že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

8 (iz)brano8. oktober 2009 –BarometerMesarji pobirajo subvencijeV hlevih molzejo izguboBo kmet komunalni delavec? – Kam gre 150 evrov po govejem pitancu?Daniel Grabar, dr. med., strokovnidirektor soboške bolnice,ima verjetno vrhunskoorganizirano delo zdravnikovv bolnici, ker sicer verjetnone bi zmogel kot samostojnipodjetnik še dela vceljski bolnišnici, z občasnopomočjo pa je prisoten tudiv izolski bolnišnici.Franc Jurša, župan Ljutomera,ni uspel z novo določitvijovolilnih okrajev v občini.Po novem predlogu okrajevbi mesto Ljutomer z okolicoostalo brez enega svetnika.Slavko Mihalič, nekdanji županSv. Jurija ob Ščavnici, boopravljal sto ur družbenokoristnegadela.Ni še dolgo od tega, ko ježivilskopredelovalna industrijaizvedla medijsko ofenzivoin ponovno pokazala sprstom na kmeta. Odprto jebilo vprašanje subvencioniranjain produktivnosti nakmetijah in pritiska na kmete.Posredno je to pomenilotudi pritisk na zniževanjeodkupnih cen. To je svojevrstenparadoks, kajti visokaproduktivnost ni nujno povezanaz višjo kakovostjo pridelanehrane, toda to je enaplat, ki postavlja kmeta v kritičenpoložaj. V ponedeljekso se dvignili evropski kmetje,ki ta čas izražajo nezadovoljstvozaradi podcenjenegamleka. Na evropski ravni jeaktualno mleko, ki po izbruhukrize pristaja vse nižje.Očitno je po nagli rasti cenpred dobrima dvema letomaprišlo do nenadnega padca,ki je predvsem odvisen od nanovo vzpostavljenega odnosamed ZDA in Kitajsko. Evropanima odgovora, kako se lotitiproblema po vstopu Kitajskev svetovno trgovinsko organizacijo.Odmaknimo se od svetovnegatrga, kjer naš kmet ni ključenigralec, in se vrnimo na domačedvorišče. Analitične kalkulacije,ki jih je prejšnji mesec objavilKmetijski inštitut Slovenije, Oddelekza ekonomiko kmetijstvakažejo na to, da je nezadovoljstvokmetov opravičeno. Opravičenoje tudi zaradi tega, ker primerjalneodkupne cene predvsem primladem pitanem govedu, to seje pokazalo tudi pri pšenici, kupceviz sosednjih držav, predvsemv Avstrije in Italije, dokazujejo, daje naša industrija v ofenzivi s pritiskanjemna vse nižje odkupnecene. Tak odnos po tej logiki silinašega kmeta, da se prelevi v komunalnegadelavca, ki se bo preživljalzgolj s skrbjo za krajino.Tovrstne subvencije so zajamčendohodek, ki jim ga prizna država.Kakršna koli pridelava ali prirejapa že pomeni izgubo in postopnonažiranje lastne substance.Avstrijec priznava za50 centov višjo cenoOdkupna cena za mlado pitanogovedo povprečne teže 550kilogramov pri domačih kupcihali predelovalni industriji segiblje med 2,6 in 2,7 evra po kilogramuza toplo polovico. Najvišjacena, ki jo je mogoče dosečidoma, je 2,9 evra za kilogram.Rejci iz sosednje Avstrije, ki postajajovse pomembnejši kupcigovejih pitancev, zlasti večji, paplačujejo govedo enake kakovostimed 3,2 in 3,25 evra po kilogramu(in to ne mešetarji, da ne bopomote). Italijanski kupci so pripravljeniplačati še kakšen centveč. Na naših trgovskih policahs svežim mesom vse pogostejenaletimo na goveje meso »avstrijskegaporekla«, katerega cene pane odstopajo od povprečnih maloprodajnihcen mesa domačegaporekla. Te se gibljejo v povprečjumed šest in sedem evripo kilogramu. Razmerje med avstrijskooziroma italijansko odkupnoceno goveda in maloprodajnoceno mesa je normalno, sajje v normalno urejenih sistemihpovprečna odkupna cena približnopolovico maloprodajne cenesvežega mesa. Podobno je tudi sprašičjim mesom, kjer sicer ni zaznatitako intenzivne prisotnostitujih kupcev, se pa tudi tu vrtijoodkupne cene med 1,6 in 1,65evra za kilogram žive teže, povprečnemaloprodajne cene svežegamesa pa se gibljejo okrogpetih evrov.Avstrijci tudi niso dobrotniki,kot se zdi na prvi pogled, todakljub vsemu s ceno našemu kmetupokrijejo vsaj tisti del proizvodnihstroškov, ki jih ima brez subvencij.Skupni stroški prireje naglavo 550-kilogramskega pitancaznašajo 1348,45 evra, od tegaje vrednost materiala 1006,68evra, veterinarske storitve 44,04,amortizacija 53,67, domače storitve112,42 in obveznosti s stroškimateriala 131,64 evra. Kot stranskiprodukt je gnoj ovrednotens 60,97 evra. Kmet je upravičendo 102,38 evra premije za bike,Podoben pitanec je za našega mesarja vreden 2,70 evra, za avstrijskega ali italijanskega pa3,20 evra po kilogramu klavne teže. Tako dobi kmet pri našem kupcu ob povprečni 58-odstotniklavnosti oziroma približno 320 kilogramih mesa 860 evrov, pri tujem kupcu pa 1024 evrov.zgodovinska pravica in premijaznašata 47,02, klavna premija indodatno plačilo 31,35, regionalnoplačilo za travnik 28,84 in zanjive 27,44 ter vračilo trošarine16,85 evra. Skupno je kmet upravičendo 253,88 evrov subvencij.Stroški pitanja, zmanjšani zasubvencije, tako znašajo 1033,60evra. Kmet tako dobi pri avstrijskemali italijanskem kupcu, kiimata približno podobne odkupnecene, med 1024 do 1030 evriza glavo goveda, medtem ko munaš kupec plača med 860 in 865evri po glavi. Po domačih odkupnihcenah ima kmet za skoraj170 evrov izgube po glavi goveda,medtem ko pri tujem kupcuposluje s pozitivno ničlo. Povedanodrugače, vsaj stroške dela silahko poplača.MlekoVeliko huje je pri mleku, kjerso analitična razmerja podobna,s to razliko, da so postavke storitevoziroma stroškov dela bistvenovišje. Tako stroški pri prireji4500 litrov mleka po kravi znašajo2515,45 evra, zmanjšani za245,81 evra premij pa 1788,30evra. Pri 6500 litrih mleka znašajointenzivnejši proizvodnjistroški 2825,42 evra, z odbitimisubvencijami pa 2030,79 evra.Stranski produkti so v obeh primerihovrednoteni enako, in sicerdohodek od teleta je ocenjenna 293,33 evra, gnojevka na 87 inizločena krava iz proizvodnje na102,01 evra.Dejanski zaslužek od prodanegamleka po kravi pa je pri 4500litrih 900 in pri 6500 litrih 1300evrov. Minus pri poslovanju jeočiten. Ministri EU so sklenili, dabodo kmetom pomagali z 42 evripo kravi molznici.Zanimiva je še ena postavka,namreč cena telet. Kmet, ki uhlevljapitance, plača za tele, težko120 kilogramov, nekaj čez 333evrov, medtem ko je kalkulativnaodkupna cena okrog 293 evrov.Okrog 12 odstotkov je vmesnihprovizij. Pri rejcih govejih pitancevje še en ključen dejavnik,znotraj domače goveje verigesi namreč ne morejo zagotovitidovolj telet za nadaljnje pitanje,zato so odvisni od lastne nabavev državah vzhodne Evrope. Stroškinabave pa v analitični kalkulacijiniso zajeti.Primerjava cen le ponazarja,da položaj živinorejcev, pa tudipoljedelcev – a o teh več naslednjič– ni spodbuden. Predelovalnaindustrija in trgovina neupravičenopritiskata kmeta v kot.Razlike v odkupnih cenah zgoljdokazujejo, da predelovalna industrijaponovno kuje dobičke,težko je namreč verjeti, da bi tapadec cen pobrala trgovina s svojimimaržami. Namesto v parlamentin vlado bi zdaj kmetje moralipred ali v mesarije. Če te zdajnimajo akumulacije, potem je nimajo,ker jih nekdo izčrpava naVolkov način.J. VotekJože Turkl, nekdanji Murinsindikalist in sedaj na »varnem«sekretar območne organizacije,bo končno moraltudi nekaj narediti. Poskrbetimora vsaj za to, da delavcipravočasno prijavijo vse svojeterjatve v stečajno maso.Darja Odar, izvršna direktoricaza kadre v nekdanjiMuri, še zdaj ne razume takovisoke pripadnosti delavcevtemu podjetju.Evropsko središče Maribor z dvema visokošolskima študijema v M. SobotiBlagoslovljena tudi programaVelik interes za vpis je potrdilo kar 420 prijav – Sto srečnežev bo za leto študija odštelo 3.400 evrovEvropsko središče Mariborje vstopilo v Pomurje velikopotezno.Slavnostna otvoritevv petek, 2. oktobra, je potekalav velikem slogu – najprejv grajski dvorani s pozdravnimigovori župana in ministradr. Boštjana Žekša, kulturnimprogramom QvintetaAeternum in s predstavitvijoštudijskih programov, kijih bodo izvajali v sodelovanjuz Visoko zdravstvenošolo Novo mesto, nato pa seje otvoritvena slovesnost nadaljevalaše v Lendavski ulici9 z blagoslovitvijo škofa RKCdr. Marjana Turnška in škofaevangeličanske cerkve mag.Geze Erniše.Blagoslovitev novih programov in prostorov v Murski Sobotini znižala cene: študentje bodo morali odšteti 3400 evrovna leto. Foto: N. B. Š.Oba visokošolska programa, fizioterapijain zdravstvena nega,sta bila v Pomurju že dolgo pričakovanain zaželena, čeprav somnogi upali, da bodo imeli možnostrednega študija. Toda, kotkaže, je bilo težko uspeti tudi splačljivim študijem, ki stane 3400evrov za eno študijsko leto. A žeob prvih informacijah in predstavitviprogramov v Murski Soboti(o čemer smo pisali tudi Vestniku)je bilo več kot očitno, da jeinteres med dijaki in zaposlenimiza vpis v ta program velik. Prejeliso čez 420 prijav, sprejeli pa solahko le 100 študentov iz celotneSlovenije, 60 za program fizioterapijein 40 za program zdravstvenenege. Prav veliko zanimanje jeverjetno pripomoglo, da so uspeliakreditirati programe in jih vpisativ razvid, kajti dolgo ni bilo znano,ali bodo sploh uspeli uresničitinapovedano.Bernarda B. PečekPonujamo pomoč in podporoosebam s težavami v duševnemzdravju, ljudem v duševnistiski in njihovim svojcem.Kontaktna številka O51 475 199OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER