– 8. oktober 2009AKTIVNA STAROST 25Berta Kološa in njen smehVseh bolečin se zgolj ssmehom ne da zdravitiLjudi, ki se oprimejo podobe starca, tok neusmiljeno buta ob čeriBerte Kološa vprašanje, kolikoje stara, ne spravlja v zadregoin gladko pove, da jihima dvainsedemdeset. Pa jihsploh ne občuti <strong>kot</strong> starost.»Brž se furt vglih počutim.Mlado. Nej vredi tou? Te tudinemaš problemov s staranjem,«je dejala in se pri temsmejala, <strong>kot</strong> bi stresala orehe.Blizu ji je misel, da je človekstar takrat, ko se več ne veseli življenja,sama pa se ga veseli, into zelo močno. Natančno ve, zakajobstaja na tem planetu, in danjena bit ali duša ali anima negre v nič, ampak odhaja drugam,kjer bo nadaljevala življenje. Ravnozato ji je cilj, da polno živi žev tem življenju, da vsakomur želidobro, mu pomaga in je polna ljubeznido stvarstva, ki zajema vse.To je zanjo vir sreče. »Srečna sem.Zakaj ne bi bila. Nič me ne boli inlepo mi je tako, da sploh ne opazim,da se staram,« pripoveduje.Zadovoljstvo ji dajeta zemlja invrt, ki ju obdeluje na naravi prijazennačin, še posebej pa jo izpopolnjujedotik s prstjo. Grebepo njej z rokami in jo prekopava,vendar <strong>si</strong> redkokdaj nadene rokavice.»Nič me ne moti, da so umazaneod zemlje,« razlaga. Delavneroke pač ne kazijo njenega videzaurejene ženske z mladostno frizuroin ličilom na obrazu. K temusodi tudi lepa obleka, čeprav zaraditanjše denarnice ni po zadnjimodi, a se še vedno najdekaj v omari iz časov, ko je bila zaposlenav Muri. Brez pomislekovvzame in obleče tudi stvari, ki jihdobi. Zato pa jo pri ljudeh njenih<strong>let</strong> moti, če nič ne dajo na nase, seoprimejo podobe starca in se prepustijotoku, ki jih potem neusmiljenobuta ob čeri. »Jaz pa se udejstvujemtu in se udejstvujem tam.Letos sem sodelovala pri snemanjufilma, sedaj sem v gledališčuin vsako jutro, draga moja, telovadim.Mislim, da tudi to veliko pripomorek mojemu počutju,« pripovedujeBerta. Ko je bila mlajša,jo je večkrat kaj usekalo v hrbtu,potem pa je z jogo našla sozvočjev telesu.Delati na sebi in zase je zanjopomembno, vendar to za polnostživljenja ni dovolj. Treba je delatitudi za druge, še posebej, česo potrebni pomoči. »Vedno skuhamveč, <strong>kot</strong> sama pojem, in potemto delim po bloku. Po temsem znana. Vča<strong>si</strong>h tudi koga kamzapeljem, pomagam pa tudi alkoholiku.V krogu družine sem imelaalkoholika in vem, kaj je to. Toje bolezen, tako <strong>kot</strong> je bolezenodvisnost od drog, ljudje pa solahko odvisni tudi od hrane in sez njo tolažijo,« razmišlja.Berta že <strong>let</strong>a ne je mesa, saj jezoper ubijanje živali, ki živijo znjo. Riba ji ni več tako blizu, sajživi v vodi. Nekaterim takšno njenoprehranjevanje na začetku nišlo v glavo, sedaj pa je pri ljudehže bolj domače in tudi njo nimajoveč za tako malo … prismuknjeno.»Vse potrebuje svoj čas. Mordatudi spoznanje, da se ima človeklahko lepo v družbi, ne da bi jedelFoto: Nataša Juhnovin pil. Se pa na mizi vedno najdetudi kaj zame, če ne drugega hrens smetano, ki <strong>si</strong> ga namažem nakruh,« pripoveduje sogovornica.Berta ima rada veselo družbo,kjer se lahko smeji do onemoglosti,prilagodi pa se tudi resnimljudem. Če se le da, kakšno okro-glo spusti tudi v takem krogu, davsaj omehča razpoloženje. Zelodobro se počuti med mladimi, nehodi pa k upokojencem. »Zdi semi, da nekako ne sodim tja. Mordazato, ker mi je vse skupaj preresno,«pravi Berta. Z veseljemprihaja med ljudi, ki se družijozaradi enake bolezni ali potrebujejonjeno pomoč, morda samosmeh. Vča<strong>si</strong>h ji kdo celo pove, damu veliko pomenita že njen smehin dobra volja. To, da se rada smeji,ji je dano, njeno poslanstvo natem svetu pa je, da to dobro voljorazdaja naprej.Vseh bolečin pa se tudi s smehomne da zdraviti. Berto močnoskeli, ko vidi, kako <strong>si</strong> nekateriv naši družbi kopičijo kapital,delavci, ki so to pomagali ustvarjati,pa prejemajo plačilo, s katerimkomaj preživijo. Čeprav <strong>si</strong> ježe večkrat rekla, da poročil večne bo poslušala, tega vendarlene zmore, potem pa zaradi kriviczelo trpi. »Boli me, da ničesarne morem spremeniti,« pravi. Nekajpa vendar. Z denarjem, ki gaima, shaja, pa še radodarna je. Obtem pa presenečena ugotavlja, dačeprav komu kaj da, njej nič nemanjka.Majda HorvatDom starejših DanijelaHalasa Velika Polanava<strong>si</strong> štorkelj, središču va<strong>si</strong> VelikaPolana dobiva svojo konč-Vno podobo Dom starejših DanijelaHalasa, katerega investitor jedružba POGAČA, d. o. o., izvajaleckonce<strong>si</strong>jske dejavnosti institucionalnegavarstva starejših pa ČE-BELA dnevno varstvo Karitas. Idejao gradnji doma je nastala že <strong>let</strong>a2006, v <strong>let</strong>ošnjem <strong>let</strong>u pa postajaresničnost in januarja 20<strong>10</strong> bodom sprejel prve stanovalce.Domu Danijela Halasa boV prostora za 66 stanovalcev,in <strong>si</strong>cer v 20 enoposteljnih in 23dvoposteljnih sobah. Vsaka soba s prijetim ambientom jedilniceima lastno kopalnico. Večina sob in prostori za dnevno varstvo, vima balkon, kjer bodo stanovalcilahko uživali na svežem zragaoddelka. V drugem in tretjemlevem delu pa prostori varovaneku.Ob vhodu v objekt vas bo ob nadstropju so razporejene enosprejemnempultu in hišnem bifejupozdravil receptor, ki vam strani hodnika sta skupni dnev-in dvoposteljne sobe, na vsakibo posredoval želene informacijein vas povabil, da se okrepčate govalna kopalnica. V drugemni prostor s čajno kuhinjo in ne-ob kavici ali brezalkoholni pijači. nadstropju so prostori delovnePoleg sprejemnice so v desnem terapije in fizioterapije, v katerihbo stanovalcem pritličnem delu objekta kuhinjaomogočenočim bolj aktivno preživljanje prostegačasa. Stanovalci bodo prosteurice lahko namenili obiskudomske kapelice, v kateri bodopredvidoma enkrat mesečno inob večjih praznikih svete maše.Predstavljeni prostori bodo dobilivsebino šele, ko jih bodonapolnili stanovalci. Ti bodo ssvojimi besedami in dejanji prispevalik prijetnemu bivanju vsehstanovalcev v domu. V okviru navedenegavas vabimo, da nas vsakdelovnik med 8.00 in 12.00 pokličetepo tel. na št. 05 908 06 19 indobili boste vse informacije o bivanjuv Domu Danijela Halasa vVeliki Polani. Prav tako so dobrodošlevaše donacije za dokončanjeinvesticije, ki jih lahko nakažetena TRR: IBAN SI56 2490 090<strong>10</strong>044 302 (Raiffeisen Banka, d.d.). Vljudno vabljeni, da se že danesodločite za bivanje v našemdomu in da se nam pridružite naslovesnosti blagoslova doma med15. in 20. januarjem 20<strong>10</strong>.Dom starejših Rakičanz enoto Sveti JurijDom starejših Rakičan jeeden izmed večjih in najstarejšihdomov v Sloveniji, sajdeluje že od <strong>let</strong>a 1951. Uradnazmogljivost doma je 269 postelj,vendar imamo v zadnjih<strong>let</strong>ih povprečno tudi do 295stanovalcev. Njegova ustanoviteljicaje država, zadovoljujepa predvsem potrebe po zavodskemvarstvu starejših izobčin Upravne enote MurskaSobota. Od novembra 2007ima tudi enoto pri Svetem Jurijuv Občini Rogašovci, kjergre za javno-zasebno partnerstvo.Enota sprejme 35 stanovalcev,večina jih je iz tistegadela Goričkega.Dejavnost doma obsega bivanje,oskrbo in zdravstveno nego starejših.Stanovalci bivajo v eno-, dve-,tri- in štiriposteljnih sobah v negovalnemin stanovanjskem delu.Imamo tudi varovani oddelek za20 ljudi, namenjen starejšim, ki sozboleli za demenco in potrebujejospecifično obravnavo.Zelo pomembna dejavnost jepriprava starostnika na sprejem.Naša socialna služba zato sodelujes stanovalcem in njegovimisvojci že pred sprejemom in ponjem ter ves čas bivanja v domu.Zdravstveno nego in oskrbo vdomu izvajajo strokovno usposobljenidelavci: diplomirane medicinskesestre, zdravstveni tehniki,bolničarji in bolniški strežniki.Pomembni pri oskrbi in predvsempri ohranjanju fizičnih inp<strong>si</strong>hičnih sposobnosti stanovalcevsta službi fizioterapije indelovne terapije, ki se uspešnoDom starejših Rakičanima dolgo<strong>let</strong>notradicijo, prekrasnolokacijo z veliko zelenihpovršin, enostavnodostopnostza svojce, bližinobolnišnice, srednjezdravstvene in biotehniškešole tervrtca, kar omogočaodlično medgeneracijskosodelovanje.vključujeta v celovito obravnavoposameznika.V kuhinji pripravljamo polegobrokov za stanovalce doma še ko<strong>si</strong>laza zunanje uporabnike, ki jihpripeljemo tudi do naročnikov.Stanovalci se lahko vključujejov aktivnosti doma, <strong>kot</strong> so jutranjatelovadba, druženja, delov delovni terapiji, sodelovanje vdomskem pevskem zboru, obiskiverskih obredov. Zelo veliko je vdomu različnih prireditev v sodelovanjuz zunanjimi sodelavci,<strong>kot</strong> so vrtci, šole, društva in krajevneskupnosti. V domu delujetudi več skupin za samopomoč,zelo razvito je še prostovoljstvo,ki ga izvajajo predvsem dijaki srednjihšol in drugi občani.Naši cilji za jutri so povečati kakovostbivanja stanovalcev s celovitoobnovo doma in povečatimožnosti za sprejem dementnihstarostnikov, v Murski Soboti pabomo predvidoma naslednjo jesenodprli Center za starejše, kibo enota Doma starejših Rakičan.Tam bo deloval tudi Dnevnicenter za starejše, ti pa bodo imelimožnost bivanja v oskrbovanihstanovanjih.
26 AKTIVNA STAROST8. oktober 2009 –Babice in dedki ne posedajo več za zapečkomPlesali bi noč in danLjutomerski upokojenci mislijo tudi na mlajše rodove»Komaj čakam, da pride torek,ko imamo plesne vaje. Kozaplešemo, izginejo vse bolečinein slabe misli, zato pravim,da je ples zame <strong>kot</strong> terapija,in ne vem, kaj bi bilo, četega ne bi imela,« pravi MarijaBalažic, ki že 14. <strong>let</strong>o plešepri folklorni skupini Društvaupokojencev Ljutomer. SočlanaElizabeta in Anton Prelog,ki sta tudi umetniški vodjiskupine, pa jo dopolnita:»Prej, ko smo bili še zaposleni,ni bilo časa za take stvari,zdaj pa lahko končno naredimotudi nekaj za svojo dušo.«Tako o razlogih, zakaj se v pokojuraje vrtijo po ple<strong>si</strong>šču, <strong>kot</strong>da bi posedali doma, razmišljajotrije upokojenci folkloristi, kišele v zrelih <strong>let</strong>ih življenja lahko vpolnosti uživajo ljubezen do plesa,ki je v njih, <strong>kot</strong> pravijo, vednotlela. Poleg tega, da jim prinašasprostitev, rekreacijo, bolj pestropreživljanje prostega časa, jim sodelovanjev folklorni skupini velikopomeni tudi zaradi druženja,saj so postali pravi prijatelji,ki skupaj praznujejo rojstne dnevein druge osebne praznike, nagostovanjih po različnih koncihSlovenije in v tujini spoznavajonove kraje in ljudi, povezuje pajih tudi višji cilj ohranjanja starihobičajev in kulturne dediščine.»Večino plesov, pesmi in ljudskihobičajev, s katerimi nastopamo,Folklorna sekcija Društva upokojencev Ljutomer je nedavno proslavila 25-<strong>let</strong>nico. Foto: B. Ksmo že videli in doživeli pri našihstarših, ko smo bili otroci.Radi bi, da bi se v taki obliki, <strong>kot</strong>smo jih sami spoznali, ohranili zamlajše rodove, zato jih izvajamotake, <strong>kot</strong> so bili, brez sodobnihvložkov, <strong>kot</strong> to počnejo v nekaterihdrugih folklornih skupinah,«je povedala Elizabeta Prelog.Naštudiranih imajo štirinajstrazličnih plesov, značilnih zavzhodno Štajersko, med njimi šamarjanko,štarejiš, zibenšrit, trojko,mlinček, kosmatačo, pri katerihjih na diatonično harmonikospremlja ljudski godec StankoPerhač. Zelo se trudijo, da nobennjihov nastop ni čisto enakdrugemu, za to pa sta odgovornaprav zakonca Prelog, ki <strong>kot</strong>vodji skupine pripravljata različnesp<strong>let</strong>e plesa, petja in prikazaljudskih običajev. Kot sta dejala,jima vodenja skupine ni bilo težkoprevzeti, ker so se veliko naučiliže pri njunih predhodnikih,predvsem pri Vekoslavu Potočnikuin njegovi ženi Marici, takoda sama samo skušata nadaljevatinjuno delo.Zdajšnja zasedba upokojenskefolklorne skupine, ki jo sestavljapet parov, res gradi na trdnih temeljih,starih že 25 <strong>let</strong>, saj je nedavnominilo prav toliko časa odustanovitve folklorne sekcije priDU Ljutomer in v tem obdobjuso <strong>si</strong> ustvarili dobro ime, tako dajih vabijo na nastope po vsej Prlekiji,gostujejo tudi drugod podržavi, bili pa so tudi že na Hrvaškem,Madžarskem, v Avstrijiin Nemčiji. Lani so našteli kartriindvajset nastopov in pri takiaktivnosti skoraj nimajo časa razmišljatio križih, ki jim jih nalagajo<strong>let</strong>a. Kako jih ples ohranja čile,najbolje dokazuje njihov najstarejšičlan Štefan Kolmanič, ki imaže 82 <strong>let</strong>, a se kljub temu na ple<strong>si</strong>ščuvrti <strong>kot</strong> mladenič in celo pravi,da bi to počel noč in dan. Znjim pa se strinjajo tudi preostaličlani skupine.Petra KranjecDom starejših občanov Gornja RadgonaPrijetna oaza miru v čudovitem okoljuDom starejših občanov Gornja Radgona (DSO-GR, d. o. o.) je sprejel prve stanovalce 12. februarja 2008.V maju so že bile zapolnjene vse razpoložljive domske zmogljivosti in po začetnih težavah smo v zelo kratkem časuuspeli dvigniti naše storitve na zavidljivo raven.Osnovna dejavnost naše družbe z omejenoodgovornostjo, ki sta jo ustanovila ObčinaGornja Radgona <strong>kot</strong> večinski lastnik inpodjetje Stavbar gradnje, d. o. o., Maribor, jeinstitucionalno varstvo starejših oseb. Ponujamotako standardne kakor tudi nadstandardnein dodatne storitve. Poleg osnovne in socialneoskrbe ter določene zdravstvene negetorej poskrbimo za dodatne storitve, <strong>kot</strong> soprehrana, pranje in likanje za zunanje uporabnike,frizerstvo in pedikura, prevoz ko<strong>si</strong>lna dom in podobno.Predvidoma bomo dajali vso podporo še prioskrbi varovanih stanovanj, ki bodo kmalu zgrajenav neposredni bližini našega doma. Stanovalcem sona voljo enoposteljne in dvoposteljne sobe, knjižnica,manjša domska kapela, prostori za prostovoljneaktivnosti, medgeneracijsko sodelovanje, urejenodvorišče ob vodometu in skupni večnamenski prostoriv posameznih etažah. V avli doma, kjer sta recepcijain manjši bife, poteka vrsta aktivnosti, sajlahko prostor še dodatno povečamo, če odpremopomična vrata, ki ga ločijo od skupne jedilnice.Prav zato je kar nekaj zunanjih uporabnikov že izkoristilomožnost organizacije sestankov, občnihzborov, predavanj in drugih podobnih oblik druženja,saj naša odlična domska kuhinja hkrati poskrbitudi za kulinarične dobrote.Življenjski utrip v našem domu se čuti na vsakemkoraku in domala v<strong>si</strong>, ki prvič pridejo k nam,ugotavljajo, da vejeta toplina in prijaznost ne samoiz vsakega <strong>kot</strong>ička, marveč da k prijetnemu občutkuprispevata še človečnost in prijaznost vseh zaposlenih.To je tudi naša vizija, ki <strong>si</strong> jo prizadevamouresničiti – biti odprt, svetel in prijazen domstarejših, ki bo prepoznaven po visoki ravni storitev,po zadovoljstvu uporabnikov in odprtosti vokolje ter dobrem medsebojnem razumevanju vsehgeneracij. Posebno skrb namreč posvečamo sodelovanjuz mladimi iz osnovnih in srednjih šol, glasbenihšol, varstveno delovnega centra, šole za učence sposebnimi potrebami, upokojenci iz našega mesta inod drugod ter varovanci enot Zavoda Hrastovec. Lahkopa rečemo, da je še posebej pristno in res odličnopovezovanje z Vrtcem Manka Golarja, saj potekajo aktivnostina različnih področjih, od razstav, pravljičnihur, raznih delavnic do nastopov, šaljivih tekmovanjna športnem področju, pustnega rajanja in podobno.Številne prireditve, ki jih organiziramo za naše stanovalce,ponujajo široko pa<strong>let</strong>o možnosti izbire, saj smoizvedli že celo vrsto koncertov in drugih glasbenihdogodkov, zabavnih srečanj – pikniki, martinovanje,<strong>si</strong>lvestrovanje za stanovalce in njihove svojce –, nastopovfolklornih skupin, obiskali so nas ptujski kurenti,plesalke orientalskih plesov itd. Skoraj vsak mesecimamo otvoritev slikarske razstave, ki je običajno povezanaz literarnimi prispevki znanih slovenskih pisateljevin pesnikov. Tako so se nam predstavili KarolinaKolmanič, Cilka Dimec Žerdin in Ivan Sivec, karnekaj priznanih likovnikov pa je popestrilo domskivsakdan s svojimi razstavljenimi deli. Kljub mnogimaktivnostim pa pri nas ni težko najti mirnega <strong>kot</strong>ička,ko <strong>si</strong> hoče nekdo vzeti čas samo zase ali za svojenajbližje, saj je naš dom umeščen v čudovito naravnookolje blizu reke Mure, nedaleč od centra mesta.V DSO-GR, d. o. o., izvajamo več projektov, namenjenihvključevanju stanovalcev v razne aktivnostiter ohranjanju in širjenju socialne mreže. Medgeneracijskopovezanost in krepitev solidarnosti <strong>si</strong> prizadevamoizvajati z medgeneracijskim prostovoljstvomz namenom, da se povečata solidarnost in kakovostmedčloveškega sožitja. Vse bolj postajamo nekakšnostičišče vseh treh generacij. Naše storitve, ki so sevedatemeljno poslanstvo doma starejših, pa izvajamona treh oddelkih, stanovanjskem, negovalnem inoddelku s povečanim varovanjem (demenca), sajima vsaka skupina uporabnikov svoje specifičnepotrebe.In čeprav dobro vemo, da vse še ni idealno, sezato v<strong>si</strong> zaposleni trudimo, da bi našim stanovalcemin posredno tudi svojcem omogočili občutekzadovoljstva ter osmišljanje življenja v jesenskihdneh zrelih <strong>let</strong> tistim, ki bivajo v našem domu. Iskrenoin srčno upamo, da nam to čedalje bolj uspeva,zato se bomo še naprej trudili storiti vse, kar jev naši moči, da bomo obdržali in še izboljšali ugled,ki smo <strong>si</strong> ga pridobili v slovenskem prostoru <strong>kot</strong>dom starejših, ki zmore in zna …DOM STAREJŠIH OBČANOVGORNJA RADGONA d.o.o.