Strokovni prispevek GI ZRMK za Dnevnik

STROKOVNI PRISPEVEK dr. Blaža DOLINŠKA, univ. dipl. inž. grad., Jožeta KOSA,univ. dipl. inž. grad., in Tomaža ŠKERLEPA, univ. dipl. inž. arh. za DNEVNIK septembra 2010Novice.Dnevnik.si Tiskane izdaje/DnevnikPopoplavna obnova naj bo tudi priprava na noveekstremeSlovenija - sreda, 29.09.2010Tekst: Jošt Bukovec

Marsikateri Slovenec je v zadnjem tednu spoznal, da je sanacija stanovanjskih objektov po poplavahzahtevna in dolgotrajna. Čeprav se je sanacija škode po zadnjih poplavah že začela, z ekipo trehstrokovnjakov s področja gradbeništva pregledujemo celoten postopek reševanja in zaščite našihnepremičnin.Blaž Dolinšek, Jože Kos in Tomaž Škrlep so strokovnjaki za gradbeništvo in arhitekturo z Gradbenegainštituta ZRMK, s katerimi smo se posvetovali o pravilnem pristopu k sanaciji in pripravam naekstremne vremenske razmere.Kakšni so prvi ukrepi po umiku vode? Sicer naj bi bili ti po nedavnih poplavah že izvedeni, pavendar, kaj storiti po poplavah, če in ko do teh spet pride?Najbolj pomembna stvar je izklop električne instalacije, če do izpada ni prišlo že prej. Priporočamo,da se vsa nastala škoda v celoti fotografira in da se izdela čim bolj nazorna dokumentacija, ki bo lahkokasneje pomagala cenilcem pri ocenjevanju škode. Šele nato začnemo umikati pohištvo in preostalonotranjo opremo ter čistiti.Najprej si oglejmo kleti. Ali je glede na to, da to po navadi niso bivalni prostori, sanacijaenostavnejša?Kleti pri starejših objektih običajno niso ustrezno izolirane pred vlago, niti toplotno. V takšnih kleteh zmanj zahtevno namembnostjo je vlaga vsakodnevni pojav in tudi poplavitev ne povzroči tako velikeškode. Kleti novejših objektov so že izolirane pred vlago, vdor vode pa ni predviden. Zato se vnovejših kleteh za toplotno izolacijo in finalne obloge uporabljajo materiali, ki so občutljivi za vlago,česar v starejših kleteh ni. Medtem ko sta keramika in betonski tlak praktično neobčutljiva za vlago insta po osušitvi spet uporabna, so problematične predvsem lesene talne obloge in toplotne izolacije,ki so običajno nameščene pod betonskimi estrihi.Pod slojem betona imamo torej z vodo prepojen sloj izolacije. Je pri tem sploh mogoče naravnoizsuševanje?Naravno izsuševanje poteka predolgo, zato je v takih primerih priporočljivo umetno izsuševanje zvpihavanjem in izsesavanjem zraka. Ta postopek zahteva vrtanje vrtin premera približno 60milimetrov v tlak do hidroizolacije. V prostoru s površino približno 20 kvadratnih metrov je trebanarediti približno 4-5 vrtin, skozi katere se potem vpihuje oziroma izsesava zrak. Osuševanje etažepovršine do 100 kvadratnih metrov traja od 10 do 14 dni in stane od 1500 do 2000 evrov brez davka,zato je takšno osuševanje primerno predvsem za bivalne prostore, kjer je takšen vložek sploh smotrn.Ker pri starejših kleteh vpihovanje zraka pod tlak ni izvedljivo, v takšnih kleteh sušimo posredno - zizsuševanjem zraka, sušilniki in centralno kurjavo. Z odvzemanjem vlage iz zraka posredno sušimotudi stene in tla. Pri tem je bistveno zadostno zračenje - večkrat na dan vsaj petnajst minut, daomogočimo odvajanje vlažnega zraka.

Ali nizke zimske temperature otežujejo sušenje stavb?Zimski čas je v bistvu bolj primeren za razvlaževanje prostorov, saj je absolutna zračna vlaga nižja kotpoleti. V deževnih dnevih je sušenje sicer počasnejše, vendar pa ob ustreznem zračenju oziromaprepihu in dodatnem ogrevanju ni strahu, da se tla in stene ne bi osušili.Kako je v bivalnih prostorih, kjer so bila poplavljena tla, stene pa zgolj delno?Pri poplavitvi objekta je voda preplavila kompletno strukturo tlakov in sten, ki so bili potopljeni, inprepojila toplotno izolacijo, ki je pod tlaki in ni dostopna. Taka izolacija izgubi izolativne sposobnosti,velika količina vode, ki se zadržuje v njej, pa počasi in zelo dolgo izhlapeva ter lahko kot vlaga še dolgopovzroča škodo na ostalih sklopih. Najbolj problematični so v tem primeru naravni in umetniizolacijski materiali, ki močno vpijajo vlago - razne lesne vlaknenke, celulozni kosmiči, mineralnavolna in podobno, pa tudi penjeni polistiren, ki se sicer najpogosteje uporablja v talnih konstrukcijah,ki mejijo na teren. Predvsem naravne izolacijske materiale je treba takoj izsušiti, ker lahko vnasprotnem primeru zaradi vlage kmalu propadejo oziroma strohnijo.Torej je v takšnih primerih nujno umetno osuševanje?Naravno izsuševanje poteka predolgo, zato je treba poseči po umetnem. Če to zaradi pomanjkanjazmogljivosti ali slabe zasnove tal ni možno, je bolj smiselno zamenjati celoten tlak skupaj z izolacijo inestrihom. V tem primeru nadomestimo toplotno izolacijo z novo, po navadi z ekstrudiranimpolistirenom, ki praktično ne vpija vode in tudi v primeru zalitja obdrži toplotnoizolacijskesposobnosti. Zaradi čimprejšnje finalizacije dela naj se kot podlaga zaključnim tlakom uporabijo sicerdražji hitrovezoči estrihi.Kako poteka sušenje zidov?Masivni nosilni zidovi se po naravni poti izsušujejo dalj časa, kar pa je seveda odvisno od mnogihdejavnikov. Debelejši zid iz siporeksa, ki je bil dalj časa izpostavljen vodi, se bo sušil bistveno dlje kottanjši zid iz armiranega betona. Enako velja, če je zid z ene ali obeh strani obložen z materialom, kislabo prevaja vodno paro - recimo parna zapora z notranje strani in toplotna izolacija izekstrudiranega polistirena na zunanji strani.Omet načeloma niti ni občutljiv za vlago?Menjava ometov po poplavah ni nujna, se pa priporoča, če so ti že v osnovi slabi in dotrajani ter šeposebno, če je bila voda zelo umazana. Za zamenjavo se priporoča uporaba hidrofobnih ometov, ki sezamenjajo po končanem sušenju do pol metra nad vidno mejo poškodb.

Kako se najbolj učinkovito zaščititi pred poplavami?Zavedati se moramo, na kakšnem terenu živimo. Ljudje se preseljujejo, gradijo hiše v neznanemokolju, v katerem niso nikdar živeli, in ne poznajo naravnih pojavov. Najboljša zaščita je izogibanjepoplavnim območjem, v primeru gradnje na takšnem terenu pa skušamo graditi tako, da čim boljzmanjšamo škodo, ki bi jo lahko povzročile poplave. V pritličju nimamo bivalnih prostorov,uporabljamo priti vlagi odporne izolacijske materiale in talne obloge ter podobno.Ali se lahko v tej preventivni smeri lotimo tudi sanacije?Če smo zaradi škode prisiljeni zamenjati izolacijo, je zagotovo smiselno uporabiti ustreznejšemateriale, prav tako enako velja pri talnih oblogah, ometih in preostalem. Nujno bi bilo pritrjevanjecistern centralne kurjave, ki morajo biti pritrjene oziroma sidrane dovolj močno. Ob zalitju prostorovje vzgonska sila zelo močna, zato mora biti montaža strokovna in po možnosti v kombinaciji sprimerno postavitvijo cisterne, da vsaj ni na najnižjem nivoju. Naknadno se lahko vgrajujejo tudiprotipoplavni ventili na kanalizaciji, ki preprečujejo povratni udar kanalizacije. Ti se nameščajo medkanalizacijo in hišo, pri čemer pa je možnost namestitve odvisna od dobrega stanja celotnekanalizacije.Protipotresna varnost, protipožarna varnost... Kakšna pa je poplavno varna gradnja?Najboljša protipoplavna varnost je izogibanje poplavnim in plazovitim območjem oziromaupoštevanje lokacijskih pogojev gradnje na takih območjih. Uporaba kakovostnih in predvsemprimernih materialov, razumna uporaba nižje ležečih prostorov, dodatni varnosti ukrepi... Kdor segradnje nepremičnine loteva po predpisih in upošteva vso regulativo ter priporočila, je na dobri potida se izogne vdoru vode, pa tudi če do tega pride, je škoda zmanjšana na minimum.