že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

28 AKTIVNA STAROST8. oktober 2009 –Pester vsakdan sredineokrnjene naraveDom Janka Škrabana v BeltincihŽivijo kot velika družinaPred letom in pol je podokriljem Zavoda svetega Cirilain Metoda začel delovati DomJanka Škrabana, ob njem pa šepred enim letom Glasbena šolaBeltinci.Direktorica Zavoda svetega Cirilain Metoda Blanka Ambruž jepovedala, da so bili konec marcalansko leto, ko so v Dom Janka Škrabanazačeli prihajati prvi stanovalci,pred velikim izzivom. Takratso se prvič začeli prepletati odnosimed novim kolektivom, novimistanovalci in njihovimi svojci, prizadelipa so si, da bi čim bolje organiziralibivanje v domu. V tem letuin pol so morali premagati marsikaterooviro, se učiti potrpežljivostiin si vsak dan dajati pogum, daje v dom prišlo življenje.Prvo leto je bilo precej naporno,kolektiv pa se je trudil, da bi aktivnostiorganizirali tako, da bi bilostanovalcem doma bivanje čim prijetnejše.Zmogljivost doma je za 84stanovalcev, bivajo pa v dvoposteljnihin enoposteljnih sobah. Domje trenutno poln, stanovalci pa so zrazličnih območij Slovenije. Skorajpolovica je iz domače občine, prihajajopa tudi iz drugih občin Pomurja,pa tudi iz bolj oddaljenih,kot so Ljubljana, Koper in Kranj.Povprečna starost stanovalcev je77 let, moških 71 let in žensk 80.Skupaj s stanovalci izvaja kolektivdoma različne aktivnosti, od jutranjetelovadbe, delovne terapije, organizirajopa tudi izlete, piknike,srečanja in kulturne prireditve.Tako so pred nedavnim gostili pisateljicoKarolino Kolmanič, razstavilipa so tudi slike stanovalcev, ki sonastale v okviru delovne terapije.Vsak mesec skupaj praznujejo rojstnedneve, ko zapojejo, upihnejosveče, se sladkajo, šalijo in se imajolepo. Za starejše pa je prav posebnodoživetje tudi vsak tretji teden vmesecu, ko jih obiščejo najmlajši izenot vrtca v Beltincih. Ob mnogihdrugih aktivnostih organizirajo delavnicoročnih del, urice petja inpodobno. Vzpostavili so dobro sodelovanjez OŠ Beltinci in FSD Ljubljanater se vključili v njuna programaprostovoljstva.Blanka Ambruž pravi, da se vsičlani kolektiva trudijo, da bi stanovalcemčim prijetneje uredili bivanjev domu, tako kot si na stara letatudi zaslužijo. Vsi zaposleni v Zavodusv. Cirila in Metoda se zavedajo,da se delo, ki ga opravljajo, ne da izmeritiin poplačati z denarjem.Dom starejših občanov Ljutomer je bil zgrajenleta 2001 s sredstvi države ter občin Ljutomer,Križevci, Razkrižje in Veržej. Večina od 150stanovalcev doma prihaja iz teh štirih občin.Dom stoji na izjemni lokacijiv Ljutomeru. Oddaljen jele nekaj minut hoje od središčamesta in cerkve. Okolicokrasijo stoletni hrasti Seršenovegaloga. Zgradba jenova, sodobna, s funkcionalnonotranjo zasnovo in velikosvetlobe. Prednosti domasta majhnost, ki omogoča neposrednein pristne medosebneodnose ter odprtost, inpovezanost z okoljem.Ob osnovni insocialni oskrbi terzdravstveni negidom ponuja:• splošno zdravstveno varstvo,• fizioterapevtske storitve,• storitve delovne terapije,• frizerske storitve za stanovalce,• rekreacijske dejavnosti in kulturneprireditve,• prehrano za zunanje uporabnike,• storitve za oskrbovana stanovanja,• dnevno varstvo,• začasne namestitve.Stanovalci in starejši iz okoljase vključujejo v vrsto dejavnosti,namenjene zagotavljanju višjekakovosti življenja starejših.Sodelujejo v skupinah za samopomoč,se družijo v domskikavarni, so dejavni v pevskihskupinah, pri kegljanju, pikaduali balinanju, družijo se s prostovoljci,praznujejo, udeležujejo severskih obredov, se razgibavajo,telovadijo, se sprehajajo, sodelujejov zaposlitvenih in ustvarjalnihdelavnicah in še mnogo drugega.Dom gradi svojo razvojno vizijoin vsakdanjo prakso na postavkahE-Qualina – evropskega modelakakovosti za institucionalnovarstvo starejših, ki od leta 2005vse bolj postaja način življenja indela v domu.Ob pomoči strokovno usposobljenega in motiviranega tima,sodobnih prostorov in strokovno negovane okolice je v Domustarejših občanov Ljutomer bivanje prijetno in dejavno.Starostne tegobe so znosnejše z živalmiČudodelniki na štirih tačkahOd manjšega občutka osamljenosti do boljšega spominaMujc ali Tačko, kot ga še kličejo, je atrakcija rakičanskega doma starejših inenakovreden ali bolje privilegiran član njihove skupnosti, ki stanovalcem prinašamnogo veselja. Foto: P. K.Se vam kdaj zgodi, da vaspo napornem dnevu, ko imateže čez glavo obveznosti inneprijaznih ljudi, nič ne pomiribolj kot to, da nekaj minutbožate svojega hišnegaljubljenčka ali se poigrate znjim? Niste edini, kajti dokazanoje, da druženje z živalmideluje blagodejno na človekovopočutje, ne samo duševno,ampak tudi telesno.V zadnjem času se o pozitivnemvplivu, ki ga imajo živali načloveka, čedalje več govori tudipri nas, v tujini pa so bile opravljeneže številne raziskave in študije,ki te učinke potrjujejo. Tako denimovelja, da stik z mehko in toploživalsko dlako deluje pomirjujoče,znižuje raven krvnega tlaka insrčnega utripa, sprošča mišice inodpravlja napetosti. Stik z živaljopospešuje izločanje endorfinov včloveškem telesu, ki so znani kothormoni sreče, ob pogostih in rednihstikih z živalmi pa se dokazanozmanjša tudi poraba protibolečinskihzdravil in pomirjeval,saj bližina živali zmanjšuje stres inbolečino. Poleg tega ni nič narobe,če se s svojim živalskim prijateljempogovarjamo, prav nasprotno,tak pogovor, četudi nam živalne more odgovoriti, deluje tolažilno,zmanjša občutek osamljenostiin blaži depresivno razpoloženje.Ta spoznanja večinoma izhajajoiz prakse oziroma iz strokovnovodenih terapij, kjer skušajoljudem s posebej za to izurjenimiživalmi pomagati do boljšegafizičnega in psihičnega počutjater do večje socialne vključenosti.Terapevtske programe z živalmipo svetu, nekaj let pa tudi žeponekod v Sloveniji, uporabljajov različnih javnih zavodih in ustanovah,denimo v bolnišnicah pribolnih otrocih, v psihiatričnihustanovah, rehabilitacijskih zavodih,samskih domovih, zaporih inv domovih za ostarele. V zadnjihso se navzočnost živali in vodeneaktivnosti z njimi izkazale zasplošno koristne, tako pri bolnihkot zdravih stanovalcih. Pri starejšihljudeh z motnjami spominain z možganskimi okvaramilahko na primer ponavljajoče sevaje z živalskimi terapevti izboljšajokratkoročni spomin, pomagajolahko tistim z duševnimi težavami,pa tudi tistim, ki nimajodiagnosticirane nobene bolezni,a so pogosto žalostni, osamljeni,zaprti vase. Takšni ljudje, ki se vstrahu pred zavrnitvijo izogibajočloveške družbe, v svojo bližinovelikokrat lažje pustijo psa alikakšno drugo žival, saj te nikogarne ločujejo po starosti, videzu aliduševnih sposobnostih, ampakvsakogar, ki jim izkaže pozornost,sprejmejo takega, kot je.Za terapevtske namene je pomnenju strokovnjakov najprimernejšipes, vendar so terapije uspešnetudi z drugimi živalmi, ki sepustijo veliko božati in nasplohuživajo v stikih s človekom, mednjimi konji, mačke, zajci, pritlikavekoze in tudi nekateri glodavci.Da je mogoče do enakih dosežkovpriti z različnimi vrstami živali,ugotavljajo tudi v domu starejšihv Rakičanu, kjer so kot ena odprvih javnih ustanov v Pomurjuna stežaj odprli vrata živalim, zdajpa skorajda skrbijo že za pravofarmo, od mačka, kanarčka, zlateribice, do zajčkov in kozlička.Priznavajo, da so imeli na začetkunekateri zaposleni pomisleke,vendar je pozneje vse pozitivno,kar so živali prinesle v njihovobivanjsko skupnost, prevladalonad dodatnimi obveznostmi, kijih imajo uslužbenci zaradi njih.Ob tem, da je dom postal bolj prijazen,topel, domač, delovna terapevtkaSonja Kolbl opaža tudikonkretne spremembe pri posameznikih,ki so posledica druženjaz živalskimi sostanovalci.»Vidim, da jih stik z živalmi pomirja,tudi take, ki so bolezenskonagnjeni k agresivnosti. Tistim,ki so bili doma vajeni na živali,je zdaj manj hudo v novem okolju,mnogim, ki zavračajo stike zdrugimi stanovalci in strokovnimosebjem, pa se lahko lažje približamoob pomoči živali, saj jih teomehčajo in naredijo bolj dostopne.Preseneča me tudi, kako seljudje po kapi odzivajo, če jim prinesemv bližino mačka ali zajčka.Večina se jih skuša dotakniti intako pri njih spodbudimo vsajminimalno gibanje,« delovna terapevtkaniza številne koristneučinke svojih štirinožnih pomagačev,ki bi jih po njenem prepričanjumorali imeti v vsakemdomu za starejše. Ne le zato, kerolajšajo delo strokovnim delavcem,ampak predvsem, ker polepšajoživljenje stanovalcem, kerjim vzbujajo občutek odgovornosti,s tem ko lahko deloma skrbijoza njihovo prehrano in bivališče,in ker ne nazadnje stanovalcitako čutijo tudi večjo pripadnostdomski skupnosti. Kot pravi Kolblova,med njimi namreč skoraj ninikogar, ki ne bi pustil domskegamačka v svojo sobo ali ki se svojemuobiskovalcu ne bi pohvalil znjihovimi hišnimi ljubljenčki.Petra Kranjec