoštanj Andrejev dom na Slemenu 2 255,20 12549. Trbovlje Dom na Mrzlici 4 516,70 95650. Tržič Dom na Kofcah 3 600 30Koča na Dobrči 2 000 170Dom na Zelenici 3 000 100Dom pod Storžičem 6 750 3051. Velenje Dom na Pašlčem Kozjaku 10 000 82052. Vrhnika Zavetišče na Planini 9 235,09 35553. Zabukovica Dragotov dom na Homu 7 940,50 216054. Zagorje ob Savi Koča na Zasavski gori 10 92355. Železničar Ljubljana Dom na Vogarju 2 095,1056. za Selško dolino Koča na Ratitovcu 5 343,45 52v Železnikih57. Ziri Dom na Goropekah 46 000 650Skupaj: 601 444,22 23 919V letu 1967: 837 996,80 40 904V letu 1968: 601 444,22 23 919Razlika: — 236 552,58 — 16 985

I n v e s t i r a n ov vrednostiostalesubvencijedotacijaiz skladaPVPposojiloPZSostaloposojiloSkupneinvesticijev letu 1968din din din din din din3245 5004 2846 7804001 1601 5003 217,5017 2502002 7206254 7806003 4002 00060041001 66810 80072053 9148 5007 0602 00018 034,652603 250 — —30 0001 35068 00040018 678,6520 5001 887,403 4595 927,557 748,2511 2802 50028 2904 3702411,103 217,5034 3291601 300161855 7402 880,2017 796,704 2005 40035 0007 3508210017 963,0920 740,5010 9232 095,107 500 375 13 478,4549 250130 727 206 345,20 129 538 40 46 848,80 434185,23 1 549 088,85261 532,50 154 994,40 119 758,53 20 012,54 264 328,25 1 658 623,02130 727 206 345,20 129 538 40 46 848,80 434185,23 1 549 088,85-130 805,50 + 51 350,80 + 9 779,87 + 26 836,26 + 169 856,98 — 109 534,17

PREGLED PLANINSKO SMUČARSKIH NESREČ IN^Datum Kraj nesreče —o.3 ime in priimek poklic rojen rojstni krajP O N E1. 2. 1. V okolici Zatolmina Franc Zalašček kmet 2. 7. 1927 Zatolmin2. 6. 1. Na poti Šumik—Lobnica Maks Meško kmet 29. 8. 1941 -3. 14. 1. Ravnjak pod Uršljo goro Tone Vogrinc študent - -4. 21. 1. Na Črni priti Ivan Šorli delavec 1932 Koritnica5. 26. 1. Vršič — smučišče Slobodan Jovanovič dijak 30. 4. 1950 Beograd6. 26. 1. Bistriška planina Lovro Bogataj upok. 8. 8. 1900 Rovte p. Vrh7. 26. 1. Na Uskovnici Mara-Marija Luis usluž. 18. 4. 1935 Solkan8. 29. 1. Vršič — smučišče Ivo Ferkolj dijak — —9. 31. 1. Na Javorniškem rovtu Andrej Bezek dijak 21. 11. 1952 Ljubljana10. 17. 2. Pri Ribniški koči Milan Stanulovič - 22. 3. 1936 -11. 22. 2. Na Pungartu pod Veliko Ankica Macokato prof. 23. 2. 1937Kopo telovadbe •12. 3. 3. Severozapadno stena Jarnej Koritnk usnjar ' ZdušeRzenika Milan Humar tapetnik Godič13. 11. 3. Na plazišču z Vogla proti Peter Kogovšek električar 19. 8. 1941 LjubljanaŽagarjevemu grabnu1«. 24. 3. Na Grohatu pod Raduho Edi Drofenik rudar 17. 7. 1947 MežicaIS. 24. 3. Pod severno steno Andrej Noč delavec 15. 4. 1937 —MojstrovkeAlojz Gajšek delavec 1. 7. 1942 —Rafael Zupan delavec 22. 6. 1949 —Janez Robič delavec 28. i. 1953 —Ina Vrhovnik usluž. 22. 8. 1944 —Matija Oman delavec 19 I let —16. 30. 3. Na Mali planini Boris Batista slikar 17. 4. 1940 Kresnice17. 30. 3. Na Grohatu pod Raduho Klara Plešnik usluz. 25. 6. 1942 Mežica18. 31. 3. Slap Savica Lidija Prešeren usluž. 6. 8. 1929 Ljubljana19. 7. 4. Na Kamniškem sedlu Marija Tomšič - 26. 3. 1948 -20. 13. 4. Na Prehodavcih Luigi Culiersi - 10. 7. 1941 -21. 14. 4. Vršič — na plazu Biba dr. Klinar zdravnica - Ljubljana22. 2. 5. Na Mali poljani Vlasta Rajgelj usluž. 15. 10. 1936 Kranj23. ?3. 5. Mali Kuntar Željko Lazič podoficir — —JLA24. 8. 6. Na vrhu Storžiča Vojko Kum dijak 15. 3. 1955 Celje25. 15. 6. Na področju Črne prsti Ljudmila Kikelj gospodinja 12. 10. 1920 Stržišče 4026. 22. 6. V Planjavi Milan Rebula — 25. 2. 1952 Ljubljana27. ?6. 6. Na snežnem plazu Franc Pristov delavec 24. 8. 1935 —pod Prisojnikom28. 3. 7. Pri Češki koči Jarmila Havlikova usluž. 31. 12. 1951 Praga29. 22. 7. V okolici Rzenika Tončka Oblak - 12. 1. 1913 —

PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU 1968S R E Č E N C IdržavljanstvostalnobivališčeStroškiposamezneVzroki nesreče Poškodba reševalneakcijedinJug. Zatolmin-Polog zaradi globokega snega in plazovni mogel k zdravniku vdolinozlatenica 150,00Jug. Lahovci pri Ivanjkovcih - zvin desnega zapestja —Jug. Maribor padec pri smučanju poškodba leve noge v gležnjuJug. Grahovo spodrsnil na poledeneli poti smrtnaJug. Beograd, Zelengorska 3 padec pri smučanju poškodba desnega kolena 75,00Jug. Tržič-Bistrica 49 izčrpanost omedlevica, ohladitev 373,20Jug. Nova Gorica,Ul. IX. korpusa 9zašla in zmrznila (pogrešanaod 9. 1. 1968, glej zap. št. 54!)smrtna 777,52Jug.Ljubljana,Skrabčeva 25/bpadec pri smučanju poškodba levega kolena 537,00Jug. Ljubljana, Kavčičeva 20 padec pri smučanju zlom leve goleni 553,10Jug. Novi Sad, Guslarska 5 padec pri smučanju zvin gležnja in kolena —Jug. Karlovac, Djordjičeva 3boziroma Zagrebpadec pri smučanju poškodba desnega gležnja 90,00Jug.Jug.Zduše 2, p.Godič 25Kamnikprosila za pomoč, ker so jimapri poizkusu prvega zimskegavzpona 120 m pod robom stenezmanjkali plezalni klinibrez poškodb 1 790,50Jug. Ljubljana, Vodnikova 295 pri sestopanju zdrsnil in drselokrog 700 m navzdolsmrtna 1 450,13Jug. Mežica padec pri smučanju zlom levega gležnja —Jug. Jesenice, Kidričeva 36Jug. Jesenice, Cesta talcev 3Jug. Gozd-Martuljk 15Jug. Gozd-Martuljk 53Jug. Ljubljana-Ježa 2Jug. Gozd-Martuljkzaradi neprevidnega prečkanjasnežnega plazu se je utrgalplaz in zasul pod seboj 6 smučarjevsmrtnasmrtnasmrtnasmrtnavečkratni zlom noge in notranjepoškodbebrez poškodb2 727,00Jug. Ljubljana verjetno se je že 27. 2. 1968 vsnežnem neurju zatekel v lopopastirske bajte in tam zmrznil,nakar ga je prekril še snegsmrtna 206,20Jug. Mežica padec pri smučanju zlom gležnja in izpahnjeno levokoleno-Jug. Ljubljana, Domžalska 14 oslabitev srca nezavest 518,35Jug. Tacen 20 neprevidno stopila zvin noge —Ital. Racale-Lecco neprevidno stopil zlom leve noge nad členkom 400,00Jug. Ljubljana, Jesenkova 2 padec pri smučanju zlom desne noge 285,50Jug. Kranj, Ljubljanska 24 močna krvavitev — 176,32Jug. Tolmin, VP-1098 padec v steni smrtna -Jug. Celje, Trubarjeva 36 zadet od strele smrtna 1 521,90Jug. Hudajužna - popolna izčrpanost 200,00Jug. Ljubljana, Zupančičeva 5 pri plezanju padel okrog 10 mpo vznožju severno-zapadnegagrebena Planjavepoškodba desnega kolena,glave in hrbta505,10Jug.Jesenice,Cesta na Golico 7padec pri smučanju poškodba prsnega koša in močneodrgnine na dlani132,92ČSSR Praga, Narodeni 23 zdrsnila na snežišču odrgnine in izpah levega kolena210,00Jug. Puštal 14 Škofja Loka padla na poti Dol—Konj poškodba noge 175,00

a0NDatum Kra] nesrečeime in priimek poklic rojen rojstni kraj30. 31. 7. Kriški podi — Sovatna Irene Gray Titewsor — 1. 8. 1947 Anglija31. 6. 8. Na Vršiču Marta Malovašič — 10. 6. 1932 —32. 10. 8. Na Črni prsti Leopold Kikelj oskrbnik 22. 11. 1911 Stržišče 233. 15. 8. Na Voglu nad naseljemUkaneDoris FatingerKarin FatingerSabine Lehmanotrokotrokotrok10.15.19.8. 19561. 19606. 1957Wiesbaden34. 16. 8. Na poti od Planike protiZg. KrmiOlga Šarunac gospodinja 19. 2. 1924 Opatija35. 17. 8. V severni triglavski steni Andrej Fenz dijak 21. 3. 1949 Jcsenice36. 17. 8. V severni steni Kanjavca Metka Grilc usluž. 13. 8. 1937 Jesenice37. 19. 8. Na poti iz Krvavca protiCojzovi kočiGertrud Maister upokojenka 11. 7. 1889 —38. 19. 8. Na poti čez Prag Nevenka Trčon dijakinja 22. 9. 1950 Koper39. 19. 8. Na grebenu Triglava Jože Mavec stroj. teh. 23. 9. 1942 Črnomelj40. 21. 8. Zapadno pobočjeVel. planineAlojz Kern tesar 1906 Komenda41. 21. 8. Črni graben v SeverniTriglavski steniFranc Smrečnik delavec 30. 12. 1942 Dobja vaspri Ravnah42. 24. 8. Na Korošici Anica Mali kmečkadelavka1933 Podljubelj43. 25. 8. V spominski smeriDolgega hrbtaTomaž Perčič učenec 25. 1. 1950 Kamnik44. 31. 8. Nad izvirom Soče Branko Čož dijak 29. 5. 1951 Ljubljana45. 2. 9. Pod Kredarico Rudi Ledinik dijak 12. 11. 1947 Mežica46. 5. 9. Na poti čez Kriško stenov KrnicoRudi Mlakar uslužbenec 29. 3. 1920 Celje47. 6. 9. V Kotu Luisa Greup tajnica 12. 7. 1923 VVassenaar48. 16. 9. Na poti od Planike doVodnikove kočeNataša Hostnik študentka 30. 4. 1945 Beograd49. 25. 9. Na Krnu Valentin Vižin pleskar 1921 Nemčija50. 16. 12. V zapadni steni Planjave Jože MočnikSrečo VrhovnikMiha Srajdelavecdelavecdelavec24.10.15.2.1.7.195019521951—51. 20. 12. Na Komni Irena BergantJani Koželjučenkaučenec26. 11. 19575. 6. 1957Zg.Sp.GameljneGameljne52. 22. 12. V dolini Završnice Angelca Vidic uslužbenka 1. 4. 1925 Vojsko 553. 22. 12. Na Komni Skupina 30 otrok osnovne šole »StanetaKosca« iz Šmartnega z vzgojitelji— —Dragica Kosec učenka 25. 1. 1958 Vojsko 5

S R E C E N C IdržavljanstvostalnobivališčeStroškiposamezneVzroki nesreče Poškodba reševalneakcijedinAngl. Anglija padla pri sestopanju v dolino poškodba desne nogeJug.JeseniceBratstva in enotnosti 10— slepič -Jug. Hudajužna - počil želodec 250,00Nem.WiesbadenNemčijapri nabiranju cvetlic zašle naskalno polico, od koder nisomogle naprej ne nazajbrez poškodb 585,58Jug.BeogradStevana Filipoviča št. 32nerodno stopila in padla zlom kosti v gležnju leve noge 253,00Jug. Jesenice pri sestopanju v skalaški smeripadel okrog 200 m globoko napolicopoškodba glave in pretresmožganov154,90Jug. Jesenice, Moste 7 padec pri hoji smrtna 1 348,00Nem. Garmisch-Partenkirchen padla na skalni poti 6 m čezskok in nato drsela okrog 40 mpo meliščupretres možganov in poškodbepo telesu342,00Jug. Koper, Srebrničeva 19 izčrpanost in ohladitev zaradineurjasmrtna 939,53Jug. Ljubljana, Dožičeva 5 ožgan od strele rane po telesu 828,24Jug. Komenda verjetno zaradi trenutne slabostipadel s poti in drsel 100 mpo travnatem pobočju do skalnategrapepoškodbe na glavi in notranjakrvavitev — 24 ur po nesrečiumrl v bolnišnici315,00Jug. Mežica 43 na gladkih skalah izgubil oporoin zdrsnil 20 m globokopoškodba desnega kolka, podplutbein odrgnine po vsemtelesu423,32Jug. Tržič, Podljubelj 62 — obolela na želodcu 651,28Jug. Kamnik se je zaplezal izčrpanost, odrgnine po rokah 164,12Jug.Ljubljana,Strossmayerjeva 20pri izviru Soče zdrsnil in padel40 m globokosmrtna 270,00Jug.Mežica,Trg svobode 15padel s terase pred domomokrog 60 m čez skale ter drselše okrog 200 m navzdolsmrtna 1 074,07Jug. Ljubljana, Tugomerjeva 62 padel v zasneženih skalah poškodbe na levi dlani -Nizozem.Nordvvijk neprevidno stopila zlom noge v gležnju 150,00Jug. Ljubljana, Oslavijska 11 padec pri hoji dvojni zlom desne noge v stopalu1 611,00Jug. Kromberk 26 onemoglost smrtna 1 320,00Jug.Jug.Jug.Jug.Jug.Kamnik, Kovinarska 7 FKamnik, Toma Brejca 22RadomljeZg. GameljneSp. Gameljneprisilni bivak sredi stene, zaradiizčrpanosti naslednji danniso mogli nadaljevati vzponapadec na poti zvin noge v gležnjuzbolel za mumpsombrez poškodb 915,97781,5?Jug. Selo 5, Žirovnica padec pri smučanju zlom levega gležnja 89,52Jug. Vojsko 5, zaradi novega snega in zaledenelepoti ter zaradi neprimerneobutve niso mogli samisestopiti v dolinoJug. Vodice pri sestopanju iz Komne zaradinepazljivosti na zeledeneli potizdrsnila in drsela 70 m navzdolpogrešana od 9. 1. 1968brezpoškodbpoškodbe na glavi in lažji pretresmožganov1 408,84

a0NDatum Kraj nesrečeime in priimek poklic rojen rojstni krajP O N EP O 1 Z V E DO54. Od 11.16. 1.do Na Uskovnici, Pokljuki, Črniprsti, Poreznu, Vojah in soseščini55. Od 5. 1 do Čopov steber v severni9. 2. Triglavski steniMara Marija Luis uslužbenka 18. 4. 1935 SolkanAleš KunaverTone SazonovStane Belak56. 26. 3. Vrata dr. Rastko Stojanovičin tovarišikonstruktor 23. 6. 1936orodjar 8. 6. 1937stroj, tehnik 13. 11. 1940zdravnikLjubljanaLjubljanaLjubljanaBeograd57. 4. 6. in6. 6.Na Mežaklji Stanko Robič — 7. 5. 1927 Jesenice58. 30. 9. Velika planina Maja ArnautovičKatarina KolarPika LebanLjuba Perič59. 30. 9. Kalška gora Janez StrehovecRado Šerjak -dijakdijakdijakdijak195119511951195119461944-LjubljanaLjubljana60. Od 31.do 11.1011.Triglavsko pogorje Elfrida StixRobert Stixinženirgospodinja21. 11. 19221. 2. 1929DunajDunajPoleg navedenih gorskih nesreč je bilo v letu 1968 na področju Pohorske vzpenjace se 722,en.« na ^žičnice na Vel. planini 19. žičnice na Voglu 45. žičnice na Vitrancu 75. z.cmce na Zelenic65i in z.cmce no.Klavcu J-čistih smučarskih nesreč z raznimi poškodbam. Pri reševanju so v vec.nl pr.merov sodeloval, gorski reševale. 010.

S R E Č E N C 1državljanstvostalnobivališčeVzroki nesreče PoškodbaStroškiposameznereševalneakcijedinV A L N EA K C I J EJug. Nova Gorica,Ul. IX. korpusa 9pogrešana od 9. 1. 1968 brez poškodb 3 417,01Jug.Jug.Jug.LjubljanaLjubljanaLjubljanaker se niso pravočasno vrnilis plezalne ture in se je zeloposlabšalo vremebrez uspeha 22 542,77Jug. Beograd na pobudo tovarišev-alpinistoviz Beograda, ker se niso pravočasnovrnili iz bivaka IV naRušjubrez poškodb 148,34Jug.Jesenice,Sp. Plavž 16pogrešan brez uspeha 350,00Jug. Ljubljana, BežigradLjubljana, BežigradLjubljana, BežigradLjubljana, Bežigradker so se na povratku iz udarniškegadela na Mali planinizaradi megle izgubile in seniso pravočasno vrnilebrez poškodb 362,48Jug.Jug.LjubljanaLjubljanapo opravljenem prvenstvenemvzponu sta bivakirala na vrhustene in se zato nista moglavrniti pravi čas v dolinobrez poškodb 80.60Avstr.Avstr.DunajDunajpogrešana od 20. 10. 1968 brez uspeha 4 845,70Skupni stroški vseh akcij din 58 477,51

PREGLED KAPACITETE, OBISKOV IN NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU 1968Kapac. ležišč Štev. obiskovalcev Število nočitevP l a n i n s k ap o s t o j a n k a£ TJo «O aE o•o.Ea .2 »V upraviplaninskega društva~ 2 S«oo EC »>o Ec S1. Koča pod Voglom Jul. Alpe 1445 Avtomontaža, Ljubljana 14 14 423 423 205 _ 2052. Blejska koča na Lipanci M 1633 Bled 24 28 52 1 470 350 1 820 550 60 6103. Dom planincev Murka na Bledu M 501 Bled 2 10 12 26 980 6 220 33 200 600 145 7454. Okrepčevalnica na Straži II 646 Bled — 7 220 5 098 12 3185. Koča dr. Janeza Mencingerja II 805 Bohinjska Bistrica — 7 7 1 462 19 1 481 10 106. Vodnikov dom na Velem polju II 1817 Bohinj - Srednja vas 33 20 53 4 816 185 5 001 1 439 294 1 7337. Koča pod Bogatinom II 1513 Bohinj - Srednja vas 39 15 54 4 234 141 4 375 1 315 132 1 4478. Dom na Uskovnici II 1138 Bohinj - Srednja vas 37 8 45 3 023 214 3 237 1 462 105 1 5679. Koča Zlatorog v Trenti II 622 Bovec 6 28 34 5 979 99 6 078 1 165 144 1 30910. Dom na Predelu II 1156 Bovec 4 10 14 14 734 368 15 102 153 41 19411. Koča Petra Skalarja na Kaninu 91 1811 Bovec 25 40 65 510 98 608 330 7 33712. Koča na Mangrtu II 2072 Bovec 12 6 18 6 477 83 6 560 291 64 35513. Aljažev dom v Vratih II 1015 Dovje - Mojstrana 27 133 160 14 664 1 408 16 072 4 715 1 408 6 12314. Dom Planika pod Triglavom II 2408 Gorje pri Bledu 20 44 64 4 883 1 430 6 313 2 004 221 2 22515. Tržaška koča na Doliču II 2151 Gorje pri Bledu 22 14 36 6 016 1 533 7 549 1 294 253 1 54716. Dom Valentina Staniča pod Triglavom II 2332 Javornik - Koroška Bela 48 22 70 5 124 98 5 222 1 502 380 1 88217. Kovinarska koča na Zasipski planini II 892 Javornik - Koroška Bela 12 15 27 3 758 7 3 765 197 7 20418. Erjavčeva koča na Vršiču II 1515 Jesenice 33 15 48 9 344 4 669 14 013 6 110 4 669 10 77919. Tičarjev dom na Vršiču II 1620 Jesenice 76 — 76 7 713 3 175 10 888 5 200 3 175 8 37520. Koča pri izviru Soče II 876 Jesenice — 10 10 4 244 733 4 977 177 2 17921. Bivak 1 (Vel. Dnina) II 2180 Jesenice — 4 4 34 34 34 3422. Bivak II (Pod Rokavi) II 2140 Jesenice 5 5 31 31 31 3123. Bivak III (Za Akom) II 1340 Jesenice 8 8 67 67 67 _ 6724. Bivak IV (Na Rušju) II 1980 Jesenice 6 6 81 81 81 8125. Zavetišče železarjev na Zad. Voglu II 1440 Jesenice 10 10 85 85 63 _ 6326. Lipavčeva koča v Martuljku II 930 Jesenice 16 16 50 50 50 5027. Zavetišče pod Špičkom II 2050 Jesenice 6 6 12 1 312 68 1 380 333 51 38428. Dom na Vršnem II 610 Kobarid 6 15 21 2 011 45 2 056 176 6 18229. Koča v Krnici II1218 Kranjska gora 10 14 24 1 560 43 1 603 256 43 29930. Mihov dom na Vršiču II1150 Kranjska gora 3 20 23 2 807 40 2 847 249 40 28931. Koča na Gozdu II 1226 Kranjska gora 15 25 40 2 359 146 2 505 571 146 71732. Litostrojska koča na Soriški planini II1307 Litostroj, Ljubljana 51 18 69 10 307 1 990 12 297 520 145 65533. Dom na Komni II 1520 Ljubljana-matica 78 20 98 9 875 392 10 267 7 600 362 7 97034. Koča pri Savici II 651 Ljubljana-matica — 8 8 3 004 176 3 180 426 100 52635. Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih II 1683 Ljubljana-matica 17 98 115 8 325 518 8 843 3 481 679 4 16036. Triglavski dom na Kredarici II 2515 Ljubljana-matica 44 80 124 10 842 958 11 800 3 643 670 4 31337. Dom TamarII 1100 Medvode 41 21 62 7 274 380 7 654 1 174 219 1 393

38. Gomiščkovo zavetišče na Krnu „ 2060 Nova Gorica 28 28 1 434 110 1 544 493 69 56239. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni „ 680 Nova Gorica 26 12 38 2 714 180 2 894 604 96 70040. Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti „ 1844 Podbrdo 17 13 30 1 482 91 1 573 352 36 38841. Poštarska koča na Vršiču 1725 PTT Ljubljana 3 22 25 7 839 290 8 129 1 580 720 2 30042. Zasavska koča na Prehodavcih „ 2050 Radeče — 22 22 4 209 230 4 439 570 65 63543. Pogačnikov dom pri Križkih jezerih „ 2052 Radovljica 40 32 72 1 989 534 2 523 1 566 910 2 47644. Koča na planini Razor „ 1333 Tolmin 24 26 50 1 684 85 1 769 933 85 1 01845. Zavetišče na Globoki „ 1835 Tolmin 2 2 n e e v i d e n t i r a46. Dom na Vogarju „ 1050 Železničar, Ljubljana 16 19 35 1 808 516 2 324 760 352 1 11247. Koča na Poreznu Predgorje 1632 Cerkno 19 — 19 1 446 23 1 469 80 2 8248. Koča na Črnem vrhu nad Novaki Jul. Alp 1288 Cerkno 12 12 1 367 75 1 442 80 3 8349. Zavetišče na Robidenskem brdu „ 824 Cerkno 2 2 1 312 11 1 323 11 1150. Zavetišče Ravne „ 707 Cerkno 2 2 1 057 81 1 13851. Zavetišče v Počah „ 610 Cerkno 1 214 7 1 221 _ _ _52. Slavkov dom na Golem brdu „ 440 Medvode 13 240 48 13 288 _ _53. Planinski dom na Smarjetni gori"664 Plan. gost. podjetjeKrvavec - Kranj43 — 43 15 216 435 15 651 1 112 465 1 57754. Dom na Goški ravni „ 935 Radovljica 20 20 4 446 4 446 62 6255. Dom na Lubniku „ 1027 Skofja Loka 22 — 22 5 602 22 5 602 283 28356. Koča na Ratitovcu „ 1666 Za Selško dol. v Železnikih 10 29 39 4 581 4 581 327 32757. Zavetišče Farji potok „ 700 Za Selško dol. v Železnikih — — 930 93058. Zavetišče pri Bertu v Dražgošah „ 850 Za Selško dol. v Železnikih 2 2 2 438 2 438 _ _ _59. Zavetišče Prtovč „ 1010 Za Selško dol. v Železnikih 2 010 2 010 _ _60. Dom Pristava na Javomiškem rovtu Karavanke 920 Javornik - Koroška Bela 3 27 30 5 960 5 960 788 3 79161. Prešernova koča na Stolu „ 2193 Javornik - Koroška Bela 23 28 3 763 735 4 498 373 18 39162. Zavetišče GRS na Španovem vrhu „ 1343 Postaja GRS Jesenice — 8 8 346 346 1 121 11263. Dom na Peci „ 1665 Mežica 81 59 140 4 957 6 4 963 2 899 6 2 90564. Koča na Pikovem (Podpeca) „ 986 Mežica 6 6 2 413 2 413 _65. Zavetišče v Heleni 730 Mežica 3 736 3 736 _ _66. Zavetišče Mihev v Podpeci „ 910 Mežica 3 260 8 3 268 _67. Dom na Uršlji gori „ 1696 Prevalje 50 — 50 5 525 98 5 623 1 460 42 1 50268. Poštarska koča pod Plešivcem „ 800 PTT Maribor 18 10 28 4 044 22 4 066 613 8 62169. Valvazorjev dom pod Stolom „ 1180 Radovljica 20 22 42 2 721 2 721 686 68670. Roblekov dom na Begunjščici ,, 1757 Radovljica 27 30 57 3 306 8 3 314 668 11 67971. Koča na Naravskih ledinah » 1128 Ravne 18 — 18 3 438 40 3 478 325 11 33672. Zavetišče Križan „ 1060 Slovenj Gradec 6 — 6 5 218 12 5 230 27 2773. Dom na Kofcah 1505 Tržič 28 8 36 2 855 38 2 893 1 210 38 1 24874. Dom na Zelenici „ 1536 Tržič 72 — 72 12 815 110 12 925 3 425 110 3 53575. Dom v Logarski dolini z depandanso Kam. Alpe 757 Celje 161 — 161 43 039 1 881 44 920 7 268 2 112 9 38076. Frišaufov dom na Okrešlju 1378 Celje 44 60 104 16 811 892 17 703 2 696 546 3 24277. Koča GRS na Okrešlju 1385 Postaja GRS Celje — 8 8 22 22 22 2278. Kocbekov dom na Korošici 1808 Celje 23 36 59 2 530 183 2 713 619 61 68079. Mozirska koča na Golteh z depandanso „ 1344 Celje 94 64 158 3 797 93 3 890 618 40 65880. Bivak pod Ojstrico „ 1800 Celje 4 — 3 43 43 16 1681. Dom na Smrekovcu „ 1377 Črna na Koroškem 62 _ 62 5 255 21 5 276 1 920 21 1 94182. Češka koča na Spod. Ravneh 1543 Jezersko 29 20 49 3 560 65 3 625 967 103 1 070

d0NP l a n i n s k ap o s t o j a n k aGorskipredelNadmorskivišinaV upraviplaninskega društvašteviloposteljšteviloležiščskupaj>4)Uo Ec ®.5 NskupajdomačihJugoslovanovinozemskihskupaj83. Cojzova koča na Kokrskem sedlu Kam. Alp 1791 Kamnik84. Koča na Jermanovih vratih 1884 Kamnik85. Bivak v Kočni 1952 Kranj86. Dom kokrskega odreda na Kališču 1540 Kranj87. Koča na Kriški gori 1582 Križe88. Zavetišče na Veliki Poljani 1100 Križe89. Dom v Kamniški Bistrici 601 Ljubljana-matica90. Bivak pod Skuto 2104 Ljubljana-matica91. Koča na Loki pod Raduho 1568 Luče92. Okrepčevalnica Igla 750 Luče93. Zavetišče Grohat na Raduhi 1882 Mežica94. Zavetišče pri Pucu 730 Mežica95. Koča pod Olševo 1250 Solčava96. Zavetišče pod Ojstrico 1206 Solčava97. Andrejev dom na Slemenu „ 1096 Šoštanj98. Dom pod Storžičem M 1100 Tržič99. Bivak v Storžiču tl 1750 Tržič100. Zavetišče na Bistriški planini 1750 Tržič101. Kostanjčeva koča na Dobrči „ 1520 Tržič102. Koča na Mali planini Predgorje 1450 Črnuče103. Dom na Veliki planini Kam. Alp 1560 Domžale104. Koča na Bibi planini 1308 Emona, Zalog105. Dom na Menini planini 1512 Gornji grad106. Koča na Starem gradu 583 Kamnik107. Mengeška koča na Gobavici 433 Janeza Trdine, Mengeš108. Dom na Krvavcu 1700 Plan. gost. pod. Krvavec-Kranj109. Koča ob žičnici na Krvavcu 1495 Plan. gost. pod. Krvavec-Kranj110. Plan. zavetišče Rašica z razgl. stolpom 639 Rašica, Šentvid111. Dom na Resevni 682 Šentjur pri Celju112. Zav. na Resevni z razglednim stolpom „ 682 Šentjur pri Celju113. Mariborska koča na Pohorju Pohorje 1040 Maribor-matica114. Ribniška koča 1530 Maribor-matica115. Koča na Pesniku 1100 Maribor-matica116. Gostišče Ribnica 620 Maribor-matica117. Koča na Pesku 1382 Oplotnica118. Koča na Osankarici 1160 Oplotnica119. Ruška koča (Tinctov dom) „ 1250 Ruše28 24 52 3 787 127 3 914 1 144 116 1 26026 20 46 3 774 108 3 882 1 271 65 1 336— 6 6 32 — 32 22 — 2224 30 54 2 665 — 2 665 459 — 45910 25 35 3 701 17 3 718 512 17 529— 3 3 1 315 — 1 315 53 — 5335 — 35 27 912 312 28 224 2 246 356 2 602— 6 6 58 — 58 42 — 429 29 38 2 117 15 2 132 319 32 351— — — 11 536 — 11 536 — — _7 — 7 913 — 913 116 — 116— — — 1 903 26 1 929 — —— — — 915 26 941 — —10 10 20 1 374 138 1 512 161 20 18142 24 66 8 122 414 8 536 576 122 69830 34 64 3 825 69 3 894 998 45 1 0433 6 9 127 — 127 81 — 81— — — 1 208 — 1 208 — —— 21 21 1 735 — 1 735 430 — 430— 20 20 1 600 — 1 600 1 600 — 1 60017 28 45 9 347 36 9 383 1 587 36 1 6239 — 9 1 624 — 1 624 149 — 14929 27 56 2 985 — 2 985 329 — 32916 8 24 20 045 — 20 C45 98 — 986 — 6 10 976 — 10 976 76 — 76110 40 150 44 464 366 44 830 4 144 366 4 510— — — 13 640 — 13 640 — — —— — — 2 499 — 2 499 — — —12 — 12 2 881 45 2 926 150 10 1602 — 2 ni p o s l o v a l o50 34 84 14 322 381 14 703 1 807 90 1 89767 37 104 12 640 1 340 13 980 1 400 502 1 9022 — 2 2 960 — 2 960 38 — 382 — 2 7 865 — 7 865 — — —32 — 32 3 947 23 3 947 348 22 370— — — 5 379 186 5 565 — — —17 25 42 15 105 630 15 735 916 630 1 546

120. Dom pri Treh kraljih121. Koča pod Kremžarjevim vrhom122. Grmovškov dom pod Veliko Kopo123. Razgledni stolp na Rogli124. Dom Zarja na Pohorju125. Koča Planine126. Koča na Rogli127. Dom pod Brinjevo goro128. Dom na Boču z razglednim stolpom129. Koča Tromejnik na Doliču130. Dom Kozjak131. Zavetišče Sober132. Koča na 2avcarjevem vrhu133. Zavetišče Podlipje134. Dom na Paškem Kozjaku135. Koča na Bohorju136. Dom v Gorah137. Koča na Kalu138. Koča na Kumu139. Dom na Šmohorju140. Tončkov dom na Lisci141. Dom na Jančah142. Gašperjeva koča nad Vel. Kozjem143. Zavetišče Lovrenc144. Zavetišče na Kopitniku145. Dom na Mrzlici146. Dragotov dom na Homu147. Koča na Zasavski gori148. Čoparjeva koča na Čemšeniški planini149. Dom na Polomu150. Dom Vinka Paderšiča151. Dom na Mirni gori152. Gostišče v Črmošnjicah153. Bife na kolodvoru v Črnomlju154. Koča pri Jelenovem studcncu155. Dom na Govejku156. Dom na Goropekah157. Zavetišče na Planini z razgl. stolpom158. Iztokova koča pod Golaki159. Koča na Čavnu z razgl. stolpom160. Koča pri izviru Hublja161. Koča Kekec na Katarini162. Zavetišče na Jelenku163. Zavetišče na Hleviški planini164. Pirnata koča na Javorniku165. Dom Rudar VojskoBočGoričkoKozjakPaški KozjakZasavjeGorjanciDolenjskogričevjePolhograjskidolomitiTrnovskigozdIdrijskohribovjeSnežnik1200116113771517120010101481480698400705320914840970935791956121977494779451371191411196048491206725822104868015685081274273312601239250306110690712401080Impol, Slov. Bistrica 24 20 44Slovenj Gradec 10 19 29Slovenj Gradec 31 20 51Slovenske KonjiceTAM, Maribor 26 10Vuzenica_36Zreče 28 28ZrečePoljčane 20 20 40Murska Sobota 42 42Kozjak - Maribor 19 7 26Kozjak - MariborMaribor-matica 26 14 40VuzenicaVelenje 42 18 60Bohor Senovo 32 18 50Dol pri Hrastniku 54 37 91Hrastnik 25 30 55KUM, Trbovlje 20 8 28Laško 25 25 50Lisca, Videm-Krško 17 — 17Litija 17 20 37Radeče — — —Radeče — — —Rimske Toplice 5 — 5Trbovlje 84 28 112Zabukovica 6 10 16Zagorje ob Savi 25 28 53Zagorje ob Savi 16 — 16Kostanjevica na Krki 18 12 30Novo mesto 18 12 30Črnomelj 42 9 51Črnomelj 22 — 22ČrnomeljKočevje 16 _ 16Obrtnik, Ljubljana 28 8 362iri 10 30 40Vrhnika 13 — 13Ajdovščina — 12 12Ajdovščina 13 16 29Ajdovščina — — —Nova Gorica 16 16Idrija — —Idrija — 10 10Idrija 10 — 10Idrija 24 10 34v a d a p t a c i I ji1 412 — 1 412 88 — 885 892 53 5 945 780 44 824ne e v i d e n t i i r a6 438 400 6 838 6 280 840 7 120140 — 140 — _4 864 26 4 890 783 _ 7836 183 — 6 183 — —2 721 30 2 751 148 24 172ni p o s 1 o v a 1 a6 413 16 6 429 260 16 2765 390 — 5 390 — —4 886 50 4 936 280 7 2872 428 215 2 643 —1 802 12 1 814 548 12 5605 240 — 5 240 769 — 7698 446 67 8 513 2 758 67 2 82512 535 10 12 545 5 720 10 5 7308 012 51 8 063 1 213 51 1 2642 460 19 2 479 299 14 3136 343 63 6 406 1 852 14 1 8663 380 27 3 407 310 _ 310901 27 928 —2 007 — 2 007 — —3 834 2 3 836 30 — 307 526 89 7 615 1 921 32 1 9532 471 22 2 493 26 2 265 278 — 5 278 461 — 4612 431 — 2 431 104 — 104ni p o s l o v a l o2 101 12 2 113 346 6 3525 480 1 263 6 743 901 94 9957 510 805 8 315 911 — 911nee v i d e n t i r a1 316 22 1 338 62 624 715 — 4 715 521 — 5215 670 180 5 850 118 262 3801 898 — 1 898 — —nip o s 1 o v a I o2 346 624 2 970 136 48 1844 545 67 4 612 — —7 922 5 200 13 122 210 180 3901 520 — 1 520 — —815 12 827 26 — 26486 30 516 38 — 382 287 27 2 314 365 81 446

P l a n i n s k ap o s t o j a n k aJ2"0o £O aE a•o .EZ»V upraviplaninskega društva o'— o=

P U T N I KJUGOSLOVANSKO TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJELJUBLJANA, TRG OF 15 - Telefon 31 15 42, 31 48 89PUTNIK, filialo Ljubljana organizira izlete, nudi vse usluge odprodaje vseh vrst vozovnic do rezervacij v hotelih v domovini ininozemstvu. Zahtevajte naše programe.Vse informacije dobite v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru,Slov. Bistrici, G. Radgoni, St. Ilju in motelu Trebnje.Z D R U Ž E N E P A P I R N I C E LJUBLJANAL J U B L J A N A - V E V Č E Ustanovljene leta 1842I Z D E L U J E J O SULFITNO CELULOZO I. a za vse vrste papirja - PINOTAN - strojilni ekstraktPAPIRJE ZA UMETNIŠKI TISKENOSTRANSKO PREMAZANE CHROMO PAPIRJEILUSTRACIJSKE PREMAZANE PAPIRJEBREZLESNI PAPIR za grafično in predel, industrijo, za reprezentativne izdaje, umetniške slike,propagandne in turistične prospekte, za pisemski papir in kuverte najboljše kvalitete, zarazne protokole, matične knjige, obrazce, šolske zvezke in podobnoSREDNJEFINI PAPIR za grafično in predelovalno industrijo: za knjige, brošure, propagandnetiskovine, rožne obrazce, šolske zvezke, risalne bloke, itd.KULERJE ZA KUVERTE, obrazce, bloke, formularje, reklamne in propagandne tiskovinePELURNI PAPIR bel in barvan ZAHTEVAJTE VZORCEImAGROKOMBINAT EMONALJUBLJANA, Miklošičeva 4je specializirano podjetje za proizvodnjo poljščin, mleka, mesa, mesnihizdelkov, plemenske živine, jajc In močnih krmil.Izdeluje tudi tehnološko-gradbene načrte za kmetijstvo In predelovalno Industrijo.Dobršen del svojih proizvodov In projektantskih uslug prodaja vinozemstvu.Proizvodnja je organizirana po specializiranih obratih na osnovi sodobnihtehnoloških principov. AE zaposluje 1850 delavcev in strokovnjakov.

SKOMPASGeneralna direkcija: LUBLJANA, DVORAKOVA 11, telefon: 323-466, 313-226Poslovalnice:Beograd, Bled, Brnik, Budva, Celje, Crikvenica, Dubrovnik,Fernetiči (Sežana), Gradina (Dimitrovgrad),Hercegnovi, Izola, Jesenice, Koper, Korensko sedlo,Kozina, Kranj, Lazaret (Ankaran), Ljubelj, Ljubljana,Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto, Novi Sad,Opatija, Podgora, Poreč, Portorož, Postojna, Pula,Rabac, Rovinj, Sežana, Skopje, Split, Subotica, Šentilj,Škofije, Vatin (Vršac), Vrsar, Vršac, Zadar, ZagrebH ° 1 6 ' ' garni hotel Bled, garni hotel Ljubelj, hotel Dubrovnik.motel Kranjska gora, hotel ..Panorama« Ljubelj, restavracija»Ljubelj«, LjubeljŽičnica »Zelenica«, LjubeljGojitveno lovišče PetrovciRent-a-carPlaninci!Predno se odločite za nakup, izberite iz naših sortiranih zalog:Bunde, dežne plašče, planinske torbe, nahrbtnike, obutev izusnja in gume, športne vreče, sončna očala, termos steklenice inše vso ostalo plastično, usnjeno, kovinsko in tekstilno galanterijo.Priporočamo nakup ceradnega platna, platna za bunde,konopne oprti, vrvi vseh vrst, filca, motvoza itd.Za opremo vveekendov in planinskih koč dobavljamo:obloge za tla, stene, izravnalno maso, preproge, predpražnike,rolo platno, razna tesnila (gobaste plošče), vodovodno inštalaterskimaterial iz plastike in gume, pohištveno in posteljoblago. Aparate za opremo gostinskih obratov in restavracij itd.VELETRGOVINALJUBLJANA. TITOVA 77ZAHTEVAJTE NAŠE PONUDBE - oglejte si naše poslovalnicev Ljubljani, Celju, Kranju, Kopru, Mariboru.