– 8. oktober 2009 37»So dnevi in trenutkipolni sreče in miline,ko radostni oči zapremoin <strong>si</strong> tiho zaželimo, da ne mine.«ZAHVALATiho, kakor je živel, se je od nas v 63. <strong>let</strong>u poslovil naš dragiJožef Botiz GaberjaOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,dobrim sosedom, botrini, bivšim sodelavcem CP M. Sobota insodelavcem ZD Lendava, ki ste nam v težkih trenutkih stali obstrani, izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in za svete maše.Posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici, zdravnikom in osebjupljučnega oddelka ter intenzivne nege in dr. Štefanu Horvatu zalajšanje bolečin v zadnjih dnevih življenja.Iskrena hvala g. župniku Tomislavu Šantaku za lep pogrebniobred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala.Žalujoči najdražjiKo zaželim tvoje <strong>si</strong> bližine,grem tja, na mirni kraj tišine,kjer srce se bridko zjoče,ker verjeti tega noče ...V SPOMIN8. oktobra bodo minila 4 <strong>let</strong>a, odkarme je zapustil moj dragi možStanislavKovačod Grada 27 aHvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, se ustavite obnjegovem grobu, položite cvet ali prižgete svečko spomina.Žena IrmaKo bi mogel, ko bi smel,bi vam povedal, kako semtrpel, kako sem želel,da z vami bi živel.V SPOMIN3. oktobra je minilo sedemnajstžalostnih <strong>let</strong> od takrat, ko nas jezapustil naš dragi <strong>si</strong>n, brat in vnukSandi Andrejekiz Dolnjih SlavečKo <strong>si</strong> zaželimo tvoje bližine, gremo na mirni kraj tišine inobujamo prijetne spomine.Tvoji najdražjiV SPOMIN1. oktobra je minilo <strong>let</strong>o žalosti odtakrat, ko nas je zapustil naš dragiLudvik Pavličiz Sebeborcev,živel je v Murski SobotiIskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečopočastite spomin nanj.V<strong>si</strong> njegoviKje <strong>si</strong>, mama draga,kje je mili tvoj obraz,kje je roka tvoja,ki skrbela je za nas?V SPOMIN4. oktobra je minilo žalostno <strong>let</strong>o odtakrat, ko nas je zapustila naša dragamama, babica, prababica, tašča in sestraHelena Kodilaiz Ivanovec 28Hvala vsem, ki se je spominjate.Žalujoči njeni najdražjiCenik osmrtnic2 kol. x 8 cm 86,402 kol. x 9 cm 97,202 kol. x <strong>10</strong> cm <strong>10</strong>8,002 kol. x 11 cm 118,802 kol. x 12 cm 129,602 kol. x 13 cm 140,402 kol. x 14 cm 151,202 kol. x 15 cm 162,00Dodatek za sliko ali križ je 16,75 evra.Z DDVKOMPLETNE POGREBNE STORITVE,VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.PLAČILO TUDI NA VEČOBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060faks: 02 52 51 170Aleksandra Vučkič Banfi, s. p., veščica 17, 9000 murska sobotaCvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 Črenšovci- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne ceneTelefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699V SPOMINMinilo je dvajset <strong>let</strong>od takrat, ko nas je zapustiladraga mama, stara mama in taščaMarjetaSerdinšekz IvanecIskrena hvala vsem,ki za trenutek postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo aliprižgano svečo počastite njen spomin.V<strong>si</strong> njeniLe kdo pozabil tvoje bi srce,ki nas neskončno ljubilodo poslednjega je dne.Kadar zaželimo tvoje <strong>si</strong> bližine,gremo v tisti mirni kraj.Tam srce se tiho zjoče,da te ni, še vedno verjeti noče.V SPOMIN30. septembra mineva <strong>let</strong>o dni od takrat, ko nas jenepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil skrbni mož in očeKoloman Kuzmaiz Puževcev 28Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojiteob njegovem grobu z dobro mislijo in mu prižigate sveče terprinašate cvetje. Pogrešamo te vselej in povsod!Z ljubeznijo in zahvalo se ga spominjamožena Irma, <strong>si</strong>n Vlado in hčerka JožicaKogar imaš rad,nikoli ne umre,le daleč je ...V SPOMIN11. oktobra bosta minili dve <strong>let</strong>i žalostiod takrat, ko nas je zapustila dragamama, tašča, babica in sorodnicaMarija Bukvičiz Puževec 42Iskrena hvala vsem,ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu.V<strong>si</strong> njeni, ki smo jo imeli radiSrce je omagalo, dih je zastal,a spomin nate bo večno ostal.ZAHVALAV 90. <strong>let</strong>u nas je za vedno zapustildragi oče, tast, dedek in pradedekNikolajGostonjiz Čepinec 41Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,botrini, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovizadnji poti, nam izrekli sožalje, prinesli cvetje in sveče terdarovali za svete maše in cerkev.Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpetežalostinke.Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših Rakičan zapotrpežljivo skrb in nego.Žalujoči v<strong>si</strong> njegovi najdražjiKOMPLETNE POGREBNE STORITVEUREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozido 40 km, plačilo na več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,okenske police, kamnite mize, pulti, vazein drugi izdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 <strong>10</strong> 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a, 9231 BeltinciKOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaKOMPLETNE POGREBNE STORITVE:UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREMEBREZPLAČNI PREVOZI DO 30 kmPRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJAD. E. POGREBNIŠTVOtelefon: 02 521 37 00UREDITEV DOKUMENTOVOBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIHUREJANJE ZELENICPLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443Prazen dom je in dvorišče,naše oko zaman te išče.Življenje celo <strong>si</strong> garal,vse za dom, družino dal.OSMRTNICAOb svitu ponedeljkovega jutra je v 78. <strong>let</strong>u prenehalo biti odbolečin utrujeno srce našemu dragemuZoltanu Cipotuiz TešanovecV srcih njegovih najdražjih je ostala praznina, še njegoveljubljene rože so sklonile glave.Odšel je tja, tam ni trpljenja in ne gorja.Hvala vsem,ki ste ga pospremili h grobu.V<strong>si</strong> njegovi najdražjiZdaj bivaš vrh višave jasne,kjer ni mraku, kjer ni noči,tam sonce sreče ne ugasne,resnice sonce ne stemni.S. GregorčičZAHVALAV 86. <strong>let</strong>u nas je zapustila naša mama, babica in prababicaJulijana Tratnjekiz Lipovec 139Bolečino ob izgubi naše najdražje nam blaži spoznanje, da vasje veliko, ki čutite z nami in nam s svojim sočustvovanjem inpozornostjo pomagate preživljati dneve žalosti.Zato vsem in vsakemu posebej, ki ste bili ob nas in v mislih znami – od srca hvala!V<strong>si</strong> njeni
Turistični Po naših znanih vodnik potehTurističneprireditveKapela – V nedeljo, 11. oktobra,ob 14. uri bo pri klopotcu TD KlopotecKapela prireditev Mošt inkostanj, kmečki praznik s ponudbopečenih kostanjev in mošta vinogradnikov,v duhu ohranjanjastarih kmečkih običajev in plesa.Ljutomer – V nedeljo, 11. oktobra,ob 14. uri bodo na hipodromukasaške dirke, ki jih organizira KKLjutomer.Grad – V Viteški dvorani Graduso odprli razstavo Tujerodne vrste– prezrta grožnja, s katero želijoopozoriti na grožnjo tujerodnihvrst, torej rastlin in živali, ki so tujegaizvora in pomenijo grožnjo zanaše naravno okolje. Razstavo jepripravil JZ Krajinski park Goričkov sklopu projekta Thuja, na ogledpa je do 18. oktobra.Jeruzalem – Turistično-informacijskicenter Jeruzalem, v kateremje tudi trgovina s spominki in vinoteka,je odprt vsak dan med <strong>10</strong>. in18. uro.PopravekV prejšnji številki Vestnika smo vbesedilu Zloženka v štirih jezikih priomembi avtorja fotografij v zloženkipomotoma napisali ime Tomaž Vrečič.Pravilno je Tomislav Vrečič.Okrogla miza o turizmu v LendaviBograč je svetla izjemaManjkajo nam prodajni turistični produkti, ne uspemo prodajati zgodb, ni primernih spominkovTurizem – razvojna priložnost tudiv Lendavi je bil naslov okrogle mize,ki so jo ob svetovnem dnevu turizmapripravili v lendavskem hotelu Elizabeta.Generalni direktor direktorata za turizemmag. Marjan Hribar je predstavil svojpogled na turizem v Lendavi in okolici vkontekstu turizma <strong>kot</strong> slovenske razvojnepriložnosti. Letos je število prenočitevv Evropi ob rece<strong>si</strong>ji padlo za osem odstotkov,pri nas pa za tri odstotke in splohkazalci na področju turizma v Sloveniji intudi v Pomurju niso slabi: »To pomeni, daimamo močno turistično gospodarstvoz jasno vizijo. V vladi se trudimo, da bislovenski turizem razvijali čim bolj regionalnouravnoteženo, v skladu s trajnostnimrazvojem. V preteklih <strong>let</strong>ih je bilov Sloveniji veliko naložb v turizem, imelismo ekstenziven razvoj turizma. Vendarje ob tem treba upoštevati tudi okoljskanačela. Mar<strong>si</strong>kje po svetu že imajo težave,ker so uničili ravnovesje med okoljskimistandardi in naložbami v nove turističnezmogljivosti. Veliko neizkoriščenih priložnostiv lendavski občini je tudi v okoliškihkrajih, še posebej s turističnimi kmetijamiin v turistični ponudbi v okoliškihgoricah. Lahko pa bi bilo tudi veliko večekološko pridelane hrane.«Marjan Hribar in Igor Magdič na razpravi o razvojnih priložnostih v turizmuFoto: J. G.Lendavski župan Anton Balažek je poudaril,da je razvojna vizija Občine Lendavapostati turistično še privlačnejšadestinacija, razpoznavna po multikulturnosti,odprtosti in urejenosti. Strinjal seje s Hribarjem, da je v občini še velikoneizkoriščenih turističnih možnosti: »Sedajdosegamo okrog 120.000 prenočitev<strong>let</strong>no in mislim, da jih lahko dosežemo250.000 tisoč. Ob visoki stopnji brezpo-selnosti bi se lahko okrog tristo ljudi zaposlilona tem področju. Imamo terme,športne objekte in vso drugo potrebnoinfrastrukturo. Vendar jo je treba polnitis primerno vsebino in temu bomo moralidati večji poudarek. Smo pridni in delavni,toda ne znamo tržiti.«Direktor Term Lendava Igor Magdič jepovedal, da iz <strong>let</strong>a v <strong>let</strong>o beležijo več prenočitev,lani jih je bilo že <strong>10</strong>4.000, torejveč <strong>kot</strong> 25 tisoč gostov. Vendar pa meni,da ljudje v mestu in okolici premalo začutijoturistično priložnost, ki jo pomenijoti gosti: »Sami spodbujamo goste, dagredo po okolici term, jim ponujamo večerjena turističnih kmetijah. Vendar stav Lendavi glavna aduta, ki privabljata goste,termalna voda in neokrnjena narava,ob tem pa še prijazni ljudje. Še veliko potencialovje, ki pa jih ne znamo izkoristiti.Ponudbe je <strong>si</strong>cer veliko, vendar je povprečna.Manjkajo nam prodajni turističniprodukti, ne uspemo prodajati zgodb,manjkajo primerni spominki. Izjema jepromocija bograča. Naši turistični produkti,ki jih moramo skupaj oblikovati,bodo uspešni in bodo zaživeli takrat, kojih bodo začutili domačini, ko se bodo tiz njimi identificirali in bodo na njih ponosni.«Jože GaborSedma Dödolijada v PuconcihMački kuhali najboljeV nedeljo je potekalo sedmo tekmovanjav pripravi dödolov, prekmurskejedi, ki so jo kuhale naše babice.Po mnenju strokovne komi<strong>si</strong>je, ki je ocenjevalapripravo, videz in okus dödolov, jebila najboljša ekipa z imenom Maček, v katerista kuhala brat in sestra Marjana MačekVrhovec in Franc Maček. Druga je bilaekipa Občine Tišina, tretja pa ekipa KS Puconci.V pripravi dödolov se je pomeriloštiriindvajset moštev iz Prekmurja, Prlekijein Porabja, pa tudi bolj oddaljenih krajev,<strong>kot</strong> je Selnica ob Dravi.Obenem je bila v večnamenski dvoranitudi razstava prekmurskih domačihdobrot. V kulturnem programupa so nastopila kulturna in turističnadruštva. Prireditev je organiziraloKulturno-turistično društvo Puconci,povezoval pa jo je Milan Zrinski. Predsednicadruštva Katica Štefanec je povedala,da je namen prireditve ohranjatitradicijo priprave domače jedi izkrompirja, moke in vode, ki jo potemše zabelimo.J. G.Foto: N. J.Generalna skupščina Svetovneturistične organizacije (WTO)Letošnja generalna skupščina Svetovne turistične organizacije (WTO) potekate dni v mestu Astani v Kazahstanu. Udeleženci poudarjajo pomen okrevanja gospodarstvapo svetovni finančni krizi s pomočjo intenzivnega razvoja turizma, torejz večjim zaposlovanjem, infrastrukturo in trgovino v okviru te panoge. MarjanHribar, direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo RS, jepredstavil izkušnje slovenskega turizma pri premagovanju kriznih razmer, polegtega pa uspešno kandidiral za mesto predsedujočega za Evropo pri UNWTO.B. B. P.Črno bo v Občini Moravske Toplice postalo zelenoKar 28 divjih odlagališčProjekt čistejšega okolja je podprla tudi Norveška – Dokončanje <strong>let</strong>a 2011V Turistično destinacijskem centruOaza zdravja v Tešanovcih je potekalootvoritveno srečanje projektaSpremeniti črno v zeleno. ObčinaMoravske Toplice s tem projektomskuša rešiti problem divjih odlagališčin vplivati na izboljšanje kakovostiokolja ter poučiti prebivalce opravilnem ravnanju z odpadki. Projektje podprla donacija Norveške vvišini 85 odstotkov od skupne vrednosti.Vrednost projekta znaša 364.700evrov, preostalih 15 odstotkov pa bo prispevalaobčina.Župan Franc Cipot je v pozdravnemnagovoru poudaril pomembnost omenjenegaprojekta za občino, vodja projektaMartina Vink Kranjec pa je predstavilavsebino ter cilje projektnih aktivnosti.Poudarila je, da se kljub nekaterim sprejetimukrepom pri ravnanju z odpadki(organiziran odvoz smeti gospodinjstev,ločeno zbiranje odpadkov) nepremišljenoodlaganje odpadkov v občini ševedno pojavlja. Projekta se bodo lotilidvostopenjsko. Na eni strani bodo s saniranjemdivjih odlagališč poskrbeli zanjihovo dejansko odpravo, na drugi pabodo s preventivnimi ukrepi poskrbeli,da v prihodnje ne bi prišlo do ponovitveproblema. »Glavni rezultati projektabodo izdelan <strong>si</strong>stem evidentiranja insanacije divjih odlagališč, izvedba raziskav,študij, anket, izvedba delavnic, razstavin brošur na temo divjih odlagališčin njihovega vpliva na okolje. Načrtujemovsaj dvajset delavnic, vključitev širšejavnosti in predstavnikov medijev terozaveščanje občanov. Imeli bomo tudipreventivne ukrepe, <strong>kot</strong> so čistilne akcije,odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov,ureditev ekoloških otokov in zasaditevdreves,« je poudarila Vink Kranjčeva.Divjih odlagališč je še posebno veliko na Goričkem. Foto: OMTProjekt naj bi bil končan aprila 2011.Razmišljanja so na srečanju podališe trije strokovnjaki. Štefan Kovač, vodjaobmočne enote Zavoda za gozdoveSlovenije, je navedel dejstva, zakaj gozdne more biti kraj za zbiranje odpadkov.Omenil je podatek, da v Pomurju gozdporašča le 30 odstotkov ali slabo tretjinocelotnega prostora. Kljub njegovi majhnostiin omejenosti mu je v<strong>si</strong>ljen še interespokvarjene potrošniške družbe – interespo odlaganju odpadkov. Zavod zagozdove Slovenije nasprotuje odlaganjuodpadkov v naravno okolje in se zavzemaza čim prejšnjo sanacijo obstoječihmajhnih in velikih odlagališč odpadkovv gozdovih (in zunaj njih) ter za vzpostavitev<strong>si</strong>stemskih možnosti ločenega zbiranjain odlaganja odpadkov na zato pripravljenihin nadzorovanih mestih, ki pamorajo biti ljudem dovolj blizu, da so jihvoljni uporabljati.Drago Dervarič, direktor podjetja Saubermacher-Komunalaiz Murske Sobote,je ob diaprojekciji fotografij divjih odlagališčspregovoril o njihovi problematiki.V Občini Moravske Toplice jih je zazdaj uradno zabeleženih 28, čeprav jenjihova številka v resnici najverjetneješe višja. Posebej kritična divja odlagališčaso pri Kančevcih, Martjancih, Motvarjevcih,Ratkovcih, Sebeborcih, Seluin Vučji Gomili. Branko Šrok, direktorpodjetja Čista narava, d. o. o., pa je predstavilgradbene odpadke. Teh je v Sloveniji<strong>let</strong>no približno eno tono na prebivalca.V Evropi jih Španija najmanj,Nizozemska pa največ (90 odstotkov)znova porabi za ponovno proizvodnjo.Zbirnih centrov za gradbene odpadke jev Sloveniji kar nekaj, v Pomurju pa na žalostle eden. Ima ga podjetje Pomgrad vBakovski ulici v Murski Soboti.T. K.