že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

6LOKALNA SCENA8. oktober 2009 –Občina Veržej: težave s proračunomObnova šoleprestavljenaČeprav je bilo pred četrtkovim zasedanjem veržejskega občinskegasveta slišati tudi to, da bi bilo glede na težavne likvidnostnerazmere nujno organizirati krizno ekipo, ki bibedela nad finančno situacijo in aktivno ukrepala, se svetnikomob obravnavi polletnega poslovanja občine to ni zdelopotrebno.Ob polletju je imel namreč občinski proračun samo 23,2 odstotkanačrtovanih prihodkov za vse letošnje leto, vanj se je od načrtovanih1,8 milijona evrov nateklo samo dobrih 434.000. V Veržeju so za vseleto načrtovali več kot 1,9 milijona evrov odhodkov, v prvih šestihmesecih pa so realizirali le blizu 525.000 evrov, kar znaša 27,4 odstotkapredvidenega zneska. Še slabše je z investicijskimi odhodki, kiznašajo zgolj 15,7 odstotka načrtovanega za vse leto. V tem obdobjuso sicer uspeli poplačati stroške gradnje kanalizacije, ki je bila zgrajenav lanskem letu, v prvi polovici leta 2009 so poravnali tudi obveznostiglede obnove povezovalne ceste Veržej–Banovci in izgradnjesprehajalno-kolesarske poti Banovci–Veržej, toda manjša realizacijaodhodkov je opazna pri študijah o izvedljivosti projektov, projektnidokumentaciji, nadzoru in investicijskem inženiringu.V tej luči so svetniki Občine Veržej po skrajšanem postopku brezvečjih pripomb potrdili rebalans proračuna za leto 2009. Po besedahžupana Slavka Petovarja bo ta za več kot 503.000 evrov nižji odprvotno načrtovanega proračuna, za približno toliko (okrog 570.000evrov) pa bodo manjši tudi odhodki. »Največjo težavo vidim v tem,da še vedno ni dokončno urejena oskrba z vodo v občini, kar gotovozavira nadaljnji razvoj, zato si bomo prizadevali, da ta problem čimprej odpravimo in celotno vodovodno omrežje spravimo 'pod streho'.Poglavitno odstopanje je v tem, da v naselju Banovci ne bo izvedenprojekt gradnje vodovoda, zato tudi ne pričakujemo sofinanciranjaobčanov, pa tudi od Term Banovci se bo nateklo veliko manjsredstev. V teh kriznih gospodarskih razmerah pa si seveda ne moremodovoliti odpiranja novih investicij. Strahovi, da marsikaj načrtovanegane bomo mogli uresničiti, so upravičeni.«Pridružil se mu je tudi svetnik Andrej Sraka, katerega bode v očizlasti velik izpad prihodkov v primerjavi z odhodki. Opozoril je »nanajvečji odmik med sprejetim proračunom in rebalansom pri investicijskihodhodkih, ki je posledica neizvajanja investicije na Osnovnišoli Veržej«. Zaradi pomanjkanja denarja so sanacijo omenjenešole preložili na prihodnje leto.Milan JeršeNa seji podprli odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektoratain redarstva, ki od letos deluje v občinahLjutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij in Veržej.Soglašali so tudi z najetjem 620.000 evrov posojilaPrleške razvojne agencije za izvedbo raznih projektov.Tudi letos čez 30 brucev kmetijske fakultete v RakičanuDražji od MariboraŠtudij je poceni za študente, ne pa tudi za fakulteto– Še vedno pogrešajo večjo podporo regijeIzgradnja pomurske avtocesteje za dislocirano enotoFakultete za kmetijstvo Univerzev Mariboru v Rakičanudvorezen meč, je prepričandr. Črtomir Rozman, predstojnikedinega rednega študijskegaprograma v Pomurjuin edinega tovrstnega v Slovenijiz imenom Management vagroživilstvu in razvoj podeželja.Kakor je sedaj za profesorjein študente iz drugihkrajev Slovenije razdalja doRakičana krajša, tako je postaldostopnejši tudi študij vMariboru.Kljub temu so uspeli napolnitiprvi letnik s čez tridesetimištudenti, ki so prvega oktobraže začeli obiskovati predavanjav dvorcu Rakičan. Na voljo imajoštiri sodobno urejene predavalnicein računalniško učilnico, kemijskevaje pa opravljajo na sosednjiSrednji zdravstveni šoli. Dosedaj sta dva študenta, ki sta semed prvimi vpisala v ta programv šolskem letu 2006/2007, žeuspešno zagovarjala diplomskonalogo, 16 pa jo še pripravlja.Dr. Črtomir Rozman se zavedavedno večje konkurence tudi v visokošolskemizobraževanju. Todaso edini, ki imajo redni študij inizjemno dobro sodelovanje priopravljanju prakse s Panvito: »Dosedaj je to še vedno edini redniin s tem brezplačen študij, ki gaje sem prinesla mariborska kmetijskafakulteta ob iniciativi dr.Stanka Kapuna in ravnatelja ŠtefanaSmodiša s sosednje biotehniškešole. Projekt je bil vsekakorupravičen. Toda če bo na fakultetifinančna kriza, se bo ponovnopojavilo vprašanje: Zakaj v Rakičanu?«In to vprašanje se pojavljaskoraj vsako leto, čeprav drži tudidejstvo, da se večina študentovnajverjetneje sploh ne bi odločilaza študij, če ga ne bi bilo pravdoma. Toda ta študij država plačujepodobno kot vse druge študijskeprograme fakultete. Rozmanpojasnjuje: »Imamo sredstva,ki prihajajo po uredbi, ki večinomazadostujejo. Nekako zadoščajo,ker smo racionalizirali programe.Pa vseeno je to ločena enota,tu so potni stroški, zato je ta študijza 60 ali celo 70.000 evrov dražji,kot če bi bil v Mariboru.«Foto: Nataša JuhnovV šolskem letu 2009/2010 si je rakičanski program ponovno izbralo čez trideset brucev.Dr. Črtomir Rozman: »Poprvem letniku se zmanjšaštevilo študentov skoraj zapolovico, ostanejo le najboljši.«Foto: B. B. P.Zaradi negotovosti, velikegazanimanja in pozitivnega učinkaizvajanja študija v regiji bi bilovsekakor še kako dobrodošlo, dabi se vse občine v regiji poenotilein sprejela nekakšen sklepo stalnem sofinanciranju. Zdajsredstva nakazujejo le tiste občine,iz katerih so vpisani študenti.Nihče pa se ne vpraša, kako dragje študij za starše otrok, ki niso izMaribora in Ljubljane, ali kolikodenimo je samo manj onesnaževanja,če se vozijo trije profesorjinamesto 30 študentov v kraj študija.Seveda je za fakulteto to potemcenejše, ker potne stroškeali stanovanje v kraju študija v velikovišjem znesku plačajo staršištudentov. Če jih seveda lahko,če ne, pa otroci ne morejo nadaljevatišolanja.Bernarda B. PečekLjudje iz ranljivih družbenih skupin oživljajo pozabljene obrtiInvalidi gradili Panonsko vas15 jih je prejelo potrdila, da so končali celovitoenoletno usposabljanje, v katerem je sodelovaloskupno 57 oseb in devet mentorjevMinuli petek je društvo Mozaik(humanitarno, prostovoljno,samostojno in nepridobitnozdruženje fizičnihoseb) na kmetiji Korenika vŠalovcih (uradno je to zaposlitvenicenter za osebe, kiimajo le 30- oziroma največ50-odstotno delovno sposob-Kmetija Korenika je vzor, kako se lahko obnovi stara propadajoča stavba, ki je postala središčepridelave in predelave zdrave hrane na tem delu Goričkega. Foto: B. B. P.Alojz Kavaš, predsednikdruštva Mozaik: »Prijavilismo nadaljnje projekte,tudi s področja socialnegapodjetništva, s katerimi bizačeli udejanjati noršinskoPanonsko vas – če bodoseveda vsi papirji dobljenipravočasno.«Kristjan Horvat, Lemerje:»Vesel sem, da sem končalto usposabljanje, saj semse marsikaj naučil. Sem some napotili z zavoda za zaposlovanje,prej pa sem bilna Inštitutu za rehabilitacijo.Zaposlen sem pri Koreniki.«Andreja Pentek, Brezovci: »Popoklicu sem tekstilna tehnologinjain imam status invalida.Zelo vesela sem, da semkončala to usposabljanje inda sem dobila možnost delav Pribinovini, saj zelo rada pečemin kuham. Pripravljamomnogo zdravih jedi, peciva inkruha, ki jih prodajamo tudi vMaximusu.«nost) podelilo potrdila posameznikom,ki so uspešnosklenili enoletno usposabljanjev treh vsebinskih modulih,ki so jih poimenovalipo lesu, ilovici in slami. Priprikazu dejavnosti in predstavitvirezultatov projektaz naslovom Panonska vas jesodelovala še ena skupnostz neobičajnim starodavnimnaslovom – Pibinovina, ki jepravzaprav invalidsko podjetjeza ekopridelavo in ekopredelavo,izdelke pa že nekajčasa uspešno trži. Povezovalniosebi sta Alojz Kavaš in GoranMiloševič.Projekt Panonska vas – usposabljanjeinvalidov za dela priohranjanju in kreativni uporabikulturne dediščine je v celotivreden 111 tisoč evrov, izvedli paso ga s pomočjo Evropskega socialnegasklada in Ministrstva zakulturo Republike Slovenije, kista skupno prispevala 99 tisočevrov. V različnih delavnicah seje v okviru programa usposabljalo57 oseb iz ranljivih skupin, celotniprogram usposabljanja pa jesklenilo 15 oseb. Občasno so sedelavnicam pridružili tudi učenciOŠ IV Murska Sobota. Uporabalesa, ilovice in slame v graditeljstvu(tesarstvo, slamokrovstvo,ilovnati ometi) si le počasi utirapot v našo zavest, čeprav, kot jepovedal Alojz Kavaš: »… slutimo,a ne moremo natančno povedati,da je to tista starodavna staroslovanskamodrost, ki se je prevečzanemarjala. Ostala je na nezavedniravni, zato moramo le podrezativ žerjavico in jo priklicati izglobin. In to počnejo ti marginalci,pomagajo nam, da se osvobodimote navezanosti na zahodnemiselne modele in ponovno verjamemosvoji slovanski identiteti.«Prej kot v graditeljstvo so simateriali, kot sta les in slama,utrli pot v kreativnost, vsekakorpa je pomembno, da si ponovnoutrejo pot v zavest prekmurskegaprebivalstva, čeprav počasi ins pomočjo programov, ki so namenjeniranljivim skupinam.Bernarda B. Peček