že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

Turistični Po naših znanih vodnik potehTurističneprireditveKapela – V nedeljo, 11. oktobra,ob 14. uri bo pri klopotcu TD KlopotecKapela prireditev Mošt inkostanj, kmečki praznik s ponudbopečenih kostanjev in mošta vinogradnikov,v duhu ohranjanjastarih kmečkih običajev in plesa.Ljutomer – V nedeljo, 11. oktobra,ob 14. uri bodo na hipodromukasaške dirke, ki jih organizira KKLjutomer.Grad – V Viteški dvorani Graduso odprli razstavo Tujerodne vrste– prezrta grožnja, s katero želijoopozoriti na grožnjo tujerodnihvrst, torej rastlin in živali, ki so tujegaizvora in pomenijo grožnjo zanaše naravno okolje. Razstavo jepripravil JZ Krajinski park Goričkov sklopu projekta Thuja, na ogledpa je do 18. oktobra.Jeruzalem – Turistično-informacijskicenter Jeruzalem, v kateremje tudi trgovina s spominki in vinoteka,je odprt vsak dan med 10. in18. uro.PopravekV prejšnji številki Vestnika smo vbesedilu Zloženka v štirih jezikih priomembi avtorja fotografij v zloženkipomotoma napisali ime Tomaž Vrečič.Pravilno je Tomislav Vrečič.Okrogla miza o turizmu v LendaviBograč je svetla izjemaManjkajo nam prodajni turistični produkti, ne uspemo prodajati zgodb, ni primernih spominkovTurizem – razvojna priložnost tudiv Lendavi je bil naslov okrogle mize,ki so jo ob svetovnem dnevu turizmapripravili v lendavskem hotelu Elizabeta.Generalni direktor direktorata za turizemmag. Marjan Hribar je predstavil svojpogled na turizem v Lendavi in okolici vkontekstu turizma kot slovenske razvojnepriložnosti. Letos je število prenočitevv Evropi ob recesiji padlo za osem odstotkov,pri nas pa za tri odstotke in splohkazalci na področju turizma v Sloveniji intudi v Pomurju niso slabi: »To pomeni, daimamo močno turistično gospodarstvoz jasno vizijo. V vladi se trudimo, da bislovenski turizem razvijali čim bolj regionalnouravnoteženo, v skladu s trajnostnimrazvojem. V preteklih letih je bilov Sloveniji veliko naložb v turizem, imelismo ekstenziven razvoj turizma. Vendarje ob tem treba upoštevati tudi okoljskanačela. Marsikje po svetu že imajo težave,ker so uničili ravnovesje med okoljskimistandardi in naložbami v nove turističnezmogljivosti. Veliko neizkoriščenih priložnostiv lendavski občini je tudi v okoliškihkrajih, še posebej s turističnimi kmetijamiin v turistični ponudbi v okoliškihgoricah. Lahko pa bi bilo tudi veliko večekološko pridelane hrane.«Marjan Hribar in Igor Magdič na razpravi o razvojnih priložnostih v turizmuFoto: J. G.Lendavski župan Anton Balažek je poudaril,da je razvojna vizija Občine Lendavapostati turistično še privlačnejšadestinacija, razpoznavna po multikulturnosti,odprtosti in urejenosti. Strinjal seje s Hribarjem, da je v občini še velikoneizkoriščenih turističnih možnosti: »Sedajdosegamo okrog 120.000 prenočitevletno in mislim, da jih lahko dosežemo250.000 tisoč. Ob visoki stopnji brezpo-selnosti bi se lahko okrog tristo ljudi zaposlilona tem področju. Imamo terme,športne objekte in vso drugo potrebnoinfrastrukturo. Vendar jo je treba polnitis primerno vsebino in temu bomo moralidati večji poudarek. Smo pridni in delavni,toda ne znamo tržiti.«Direktor Term Lendava Igor Magdič jepovedal, da iz leta v leto beležijo več prenočitev,lani jih je bilo že 104.000, torejveč kot 25 tisoč gostov. Vendar pa meni,da ljudje v mestu in okolici premalo začutijoturistično priložnost, ki jo pomenijoti gosti: »Sami spodbujamo goste, dagredo po okolici term, jim ponujamo večerjena turističnih kmetijah. Vendar stav Lendavi glavna aduta, ki privabljata goste,termalna voda in neokrnjena narava,ob tem pa še prijazni ljudje. Še veliko potencialovje, ki pa jih ne znamo izkoristiti.Ponudbe je sicer veliko, vendar je povprečna.Manjkajo nam prodajni turističniprodukti, ne uspemo prodajati zgodb,manjkajo primerni spominki. Izjema jepromocija bograča. Naši turistični produkti,ki jih moramo skupaj oblikovati,bodo uspešni in bodo zaživeli takrat, kojih bodo začutili domačini, ko se bodo tiz njimi identificirali in bodo na njih ponosni.«Jože GaborSedma Dödolijada v PuconcihMački kuhali najboljeV nedeljo je potekalo sedmo tekmovanjav pripravi dödolov, prekmurskejedi, ki so jo kuhale naše babice.Po mnenju strokovne komisije, ki je ocenjevalapripravo, videz in okus dödolov, jebila najboljša ekipa z imenom Maček, v katerista kuhala brat in sestra Marjana MačekVrhovec in Franc Maček. Druga je bilaekipa Občine Tišina, tretja pa ekipa KS Puconci.V pripravi dödolov se je pomeriloštiriindvajset moštev iz Prekmurja, Prlekijein Porabja, pa tudi bolj oddaljenih krajev,kot je Selnica ob Dravi.Obenem je bila v večnamenski dvoranitudi razstava prekmurskih domačihdobrot. V kulturnem programupa so nastopila kulturna in turističnadruštva. Prireditev je organiziraloKulturno-turistično društvo Puconci,povezoval pa jo je Milan Zrinski. Predsednicadruštva Katica Štefanec je povedala,da je namen prireditve ohranjatitradicijo priprave domače jedi izkrompirja, moke in vode, ki jo potemše zabelimo.J. G.Foto: N. J.Generalna skupščina Svetovneturistične organizacije (WTO)Letošnja generalna skupščina Svetovne turistične organizacije (WTO) potekate dni v mestu Astani v Kazahstanu. Udeleženci poudarjajo pomen okrevanja gospodarstvapo svetovni finančni krizi s pomočjo intenzivnega razvoja turizma, torejz večjim zaposlovanjem, infrastrukturo in trgovino v okviru te panoge. MarjanHribar, direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo RS, jepredstavil izkušnje slovenskega turizma pri premagovanju kriznih razmer, polegtega pa uspešno kandidiral za mesto predsedujočega za Evropo pri UNWTO.B. B. P.Črno bo v Občini Moravske Toplice postalo zelenoKar 28 divjih odlagališčProjekt čistejšega okolja je podprla tudi Norveška – Dokončanje leta 2011V Turistično destinacijskem centruOaza zdravja v Tešanovcih je potekalootvoritveno srečanje projektaSpremeniti črno v zeleno. ObčinaMoravske Toplice s tem projektomskuša rešiti problem divjih odlagališčin vplivati na izboljšanje kakovostiokolja ter poučiti prebivalce opravilnem ravnanju z odpadki. Projektje podprla donacija Norveške vvišini 85 odstotkov od skupne vrednosti.Vrednost projekta znaša 364.700evrov, preostalih 15 odstotkov pa bo prispevalaobčina.Župan Franc Cipot je v pozdravnemnagovoru poudaril pomembnost omenjenegaprojekta za občino, vodja projektaMartina Vink Kranjec pa je predstavilavsebino ter cilje projektnih aktivnosti.Poudarila je, da se kljub nekaterim sprejetimukrepom pri ravnanju z odpadki(organiziran odvoz smeti gospodinjstev,ločeno zbiranje odpadkov) nepremišljenoodlaganje odpadkov v občini ševedno pojavlja. Projekta se bodo lotilidvostopenjsko. Na eni strani bodo s saniranjemdivjih odlagališč poskrbeli zanjihovo dejansko odpravo, na drugi pabodo s preventivnimi ukrepi poskrbeli,da v prihodnje ne bi prišlo do ponovitveproblema. »Glavni rezultati projektabodo izdelan sistem evidentiranja insanacije divjih odlagališč, izvedba raziskav,študij, anket, izvedba delavnic, razstavin brošur na temo divjih odlagališčin njihovega vpliva na okolje. Načrtujemovsaj dvajset delavnic, vključitev širšejavnosti in predstavnikov medijev terozaveščanje občanov. Imeli bomo tudipreventivne ukrepe, kot so čistilne akcije,odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov,ureditev ekoloških otokov in zasaditevdreves,« je poudarila Vink Kranjčeva.Divjih odlagališč je še posebno veliko na Goričkem. Foto: OMTProjekt naj bi bil končan aprila 2011.Razmišljanja so na srečanju podališe trije strokovnjaki. Štefan Kovač, vodjaobmočne enote Zavoda za gozdoveSlovenije, je navedel dejstva, zakaj gozdne more biti kraj za zbiranje odpadkov.Omenil je podatek, da v Pomurju gozdporašča le 30 odstotkov ali slabo tretjinocelotnega prostora. Kljub njegovi majhnostiin omejenosti mu je vsiljen še interespokvarjene potrošniške družbe – interespo odlaganju odpadkov. Zavod zagozdove Slovenije nasprotuje odlaganjuodpadkov v naravno okolje in se zavzemaza čim prejšnjo sanacijo obstoječihmajhnih in velikih odlagališč odpadkovv gozdovih (in zunaj njih) ter za vzpostavitevsistemskih možnosti ločenega zbiranjain odlaganja odpadkov na zato pripravljenihin nadzorovanih mestih, ki pamorajo biti ljudem dovolj blizu, da so jihvoljni uporabljati.Drago Dervarič, direktor podjetja Saubermacher-Komunalaiz Murske Sobote,je ob diaprojekciji fotografij divjih odlagališčspregovoril o njihovi problematiki.V Občini Moravske Toplice jih je zazdaj uradno zabeleženih 28, čeprav jenjihova številka v resnici najverjetneješe višja. Posebej kritična divja odlagališčaso pri Kančevcih, Martjancih, Motvarjevcih,Ratkovcih, Sebeborcih, Seluin Vučji Gomili. Branko Šrok, direktorpodjetja Čista narava, d. o. o., pa je predstavilgradbene odpadke. Teh je v Slovenijiletno približno eno tono na prebivalca.V Evropi jih Španija najmanj,Nizozemska pa največ (90 odstotkov)znova porabi za ponovno proizvodnjo.Zbirnih centrov za gradbene odpadke jev Sloveniji kar nekaj, v Pomurju pa na žalostle eden. Ima ga podjetje Pomgrad vBakovski ulici v Murski Soboti.T. K.