že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

13.07.2015 Views

– 8. oktober 2009 33Otroci pozdravili jesenske dniOgrlice jesenskihplodovJesen ima res veliko čarov, poleg tega, da je to čas, ko se vsi otroci vrnejo v vrtce in šole, sepobarva v čudovite barve, postreže pa nam tudi z okusnimi in uporabnimi plodovi in sadeži.Otroci in vzgojiteljice v vrtcih znajo dobro izkoristiti danosti, ki jih ponuja narava v vseh letnihčasih, še posebno jeseni. V teh dneh dobivamo veliko čudovitih fotografij, kaj vse počnetev vrtcih in po šolah. Izbrali smo nekaj utrinkov.Za otroke in vzgojiteljicev vrtcu pri OŠ Tišinaje jesen najlepšiletni čas, saj nas bogatoobdari z barvami insadeži. Da bo veselješe večje, so na jesenskozabavo povabiliše starše. Iz jesenskihplodov so skupaj izdelovalinajrazličnejšeskulpture, lepljenkein odtise iz jesenskihplodov, in ker sadovijeseni niso lepi le naoko, ampak tudi okusni,so pripravili tudipisane sadne krožnikeiz jesenskega sadja. Tipa niso šli na razstavo,ampak za sladkanjevseh udeležencev.Jaz in moj bratMojemu bratu je ime Miloš. Skupaj sva le ob koncu tedna in vpočitnicah, saj obiskuje srednjo lesarsko šolo v Mariboru, zatostanuje v dijaškem domu. Čeprav sva skupaj le dva dni na teden,se ponavadi tudi takrat skregava in se malo stepeva. Manjka namapa vsak trenutek, ko nisva skupaj.Imava skrivnosti, ki jih nikomur ne zaupava. Ko sva skupaj,nama dogodivščin res ne zmanjka, saj imava oba polno glavo norčij.Skoraj vsak dan izkoristiva, da se voziva s skuterjem, igravaodbojko ali nogomet na igrišču ali se igrava kar doma na dvorišču.Velikokrat drug drugega ne razumeva, čeprav imava skorajenake probleme, saj imava le tri leta starostne razlike. Najlepšenama je, ko v nedeljo zjutraj vstaneva okrog devete ure in se sskuterjem odpraviva na Melince k babici in dediju, da ju presenetivaz obiskom. Ker je doma pripravljeno kosilo že okrog dvanajsteure, se morava kar hitro odpraviti nazaj domov. Zelo rada seigrava tudi z najinim kužkom Timmijem, ki je prava »faca«.Rada se imava, čeprav nisva vedno najboljša prijatelja. Zelo gapogrešam, ko je med tednom v Mariboru, zato si skoraj vsak dantelefonirava ali piševa SMS-e.Maja Martinec, 8. c, OŠ III Murska SobotaZakajZakaj tvoja lutka bila sem,ko pa ljubila sem te?Zakaj zavrnil si me,ko rekla sem, ljubim te?Zakaj ne moreš ljubiti me,ko pa v tvojem srcu vse zapisano je?Zakaj ne morem pozabiti,ko prvič si mi rekel – ne?Zakaj poljubil si me,ko pa v srcu začutil nisi me?Zakaj ljubila sem te,ko pa razočaral si me?Zakaj? Zakaj?Martina Horvat, Velika PolanaJesenJesen, jesen, jesen,ti sladka jesensi polna semenin sladkih sadov.V vinogradih sočnogrozdje zadiši,na jablanah polnojablan visi.V gozdu pa žesladki kostanjzame in zatev ježicah leži.Meta Štuhec,OŠ KriževciFoto: P. C.Tudi v Vrtcu Črenšovciso zaznamovali prvijesenski dan in za otrokepripravili delavnice,kjer se je na velikoustvarjalo. Izdelovaliso lutke iz jesenskihplodov, slikali s temperabarvami, odtisnililiste, slikali s prstnimibarvami. Najbolj zanimivo,polno smeha inotroških idej pa je bilogotovo »oblačenje« tetkeJeseni, kateri nisopozabili dodati nitiogrlice iz kostanjev.Tetka Jesen bo zdaj zotroki in vzgojiteljicamipričakala mrzlozimo.A. N. R. R.Vnučki največje veseljeStari starši so tisti, ki znajo ravno prav razvajati svoje vnučke, invnučki so tisti, ki osrečujejo dedke in babice. Tudi Lojzka iz Podgradaje zelo ponosna na svojega najmlajšega vnučka Jašo, seveda pa tudi navnučki Ines in Katarino ter Adama. Prav Jaša, ki bo kmalu star pet let,pa ima največ časa za svojo omo, kot ji pravi, in je veliko pri njej.Rad pride na kmetijo in na njej zelo rad dela, vozi samokolnico insi vanjo naloži še drva, zaliva rože, svoji babici pa tudi pomaga. Še posebnoje bil pozoren do nje, ko se je vrnila iz bolnišnice. Kar v posteljoji je prinesel sok, pomagal ji je telovaditi in se razgibavati, jospodbujal, z velikim užitkom pa skupaj zajtrkujeta. Babici Lojzki je šeposebej všeč, ko ji vnuk nalije kavo in prilije mleko. Je zelo skrben inpridno zbira plastične zamaške za dobrodelne namene. Jaša ima velikozanimivih idej in ob njem ni nikoli dolgčas. Letos se je spomnil,da bi skupaj z babico poiskala lepe kamne in jih porisala. Oma Lojzkamu ni mogla reči ne in tako sta pobarvala veliko kamenčkov, ki jih sedajpodarjata za srečo.Ker je vnuček Jaša babici v veliko veselje, ker ji rad pomaga, je babicadolgo premišljevala, kaj bi mu podarila. In tako se je odločila, zamu podari majhnega psička Lakija. Veselje je sedaj še večje.A. N. R. R.Z gumpiči se učimo tujih jezikovPajekPajki so drobne živalce, ki rade živijo v kotih naših stanovanj.Da smo dobili sostanovalca, spoznamo po pajčevini,ki jo spletejo. Imajo šest do osem oči in štiri parenog, iz zadka pa spuščajo lepljivo snov, ki se strdi in nastanemreža, kamor lovijo svoj plen aliizležejo jajčeca. Ob pomoči pajčevinenekateri pajki skačejo, letijoali se spuščajo z višin. Mednajbolj strupenimi je tarantelaali črna vdova, pajek pa jetudi klop, ki ga lahko dobimov naravi. Pajka je na filmuupodobil Spiderman, kije ena najbolj priljubljenihfantovskih figur. Tudi Gumpičepajki radi lovijo v svoje mreže,pa ne, da bi jih pojedli, ampak,da bi imeli družbo.Prevode besed pripravljajo učiteljitujih jezikov z Ljudske univerzeMurska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič,gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu voddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od18. do 19. ure.Prispevke, komentarje in menja pošiljajtepo e-pošti na naslov nana.rr@vestnik.si alipo pošti: Vestnik, za stran Barve otroštva,Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota.Kaja Zupančič,OŠ Križevcipri LjutomeruNadaljuj vzorec!Angleški jezik: spider (spajder)Nemški jezik: die Spinne (špine)Madžarski jezik: a pók (a pok)Španski jezik: la arana (la aranja)Italijanski jezik: il ragno (il ranjo)Francoski jezik: l`araignée (larenje)Esperanto: araneo (araneo)SrečaSreča je, če imašmamico in atija.Lahko te potolažitain pobožata,se s teboj veselita in igrata.Moj ati je zelo dober ati,res je sreča,da sem dobila takega.Moja mamicaje najbolj prijazna,srečna sem, da je taka.Zares je sreča,da sta oba tako dobra.Hanna Mazouzi, 5. a,OŠ BakovciS. P. in A. P.

34 dobro je vedeti8. oktober 2009 –Deževnica zazalivanjeČe bi bilo ozračje neonesnaženoin dež čist, potemne bi bilo nobenih zadržkovpred uporabo deževnice zbakrene strehe. Žal je v našihkrajih ozračje onesnaženo zžveplom in kisli dež je stalnica.Ko kisli dež pade na bakrenostreho, steče kemijskareakcija, pri kateri se izločajobakrovi ioni. Ti ioni potempotujejo skupaj z deževnicopo strehi in žlebu. Na poti se vežejo z raznimi prašnimi delci.Pri novih bakrenih strehah je izločanje ionov zelo veliko in vodani primerna za zalivanje. Voda postane primerna šele, ko bakeroksidira in streha dobi zelenkasto prevleko. Takrat deževnico lovimov cisterno ali sod. Na dno se bodo usedli prašni delci z bakrovimiioni. Vodo odtakamo ali zajemamo nad usedlino in pazimo, daje ne skalimo. Usedlina je zelo strupena in je nikoli ne odlagamo nakompost, vrt ali kamorkoli drugam v naravo. Odvržemo jo v smeti,če je koncentracija bakra zelo visoka, pa med posebne odpadke.Usedlino odstranimo vsakih nekaj let.Soba za starostnikaStarejši ljudje potrebujejo več toplote, zato mora biti v sobi dobroposkrbljeno za ogrevanje. Radiatorji in morebitni kamin ali pečnaj bodo enostavni za upravljanje. Dobro jih zaščitimo, da ne bo neprijetnenezgode.Stol za starostnika naj omogoča enostavno vstajanje in sedanje.To pomeni, da ne sme biti prenizek in ne previsok. Dobro je, daima naslonjalo, ki daje zadostno oporo, in tudi dovolj vzdržljiv sedež.Razsvetljava v prostoru, kjer bo bivala starejša oseba, naj bomočna. Predvsem je pomembno, da so luči za branje dosegljive. Topomeni, da je najbolje luč namestiti ob postelji, na nočno omaricoali na mizo. Stikala namestimo tako, da so v višini rok.Zaščitimo vse ostre robove. Električne kable, ob katere se lahkospotaknemo, odstranimo ali jih dodatno zaščitimo. V kopalnicoin stranišče namestimo držala. Namesto ključavnice namestimooznako zasedenosti. Ob nezgodi, ali če bo človek potreboval našopomoč, ne bomo imeli težav z odpiranjemvrat.Na zavese namestimo mehanizem,ki omogoča, da jih odgrinjamoin zagrinjamo odstrani brez premikanja.Tla naj bodo nedrseča.Najbolj priporočljivatalna obloga jetapison. Če paže imamopreproge,jihdobropritrdimo,da nedrsijo.Urinski testi zaugotavljanjenosečnostiS pomočjo urinskih testov za ugotavljanje nosečnostilahko pride uporabnica hitro in enostavno dopotrditve želenega pričakovanja ali ovržbe skritegastrahu. Delovanje testov, ki se dobijo v lekarni, je dokajpreprosto ter temelji na encimsko-imunološkemprincipu. Nosečnost potrdijo z detekcijo humanegahorijevega gonadotropina (HCG) v urinu. To je hormon,ki ga med nosečnostjo izloča razvijajoča se posteljica.Izločanje hormona se začne po ugnezdenjujajčeca v steno maternice, kar se običajno zgodi sedemdni po oploditvi.Uporaba testa pred tem je nesmiselna, saj ne moreprikazati realnega rezultata. Čeprav proizvajalci nekaterih,bolj občutljivih, testov zagotavljajo potrditevnosečnosti štiri dni pred pričakovano menstruacijo,je zanesljivost vprašljiva. Domneva se, da pri približnodesetih odstotkih nosečnosti prvi dan izostankapričakovane menstruacije v maternici še ni ugnezdenegaoplojenega jajčeca. Poleg tega je vrednostHCG v urinu v obdobju, ko se testi praviloma uporabljajo,to je v prvem tednu izostanka menstruacije,lahko precej spremenljiva in se giblje med 12 mIE/ml ter 2500 mIE/ml. Občutljivost testov za HCG seobičajno giblje med 25 mIE/ml in 100 mIE/ml. V primerunegativnega rezultata in odsotnosti menstruacijeje tako bolje počakati kak dan in test ponovitiproti koncu sedemdnevnega obdobja od izostankapričakovane menstruacije.Mesec opravilOktobra je na vrtu še veliko dela:pobiramo endivijo, sladki radič,komarček, kolerabo, kitajsko zelje,brokoli, zelje, bučke in buče patudi papriko in paradižnik. Gredice,na katerih rastejo zimske solatein zelenjava, okopljemo in odstranimoplevel ter tla pokrijemo z zastirko.Da hladna jutra ne bi pokončalaparadižnika, bo najbolje, čeodrežemo celotno steblo s plodoviin ga v svetlem prostoru s temperaturookrog 15 stopinj Celzija obesimona vrvico. Tako bodo plodo-razkrivajo zdravilne skrivnostiZavedati se moramo, da lahko nekateri dejavnikivplivajo na rezultat testiranja. Glede na prej omenjenadejstva ni težko razumeti, da prej ko test uporabimo,večja je verjetnost lažno negativnega rezultata.Lažno negativen rezultat lahko dobimo v primeruprisotnosti ostanka mila v kozarcu, ki ga uporabimoza zbiranje urina, ali če urin shranimo v hladilniku inga uporabimo pozneje, ne da bi ga ogreli na sobnotemperaturo. Do lažno pozitivnega rezultata prideredkeje. Če je žena v zadnjih osmih tednih splavilaali rodila, je HCG še vedno v telesu. Prav tako lahkodobimo lažno pozitiven rezultat ob zdravljenjuzmanjšane plodnosti z določenim zdravilom, ki kotučinkovino vsebuje HCG. Uporaba kontracepcijskihtabletk na rezultat testiranja ne vpliva.Na rezultat testiranja nedvomno vpliva način izvedbe,zato si je treba natančno prebrati proizvajalčevanavodila. Če ni drugače označeno na testu, jetreba uporabiti prvi jutranji urin. V primeru, da lahkouporabimo kateri koli urin, pa je dobro upoštevatidejstvo, da lahko z vnosom večjih količin tekočineurin razredčimo do te mere, ko test HCG-ja ne boveč zaznal. Temu se izognemo tako, da štiri do šestur pred uriniranjem zaužijemo čim manj tekočine.V primeru negativnega rezultata in ob izostankumenstruacije (sedem dni ali več) je najbolje, da obiščeteosebnega zdravnika oziroma ginekologa.Bojan Madjar, mag. farm.vi čez nekaj dni dozoreli in bomoznova imeli rdeč paradižnik za namizo. Ko grozi prvi mraz, z gredizkopljemo še korenje, zeleno inrdečo peso in jih odnesemo v klet.Tam jih zasujemo z vlažnim peskom.Zgodaj jeseni sta na vrsti šespravilo vrtnin in okusnih sadeževter priprava ozimnice, s katero sebomo sladkali pozimi. Poleg tegabo treba oktobra še zadnjič v temletu pokositi zelenico, prav takolahko še poberemo semena trajnicin enoletnih cvetlic, nikakor pa nesmemo pozabiti na selitev posodovkv prezimovališče.Ime oktobraPo starem rimskem koledarjuje bil oktober osmi mesecv letu in je šele po uveljavitvijulijanskega koledarjapostal deseti. V preteklosti jeimel najrazličnejša imena, kiso bila povezana s trgatvijo.Tako so se nekoč za ta mesecuporabljala imena, kot sovinec, vinščak, moštnik in vinotok,slednje uporabljamoše danes.Nekateri so oktober poznalikot listognoj, kozoprsk, kije nakazoval na čas parjenjakoz, obročnik, repnik in lukovščak.Še pregovora za oktober:Če je vlažen in mrzel Luka(18. oktober), repo popuka inosmuka. Kakršno vreme Urša(21. oktober) prinese, tako serada jesen in zima obnese.Pet razlogovza ogrevanje stoplotno črpalko- ogrevali se boste ceneje inhkrati naredili veliko za čistejšeokolje in bolj zdravo življenje,- neodvisni boste od energentovna svetovnem trgu,- enostavna uporaba in vzdrževanjevam bosta olajšalamarsikatero nevšečnost,- strokovno usposobljen kadervam bo prihranil čas invam pomagal pri odločitvi,- dokaz, da zares deluje: večkot milijon tovrstnih črpalk,vgrajenih na Švedskem.Skrbimo za naše male živaliTudi hrčki se prehladijoHrčki so običajno zelo odporna bitja inostanejo zdravi vse svoje kratko življenje.Kljub temu obstajajo številna obolenja, ki selahko pojavijo ob nepravilni oskrbi.Če je hrčkova dlaka brez leska, žival nima teka,kašlja ali kiha in ji teče iz nosa, je najbrž prehlajena.Hrček naj bo v tem primeru na toplem.Če se stanje ne izboljša, ga odpeljite k veterinarju.Hrčki se lahko prehlada nalezejo od ljudi,zato ga ne prijemajte, kadar ste prehlajeni.Prehlad najlažje preprečite tako, da kletka ni naprepihu in je temperatura med 18 in 22 stopinjCelzija. Kadar je hladno, hrčku dajte več materialaza toplo gnezdo. Če je premrzlo, lahko pri hrčkunastopi tako imenovana hibernacija ali zimsko spanje.Hrčka vzemite v roke, da se pogreje in zbudi.Hrčki so dovzetni za hudo drisko, poznanotudi pod imenom bolezen mokrega repa, kijo je treba takoj zdraviti. Kletko temeljito zdrgnitez razkužilom. Bolezen mokrega repa jelahko posledica gnile ali plesnive hrane alistelje, povzročitelj pa je lahko tudi stres, ki je običajnoposledica selitve, prekomernega ali nepravilnegaravnanja z živalco, prenaseljenosti ipd.Vaš hrček lahko dobi tudi blago drisko zaradipreveč svežega sadja in zelenjave. Prevelika količinasuhih peletov pa lahko povzroči zaprtje.V obeh primerih je treba prilagoditi prehrano.Hrček je glodavec in njegovi zobje neprestano rastejo.Če nima primernih predmetov za glodanje, zobjepreveč zrastejo in hrček ne more več odpreti ust injemati hrane. V skrajnem primeru lahko tudi pogine.Zato naj ima stalno na voljo priboljške in predmeteza glodanje, s pomočjo katerih si obrablja zobe.S pravilno oskrbo bo vaš hrček zdrav in zadovoljen.Hrčkovo domovanje redno čistite z vodo inblagim razkužilom. Kletka naj ne bo izpostavljenadirektni sončni svetlobi ali prepihu. Primernain pestra prehrana hrčku zagotavlja vse potrebnehranilne snovi, tudi vitamine in minerale.Zoran Tušar, dr. vet. med.,Veterinarska postaja LendavaLažja uporabagospodinjskih aparatovSodobni gospodinjski aparati so gospodinjskadela precej olajšali. Prej je za marsikatero gospodinjokuhanje pomenilo muko, lahko pa je užitek, šeposebno, če se ji pri pripravi jedi pridružijo družinskičlani. Največ prostora in energije porabijo hladilnik,zamrzovalnik, električni štedilnik ter pralniin sušilni stroj. Katerega izbrati, da prihranimo časin denar, pa tudi da ga odlikuje enostavna uporaba?Zaradi številnih prednosti glede preproste uporabein čim manjše porabe energije se odločamo za električnekuhalne plošče. Parne pečice so edinstvenepri ohranjanju okusov, barve in vitaminov v hrani.Za enostavno uporabo se je izkazal tudi hladilnik zzamrzovalnikom. Ker uporabljamo hladilnik velikopogosteje kot zamrzovalnik, je zato primerno, da jenameščen zgoraj, zamrzovalnik pa spodaj.Z jogo do sijočega obrazaNa obrazu se nam izrisujejo ne le naše zdravstvene težave,ampak tudi leta. Na srečo obstaja mnogo tehnik in sistemovvadb, ki nam pomagajo sprostiti telo, a če ne vključimo tudiobraza, se lahko zgodi, da se vsa napetost zbira tam. In to sevedavpliva tudi na videz. Stres začne risati ostre črte na obrazu.Poleg tega z leti tudi mišice obraza in vratu začnejo izgubljatielastičnost. Zaradi redne vadbe lahko ima denimo 65-letnicatelo, ki je videti nekaj desetletij mlajše. Manj pa je znano,da je enak rezultat mogoče doseči tudi na obrazu. Čese obrazne mišice pravilno trenirajo, postanejo spet napetein gube se zapolnijo.Pri naravnem liftingu z jogo v vadbo vključimo celotenobraz, lobanjo in vrat ter omogočimo, da mišice začnejodelovati v skupini. Ko so vsa področja čvrsta, se koža samodejnodvigne, videz pa postane mladosten in zdrav.Strokovnjaki priporočajo vadbo prve tri mesece vsakdan oziroma vsaj petkrat tedensko, da učvrstimo mišice.Zadostuje že deset minut dosledne vadbe.

– 8. oktober 2009 33Otroci pozdravili jesenske dniOgrlice jesenskihplodovJesen ima res veliko čarov, poleg tega, da je to čas, ko se v<strong>si</strong> otroci vrnejo v vrtce in šole, sepobarva v čudovite barve, postreže pa nam tudi z okusnimi in uporabnimi plodovi in sadeži.Otroci in vzgojiteljice v vrtcih znajo dobro izkoristiti danosti, ki jih ponuja narava v vseh <strong>let</strong>nihča<strong>si</strong>h, še posebno jeseni. V teh dneh dobivamo veliko čudovitih fotografij, kaj vse počnetev vrtcih in po šolah. Izbrali smo nekaj utrinkov.Za otroke in vzgojiteljicev vrtcu pri OŠ Tišinaje jesen najlepši<strong>let</strong>ni čas, saj nas bogatoobdari z barvami insadeži. Da bo veselješe večje, so na jesenskozabavo povabiliše starše. Iz jesenskihplodov so skupaj izdelovalinajrazličnejšeskulpture, lepljenkein odtise iz jesenskihplodov, in ker sadovijeseni niso lepi le naoko, ampak tudi okusni,so pripravili tudipisane sadne krožnikeiz jesenskega sadja. Tipa niso šli na razstavo,ampak za sladkanjevseh udeležencev.Jaz in moj bratMojemu bratu je ime Miloš. Skupaj sva le ob koncu tedna in vpočitnicah, saj obiskuje srednjo lesarsko šolo v Mariboru, zatostanuje v dijaškem domu. Čeprav sva skupaj le dva dni na teden,se ponavadi tudi takrat skregava in se malo stepeva. Manjka namapa vsak trenutek, ko nisva skupaj.Imava skrivnosti, ki jih nikomur ne zaupava. Ko sva skupaj,nama dogodivščin res ne zmanjka, saj imava oba polno glavo norčij.Skoraj vsak dan izkoristiva, da se voziva s skuterjem, igravaodbojko ali nogomet na igrišču ali se igrava kar doma na dvorišču.Velikokrat drug drugega ne razumeva, čeprav imava skorajenake probleme, saj imava le tri <strong>let</strong>a starostne razlike. Najlepšenama je, ko v nedeljo zjutraj vstaneva okrog devete ure in se sskuterjem odpraviva na Melince k babici in dediju, da ju presenetivaz obiskom. Ker je doma pripravljeno ko<strong>si</strong>lo že okrog dvanajsteure, se morava kar hitro odpraviti nazaj domov. Zelo rada seigrava tudi z najinim kužkom Timmijem, ki je prava »faca«.Rada se imava, čeprav nisva vedno najboljša prijatelja. Zelo gapogrešam, ko je med tednom v Mariboru, zato <strong>si</strong> skoraj vsak dantelefonirava ali piševa SMS-e.Maja Martinec, 8. c, OŠ III Murska SobotaZakajZakaj tvoja lutka bila sem,ko pa ljubila sem te?Zakaj zavrnil <strong>si</strong> me,ko rekla sem, ljubim te?Zakaj ne moreš ljubiti me,ko pa v tvojem srcu vse zapisano je?Zakaj ne morem pozabiti,ko prvič <strong>si</strong> mi rekel – ne?Zakaj poljubil <strong>si</strong> me,ko pa v srcu začutil ni<strong>si</strong> me?Zakaj ljubila sem te,ko pa razočaral <strong>si</strong> me?Zakaj? Zakaj?Martina Horvat, Velika PolanaJesenJesen, jesen, jesen,ti sladka jesen<strong>si</strong> polna semenin sladkih sadov.V vinogradih sočnogrozdje zadiši,na jablanah polnojablan vi<strong>si</strong>.V gozdu pa žesladki kostanjzame in zatev ježicah leži.Meta Štuhec,OŠ KriževciFoto: P. C.Tudi v Vrtcu Črenšovciso zaznamovali prvijesenski dan in za otrokepripravili delavnice,kjer se je na velikoustvarjalo. Izdelovaliso lutke iz jesenskihplodov, slikali s temperabarvami, odtisnililiste, slikali s prstnimibarvami. Najbolj zanimivo,polno smeha inotroških idej pa je bilogotovo »oblačenje« tetkeJeseni, kateri nisopozabili dodati nitiogrlice iz kostanjev.Tetka Jesen bo zdaj zotroki in vzgojiteljicamipričakala mrzlozimo.A. N. R. R.Vnučki največje veseljeStari starši so tisti, ki znajo ravno prav razvajati svoje vnučke, invnučki so tisti, ki osrečujejo dedke in babice. Tudi Lojzka iz Podgradaje zelo ponosna na svojega najmlajšega vnučka Jašo, seveda pa tudi navnučki Ines in Katarino ter Adama. Prav Jaša, ki bo kmalu star pet <strong>let</strong>,pa ima največ časa za svojo omo, <strong>kot</strong> ji pravi, in je veliko pri njej.Rad pride na kmetijo in na njej zelo rad dela, vozi samokolnico in<strong>si</strong> vanjo naloži še drva, zaliva rože, svoji babici pa tudi pomaga. Še posebnoje bil pozoren do nje, ko se je vrnila iz bolnišnice. Kar v posteljoji je prinesel sok, pomagal ji je telovaditi in se razgibavati, jospodbujal, z velikim užitkom pa skupaj zajtrkujeta. Babici Lojzki je šeposebej všeč, ko ji vnuk nalije kavo in prilije mleko. Je zelo skrben inpridno zbira plastične zamaške za dobrodelne namene. Jaša ima velikozanimivih idej in ob njem ni nikoli dolgčas. Letos se je spomnil,da bi skupaj z babico poiskala lepe kamne in jih porisala. Oma Lojzkamu ni mogla reči ne in tako sta pobarvala veliko kamenčkov, ki jih sedajpodarjata za srečo.Ker je vnuček Jaša babici v veliko veselje, ker ji rad pomaga, je babicadolgo premišljevala, kaj bi mu podarila. In tako se je odločila, zamu podari majhnega p<strong>si</strong>čka Lakija. Veselje je sedaj še večje.A. N. R. R.Z gumpiči se učimo tujih jezikovPajekPajki so drobne živalce, ki rade živijo v <strong>kot</strong>ih naših stanovanj.Da smo dobili sostanovalca, spoznamo po pajčevini,ki jo sp<strong>let</strong>ejo. Imajo šest do osem oči in štiri parenog, iz zadka pa spuščajo lepljivo snov, ki se strdi in nastanemreža, kamor lovijo svoj plen aliizležejo jajčeca. Ob pomoči pajčevinenekateri pajki skačejo, <strong>let</strong>ijoali se spuščajo z višin. Mednajbolj strupenimi je tarantelaali črna vdova, pajek pa jetudi klop, ki ga lahko dobimov naravi. Pajka je na filmuupodobil Spiderman, kije ena najbolj priljubljenihfantovskih figur. Tudi Gumpičepajki radi lovijo v svoje mreže,pa ne, da bi jih pojedli, ampak,da bi imeli družbo.Prevode besed pripravljajo učiteljitujih jezikov z Ljudske univerzeMurska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič,gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu voddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od18. do 19. ure.Prispevke, komentarje in menja pošiljajtepo e-pošti na naslov nana.rr@vestnik.<strong>si</strong> alipo pošti: Vestnik, za stran Barve otroštva,Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota.Kaja Zupančič,OŠ Križevcipri LjutomeruNadaljuj vzorec!Angleški jezik: spider (spajder)Nemški jezik: die Spinne (špine)Madžarski jezik: a pók (a pok)Španski jezik: la arana (la aranja)Italijanski jezik: il ragno (il ranjo)Francoski jezik: l`araignée (larenje)Esperanto: araneo (araneo)SrečaSreča je, če imašmamico in atija.Lahko te potolažitain pobožata,se s teboj veselita in igrata.Moj ati je zelo dober ati,res je sreča,da sem dobila takega.Moja mamicaje najbolj prijazna,srečna sem, da je taka.Zares je sreča,da sta oba tako dobra.Hanna Mazouzi, 5. a,OŠ BakovciS. P. in A. P.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!