že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

13.07.2015 Views

– 8. oktober 2009AKTIVNA STAROST 23kojenci, koliko upokojencimed seboj?Medsebojna solidarnost je vdružbi, ki se je znašla v recesiji, izjemnopomembna. Ohraniti moramoprvi pokojninski steber, kibo zagotavljal preživetje tudi tistimz najnižjo pokojnino, socialnetransferje za osnovno preživetjetistih, ki so se znašli v stiski,javni zdravstveni sistem, ki zagotavljaenak dostop vsem prebivalcem,in ohraniti moramo kakovostnejavne šole, ki bodo dostopnevsakomur. Vse to so sistemi, ki temeljijona medsebojni solidarnosti,ki so vrednote razvite družbe.V sodobni Sloveniji jih rušimo zaradiprevelikega pohlepa posameznikov.O tem, da starši še kako pomagamodružinam naših otrok, najbržnihče ne dvomi, seveda doklerin koliko moremo. Na podlagi ankete,ki smo jo izvedli med našimičlani, smo izračunali, da bi zneslapomoč staršev svojim otrokom invnukom, če ocenimo uro našegadela z 12 evri, v denarju celih 7,5milijarde letno! Več kot polovicistarejšim, ki živijo v domovih zastarejše, (do)plačujejo oskrbo njihoviotroci, za mnoge starejše, koobnemorejo, skrbijo otroci doma.Prostovoljci vemo, kolikokrat senam povrne dobro delo, ki smo gaopravili za človeka v stiski. V Zvezidruštev upokojencev starejši načrtnogojimo medsebojno pomočprav s to mislijo: če bom danes jazpomagal sosedu, imam večjo možnost,da bo nekdo pomagal meni,ko bom jaz obnemogel.Žal pa tudi mi nismo imunipred taktiko vseh vladarjev, koskušajo svojo oblast utrjevati zvzbujanjem sovraštva in nestrpnostimed ljudmi. V zvezi prevečkratslišim pripombe na račun tistih, kizaradi kakršnegakoli razloga nisodelali polno delovno dobo, češ daimajo glede na tiste, ki so jo opravili,prevelike pokojnine, bolje socialneprejemke. Opraviti imamoz dvema problemoma. Pokojnineza polno delovno dobo so absolutnoprenizke, kot je prenizkatudi minimalna plača, na kateritemelji sistem pokojnin. Človek sštiridesetimi leti delovne dobe bimoral imeti pokojnino vsaj dvajsetodstotkov nad pragom revščine.Drug problem pa so sredstva,ki so nujno potrebna za osnovnopreživetje. V razviti državi bi moralimeti vsak državljan dohodek,ki doseže prag revščine. Ta je sevedaglede na število članov gospodinjstvarazlično visok. Kot so midejali na ministrstvu za delo, so letosizračunali, da je prag revščine560 evrov. Več kot 200.000 upokojencev,tudi tistih s polno pokojnino,ima nižjo pokojnino od pragarevščine, to pa ni prav.Kdo naj bo solidaren s tistimi,ki niso mogli iz kakršnegakoli razlogadelati polne delovne dobe,če ne mi, upokojenci? In kdo najbo solidaren z ženskami, ki so bilegospodinje, če ne me, ki vemo,kaj pomeni biti gospodinja? Ali sikmet in še bolj kmetica na staraleta res ne zasluži minimalne pokojnine,da ima vsaj nekaj svojegadenarja?Če že govorimo o solidarnosti,zakaj se vaša zvezane zavzema na primer tudiza večjo solidarnost v državi,na primer do marginalnein revne pokrajine, kot je Pomurje,ki jo zaznamujejo visokastopnja brezposelnosti,nizke plače, nizke pokojnine,negativna demografskaslika …?Pripisujete nam preveč moči.V javnost je naša zveza prišla šelez Vzajemno. Do sedaj novinarjevnaša stališča in aktivnosti niso zanimali.Premalokrat pišete, ko protestiramoproti premajhnim osebnimdohodkom, ko se v protestih,ki jih organizirajo sindikati, tempostavimo ob bok, ko neprestanoDa si vlada upa, potemko že devet letzmanjšuje dohodkeupokojencem, reševatidržavni proračunz zamrznitvijopokojnin, med upokojenciin družinskimiupokojencipa je največ revnih,kaže na odnos tedružbe do starejših.opozarjamo na prenizke pokojninein prenizke socialne dajatve, koaktivno iščemo starejše z nizkimidohodki ali drugimi potrebamiin jim skušamo zagotoviti pomoč.Na novinarsko konferenco letosmaja, ko smo s sindikati podpisalizahtevo državnemu zboru in vladi,da v imenu 700.000 ljudi zahtevamostriktno delitev javnega inzasebnega zdravstva, da zahtevamo,da se vsaki dve leti preveri javnazdravstvena mreža in popravi,če je potrebno, so prišli trije novinarji.Na vseh novinarskih konferencahopozarjamo, da se ne borimole za naše pravice, ampak tudiza pravice vseh tistih naših otrokin vnukov, ki so se znašli v stiski.Tega še nikoli nisem videla napisanegav medijih.Ena od aktualnih političnihtem je ta čas zagotovo vprašanjezamrznitve pokojnin.Kot veste, je DeSUS že pristal nadelno zamrznitev pokojnin, karje dejanje brez primere. Stranka,ki se razglaša, da predstavlja upokojence,samovoljno sklene kompromisz drugimi strankami, neda bi prisluhnila zahtevam svojeciljne skupine? Tudi ti nas jemljejoza svoje 'varovance', ki se ne znamoodločati sami, ampak se morajooni odločati za nas. Zamrznitevpokojnin, četudi je delna in predenso se kakorkoli dogovorili oplačah javnih uslužbencev, je varčevanjena račun najrevnejših vdružbi, teh pa je vsaj polovica upokojencev.To pa je znak slabe politikein gnile družbe. Nespametnapolitika je leta zadrževala plače vjavnem sektorju, medtem ko so sijih privilegirani med njimi ves časpovečevali. Hkrati je od leta 2000dalje zavestno zadrževala rast pokojninpod z zakonom dogovorjenimusklajevanjem. Naši strokovnjakiso izračunali, da smo odleta 2000 upokojenci pustili v državnemproračunu milijardo sredstev,torej 100 milijonov na leto. Stemi posegi v pokojninski sistemso spravili polovico upokojencevna rob preživetja. Na hrbtih tehzdaj rešujejo letni proračun! Nisosamo grabežljivi lastniki kapitalain zdravniki izgubili občutek zaspodobnost in sočloveka! Volitveso blizu, drugo leto županske, dveleti nato volitve v državni zbor.Upokojenci si bomo zapomnilivse, ki bodo pristavili svoj lončekk tem odločitvam.Med reformami, ki naj biohranile napredek in ravnovesjev družbi, je napovedanareforma pokojninskegasistema. Kaj menite o napovedanempoznejšem upokojevanju?Osnovni problem sedanjegapokojninskega sistema ni prezgodnjeupokojevanje, ampak prepozenvstop v delovno razmerje, očemer premalo govorimo. Predpetdesetimi leti je večina delavcevzačela delati z osemnajstim letomali še prej, sedaj pa šele po petindvajsetemletu. Ti ljudje bodo pripetinšestdesetih letih nabrali tolikodelovnih let, kot smo jih nabralimi. Nič kaj dosti več ne bodo delali,a bodo v šestdeseta leta starostivstopali v bistveno boljši kondiciji,kot smo mi ali generacije prednami. To pa zato, ker je danes šezelo malo težkih fizičnih del, kersedanje generacije manj kadijo inbolj skrbijo za svoje zdravje in kerje več izobraženih, z izobrazbo pase človeku bistveno dvigne verjetnost,da bo na delovnem mestuopravljal delo, ki ga rad opravlja.Če imaš rad svoje delo in te nihčene potiska v pokoj, boš sam želeldelati čim dlje. Zlasti, če ti bo državaomogočala po petdesetem letudodatno izobraževanje in strokovnopomoč, da boš našel letom primernodelovno mesto, in če bodajala bonuse za to, da boš delaldlje. Petinšestdeseto leto za upokojitevne sme biti in tudi v sedanjempredlogu ni fiksna starost.Da pa se mora prej ali slej izenačitidelovna doba obeh spolov, paje strokovnjakom jasno, saj so ženskemočnejši spol in gredo tudizaradi življenjskih navad v pokojv boljši kondiciji kot moški. Povprečnimoški danes uživa pokojninošestnajst, povprečna ženska padvajset let. Starši potrebujejo čimveč časa za vzgojo otrok, ko so timajhni, zato mora sodobna razvitadružba čim bolj pomagati z bonusimladim družinam. Rodnostine bodo prav nič dvignili z obljubamimladim ženskam, da bodona starost za vsakega otroka dobilebonus enega leta. Mlade ženskene razmišljajo o pokojnini.V Pomurju imamo gosto mrežodomov za starejše, ob javnihzavodih še več zasebnihs koncesijo, v njih pa živijotudi starostniki, ki bližje svojemudomu te možnosti nisoimeli. Je morda tudi to edenod znakov geta, sistema varstvastarejših do starejših inna drugi strani tudi getoiziranjanaše pokrajine?To, da morajo starejši iz Ljubljaneali Maribora, ki potrebujejodomsko varstvo, poiskati bivališčev Pomurju, je posledica premajhnegaobčutka za potrebe starejšihv teh dveh mestih in tudi preslaboorganiziranega pritiska starejšihna mestne svete. Spet smo priveščini aktivnega državljanstva, kiga mi, upokojenci, še ne obvladamo.Veliko domov ste v zadnjemčasu v Pomurju zgradili zaradi pričakovanjzasebnikov in županov,da bodo v naše domove drli Avstrijci.Ne vem, ali se bo to uresničilo.Tudi dotok iz Ljubljane in Mariborase bo ustavil, saj obe mesti graditadomove, domsko varstvo pa tudi niveč ali pa nikoli ni bilo optimalnarešitev za najstarejše. Kot pravijostrokovnjaki, prvi zasebni domoviže ostajajo prazni tudi zato, ker sopredragi in uporabnikom premaloponujajo. Kjer igra vlogo profit, sevedane more biti tako dobre oskrbe,kot je tam, kjer vsa sredstva, kiostajajo, namenjajo razvoju.Za Pomurje bi utegnilo biti velikoštevilo domov za starejše, čebodo polni, rešitev, saj omogočajodelovna mesta, ki jih bo glede nanaraščajoče število starejših vednoveč. Domovi bodo morali kombiniratidomsko oskrbo z oskrbo nadomu, ki je dejansko prihodnostživljenja v pozni starosti.Slovenska družba bo naslednjihnekaj desetletij storitvena družba,dela v pomoč starejšim pa bo vednodovolj, če bodo seveda pokojninedovolj velike, da bodo starejšito lahko plačali. Tu se v vsej golotividi povezanost družbe. Pokojnineniso stran vržen denar, ampakpomenijo vir novih delovnih mest.Morda se zdi tekstilnim delavkam,ki so delale na normo, delo s starejšimiljudmi prezahtevno ali celomanj vredno (kar pa dvomim, ženskeso vedno pripravljene zagrabitiza vsako delo), vendar tudi todelo lahko človeka zelo zadovolji.Res pa je, da je sorazmerno slaboplačano, kar je spet vezano na plačilnosposobnost uporabnikov innjihovih otrok. Zato tisti, ki morajomesečno (do)plačevati za domskovarstvo svojih staršev, prav gotovone bodo podprli zamrznitvepokojnin.Matejo Kožuh Novak je javnostspoznala kot odločnoKako privarčevati, je v današnjihčasih vprašanje, kisi ga postavljamo na vsakemkoraku. Odgovor nanj imajov trgovinah Tuš, saj njihovizvesti kupci prihranijo več.Pa poglejmo …Svežina, kakovost incenovna ugodnostPestra ponudba kakovostnihizdelkov po ugodnih cenah veljaza vse Tuševe kupce. ČlaniTuš kluba pa lahko poleg tega vtrgovinah Tuš izbirajo tudi medveč kot 1500 izdelki z vsakokratznižanimi cenami. Bodite pozornina oznako ´Tuš klub akcija´,sogovornico, ki se ne ustrašiniti novodobnih menedžerjevin ki javno govori brezdlake na jeziku. Od kod vammoč za takšno držo?Imam jo v genih. Moj oče je vdrugi svetovni vojni izgubil življenje,ker je preveč govoril. Šele posmrti so ga naredili za belogardista,da so opravičili njegovo smrt.V genih imam tudi občutljivostza krivice, ki jih eni ljudje delajodrugim. Zelo sem ponosna na svojrod. Moj stari oče je iz obrtne delavnicenaredil prvo tovarno naDolenjskem. Najprej je ob tovarnisezidal stanovanja za svoje delavce.Nikakor ne morem razumetipohlepa ljudi, ki sem jih nekočpoznala kot poštene, skrbne upravljavcetovarn, kot poštene, skrbnezdravnike. Saj ti obilica denarjane more prinesti sreče, še posebejne, če živi v sosednji hiši družina,ki nima kaj dati v lonec. Kako semorejo tako sposobni ljudje slepitiz mašili, da znajo ljudje preživetitudi z 200 evri? Ali jih ni sramsamo pomisliti na to? Naj samiposkusijo s tem denarjem preživetien teden! Kje je njihova človečnost?Grozljivo je dejstvo, dase večina izobraženih ljudi pehav senco tistih najbogatejših, medLionse in druge viteške klube, nanjihove bale, poroke, na partijegolfa in veseljačenja samo zato, dabi bili 'in'. Da hitijo kupovati štiripogonske'enoprostorce', da bodoljudje vedeli, kam spadajo, da zidajosodobne gradiče, da se ločijood navadnih ljudi. Če bi ne počelitega na plečih vedno bolj siromašnetretjine prebivalstva, bi se mismilili, saj dajejo taki užitki premalozadovoljstva. In ves čas se morajoprilizovati tistim, ki imajo več.Rada bi živela v deželi, kjer sosedsosedu ne zavida, kaj ima nakrožniku. Tako deželo smo imeli,ugodnosti v Katalogu želja, akcijo´Mojih 10 najljubših´ in nagradnoigro, v kateri vam vsakih 14dni podarijo kar 5.000 evrov.Članstvo vTuš klubu jebrezplačno in brezobveznostiVi le izpolnite pristopni vprašalnikin Tuš klub kartico obvsakem nakupu pokažite blagajničarki.Poleg ugodnosti v trgovinahin drogerijah boste tako lahkokoristili še številne druge.Tušmobil –brezplačni mobilnipogovoriZ nakupi v trgovinah in drogerijahTuš se zbirajo na Tuš klubkartici brezplačne Tušmobil minute.Postanite uporabnik Tušmobila,povežite svojo Tuš klubkartico s telefonom in se pogovarjajtebrezplačno.Cenejše gorivo naTuš OiluOb nakupih v trgovinah indrogerijah Tuš se vam na vaši Tušklub kartici zbirajo popusti zacenejše gorivo, ki jih lahko izkoristitena bencinskih servisih TušOil. Gorivo lahko nato točite cenejetudi do 5 centov za liter.pa smo jo zaradi neizmernega pohlepanekaterih izgubili.Na koncu pa – starejši imamoprednost pred mladimi generacijamitudi zato, ker odhajamo. Kajnam pa morejo novodobni menedžerji?Lahko bom po njihovi zaslugiprej odšla, to pa ne bo takohuda škoda. Sicer se pa na naše govorjenjepožvižgajo. V oblasti imajotiste, ki nam uravnavajo življenje.Torej imajo v oblasti tudi našaživljenja. Zamrznitev pokojnin jenajbolj nazoren dokaz.Nekje ste dejali, da ste tudisami ekshibicionistka, torejda se pojavljate v javnosti inmedijih. Ali mediji vaše pojavljanje»uspešno« prodajajo?Ko sem bila v parlamentu, semodkrila, da mi ni težko komuniciratiz mediji. Ugotovila sem, daznam napisati ljudem razumljivein všečne prispevke. Zato mi tudina mestu predsednice Zveze društevupokojencev Slovenije ni težkoopravljati ta dela. Se pa bojim,da me bo to neprestano pojavljanjev medijih pokvarilo – bojim se,da se bom začela medijem vsiljevati,da bom začela misliti, da imamvse prav, saj če nisi na mestih, kjerdaješ denar, ljudje težko zberejodovolj volje, da bi te javno kritizirali,bojim pa se tudi, da bom izgubilazasebnost. Na starost pa človektako rad počne vse tisto, česarv mladih letih ni mogel. Najbolj pase bojim tega, da bi dajala ljudemlažno upanje. Trudim se, da bi leprenesla primere dobrih praks,ki so jih preizkusili starejši v boljrazvitih družbah, v naš prostor. Trdnosem prepričana, da lahko slovenskacivilna družba, če bo nastopalaenotno, usmeri tiste, ki vodijoslovensko družbo, v smer, ki je prijaznado vsakogar, ne le do bogatemanjšine.Majda HorvatVas zanima, kako prihraniti?Tuševi kupcipoznajo odgovor!Izjemno ugodna Tušklub potovanjaAtraktivno in zelo ugodno ponudboTuš klub potovanj si lahkoogledate na www.tus.si ali pokličetena brezplačno tel. št. 080 2170. Poleg nizke cene vam v Tušuponujajo tudi odlične možnostiplačila.Zadovoljni?Sicer vam vrnemodenar!Našteto pa še ni vse. V vseh trgovinahTuš vam za kakovost insvežino ponudbe jamčijo z vračilomdenarja. Če torej z izdelkom,kupljenim v trgovinah Tuš, nistezadovoljni, ga prinesite nazaj. Neda bi vam bilo treba pojasnjevati,vam kupnino za izdelek pri blagajnivrnejo.Vprašajte Tuševe prodajalke inz veseljem vam bodo pomagale.Engrotuš, d. d., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje

24 AKTIVNA STAROST8. oktober 2009 –Oskrbovana stanovanja so varno okolje za starejše ljudiMed domom in domomje stanovanjeV Ljutomeru prihajajo na zajtrk in kosila, sodelujejo pa tudi na prireditvahOskrbovana stanovanja so posebejzgrajena in opremljena za potrebegibalno oviranih ljudi. Namenjenaso ljudem po petinšestdesetem letustarosti, katerim zdravje še dopušča,da živijo samostojno, lahko pa zaprosijoza pomoč pri gospodinjstvu aliosebni negi, ki jo kot storitve ponujajobližnji domovi za starejše ljudi.Stanovanja so tudi opremljena z napravoza klic v sili. V Sloveniji je 105oskrbovanih najemnih stanovanj,ki so v lasti Nepremičninskega skladaPokojninskega in invalidskega zavarovanja.Med prvimi so jih sedempred šestimi leti zgradili v Ljutomeru,sedaj pa jih enaindvajset gradijotudi v Murski Soboti.Oskrbovanih stanovanj je vse več, sajzapolnjujejo vmesni čas in prostor meddomom in odhodom starostnika v domza starejše. »Odhod v dom je za človekavelika sprememba, zato je dobro, če jetu še vmesna oblika pomoči,« je povedalBoris Sunko, direktor Doma starejših občanovLjutomer, ki za ljutomerska oskrbovanastanovanja zagotavlja tudi različnestoritve. Ob socialnem vidiku pa jepomemben tudi drugi, in sicer, da starejšiljudje lahko zapustijo preveliko hišo alistanovanje, ki je polno ovir in ki ga je, čev njem živijo sami, tudi težko vzdrževati.Oskrbovana stanovanja so zanje varnejšeživljenjsko okolje, s sklicem v sili pa lah-ko tudi vsak trenutek pokličejo pomoč.Stanovalci oskrbovanih stanovanj v Ljutomeruveliko pomoči iz doma starejšihzaenkrat ne potrebujejo, saj so še pri močehin lahko sami poskrbijo zase. To pa jezanje tudi cenejše, saj morajo ob stroških,ki jih imajo z najemom, in stroških bivanjav stanovanju plačati tudi dodatne storitvedoma starejših. Nekaj jih vendarle prihajaNepremičninski sklad Pokojninskega in invalidskega zavarovanja gradi v Murski Soboti enaindvajsetoskrbovanih najemnih stanovanj, šest jih bo velikih od 32 do 37, enajst 42 in štiristanovanja od 56 do 61 kvadratnih metrov. Foto: N. J.v dom na zajtrk in kosilo, nekateri pa prinašajov pranje perilo. O tem se z vsakimstanovalcem posebej dogovorijo. Oskrbovanastanovanja so z domom starejših povezanatudi s klicem v sili, na katerega seodzove medicinska sestra ali zdravstvenitehnik, ki lahko takoj prihiti na pomoč.Stanovalci oskrbovanih stanovanj sepo želji lahko prosto vključujejo tudi vvse dejavnosti doma starejših. »Mi jih vabimoin nekateri so skoraj vsak dan prinas, nekateri pa se nikoli ne oglasijo,« pojasnjujesogovornik.S spremembo odnosa do domov zastarejše, ki se je bistveno spremenil v zadnjihdesetih, morda petnajstih letih, ljudjetudi lažje sprejmejo oskrbovana stanovanja.Še pred nekaj leti je veljalo mnenje, dase je domov za starejše bolje izogibati injih postaviti tja nekam v ozadje in ne vmestno središče, danes pa je ta stik iskanin želen. Oskrbovana stanovanja, zgrajenablizu domov za starejše, so zato danesprednost. »Bližina je pomembna tudi zadomove, saj lahko spoznamo stanovalceoskrbovanih stanovanj, ki potem pridejok nam, prej pa tudi navežemo stik z njihovimisvojci,« je povedal Boris Sunko.Zaradi potrebe človeka, da čim dlje živisamostojno, bo v smeri uvajanja bivalnihskupnosti v prilagojenih stanovanjih tekeltudi razvoj domov za starejše.Majda HorvatOskrbovana najemnastanovanja v Murski SobotiNepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja gradi nakrižišču Ulice Staneta Rozmana in Gregorčičeve ulice v Murski Sobotienoto doma starejših občanov in objekt z oskrbovanimi najemnimi stanovanji.Oskrbovana najemna stanovanja bodo namenjena starejšim od 65let, ki jim zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje. Objekt bo obsegalpritličje, nadstropje in mansardo, v njem pa bo 21 stanovanj, ki bodoarhitekturno prilagojena bivalno oviranim osebam, z dvigalom. Stanovanjabodo imela že opremljeno kuhinjo in kopalnico ter napravo za klic v sili 24ur na dan.Utrinki iz življenja spogledom v prihodnostDom starejših Lendava seže 15 let zapisuje v zgodovinosvojega kraja. Leta 1994 jesprejel prvih 32 stanovalcev izdoma v Rakičanu. Že na začetkurazmere niso bile najboljše,potrebe po namestitvahpa so presegale zmogljivosti.Leta 1999 so začeli nadgradnjodoma ter dozidavo prostorovdnevnega centra invečnamenske dvorane. Naslednjeleto je dom pridobil 26postelj, skupaj jih je zdaj 148.S tem so bile ustvarjene možnostiza opravljanje dnevnegavarstva.Povečane zmogljivosti so narekovalepovečanje kuhinje, gradnjodomske kapelice, klimatiziranjenotranjih prostorov inureditev primernih prostorov zastanovalce z demenco.Po štirih letih prizadevanj se jekončno začela investicija za izgradnjodveh gospodinjskih skupnosti.Kmalu bo zaživela še dejavnostv dveh novih bivalnih skupinah, vkaterih bodo imeli stanovalci priložnostpo zgledu družinskega življenjadeliti in ustvarjati vsak danv manjšem in preglednem življenjskemokolju. Na področju strokovnegadela je poudarjena stalnapozornost novim načinom dela sstanovalci z demenco, uporabi kinestetike,bazalne stimulacije terdrugih sodobnih metod dela. Poudarjenoje individualno načrtovanjestoritev z nenehno skrbjo zaspoštovanje temeljnih pravic in potrebstanovalcev, za polno spoštovanjeosebnosti vsakega stanovalca,njegovega dostojanstva, osebneintegritete in zasebnosti ter za prijetnobivanje in dobro počutje.In pred kakšnimi izzivi smo?Število postelj je še vedno premajhno.Trenutno je še 122 nerešenihpopolnih vlog. Glede na razmerev Prekmurju bo v prihodnjihletih postelj dovolj ali celo preveč.Če bo v bližnji prihodnosti sprejetzakon o dolgotrajni zdravstveninegi, bo presežek posteljnih zmogljivostirealno dejstvo. Problem jezaradi izrazito restriktivne politikein krčenja programov za izvajanjezdravstvene nege. Ključni problempa je financiranje dejavnosti,kajti gre za najbolj ranljive skupinenaših državljanov. Če bodo tisti, kio tem odločajo, znali in hoteli dativ ospredje kakovost življenja našihbabic in dedov in navsezadnje nassamih čez nekaj let, bodo nakazaniproblem hitro rešili.Direktoricamag. Angela HozjanNa voljo bo 6 stanovanj površine 32–37 m 2 (najemnina za 33 m 2 velikostanovanje bo okvirno 140 EUR), 11 stanovanj površine 42 m 2 (najemninaza 42 m 2 veliko stanovanje bo okvirno 180 EUR) in 4 stanovanja površine56-61 m 2 (najemnina za 57 m 2 veliko stanovanje bo okvirno 235 EUR).Objekt je v gradnji, zato so možna odstopanja od navedenih površin.V najemnino niso zajeti stroški, ki jih bodo po dejanski porabi zaračunalidobavitelji in izvajalci za porabljeno energijo in vodo, RTV-prispevek, skupniobratovalni stroški hiše, stroški storitev osnovne in socialne oskrbe terstroški za celodnevno telefonsko nujno pomoč (klic v sili) in morebitni drugistroški v zvezi z uporabo stanovanja. Najemniki bodo lahko za plačilonaročili storitve Doma starejših Rakičan po svojih željah in potrebah.Stanovanja bodo vseljiva predvidoma jeseni 2010.Prijave za najem oskrbovanih stanovanj bo Nepremičninski sklad PIZ zbiralz razpisom, ki bo objavljen v začetku leta 2010 v lokalnem časopisuin spletni strani www.ns-piz.si. Na telefonsko številko 01 300 88 11 lahkosporočite svoje podatke in ob izidu razpisa vam bomo poslali vse dokumenteza prijavo.Informacije:Nepremičninski skladpokojninskega in invalidskegazavarovanja, d. o. o.,Mala ulica 5, 1000 Ljubljana,telefon: 01 300 88 11,spletna stran: www.ns-piz.si.

– 8. oktober 2009AKTIVNA STAROST 23kojenci, koliko upokojencimed seboj?Medsebojna solidarnost je vdružbi, ki se je znašla v rece<strong>si</strong>ji, izjemnopomembna. Ohraniti moramoprvi pokojninski steber, kibo zagotavljal preživetje tudi tistimz najnižjo pokojnino, socialnetransferje za osnovno preživetjetistih, ki so se znašli v stiski,javni zdravstveni <strong>si</strong>stem, ki zagotavljaenak dostop vsem prebivalcem,in ohraniti moramo kakovostnejavne šole, ki bodo dostopnevsakomur. Vse to so <strong>si</strong>stemi, ki temeljijona medsebojni solidarnosti,ki so vrednote razvite družbe.V sodobni Sloveniji jih rušimo zaradiprevelikega pohlepa posameznikov.O tem, da starši še kako pomagamodružinam naših otrok, najbržnihče ne dvomi, seveda doklerin koliko moremo. Na podlagi ankete,ki smo jo izvedli med našimičlani, smo izračunali, da bi zneslapomoč staršev svojim otrokom invnukom, če ocenimo uro našegadela z 12 evri, v denarju celih 7,5milijarde <strong>let</strong>no! Več <strong>kot</strong> polovicistarejšim, ki živijo v domovih zastarejše, (do)plačujejo oskrbo njihoviotroci, za mnoge starejše, koobnemorejo, skrbijo otroci doma.Prostovoljci vemo, kolikokrat senam povrne dobro delo, ki smo gaopravili za človeka v stiski. V Zvezidruštev upokojencev starejši načrtnogojimo medsebojno pomočprav s to mislijo: če bom danes jazpomagal sosedu, imam večjo možnost,da bo nekdo pomagal meni,ko bom jaz obnemogel.Žal pa tudi mi nismo imunipred taktiko vseh vladarjev, koskušajo svojo oblast utrjevati zvzbujanjem sovraštva in nestrpnostimed ljudmi. V zvezi prevečkratslišim pripombe na račun tistih, kizaradi kakršnegakoli razloga nisodelali polno delovno dobo, češ daimajo glede na tiste, ki so jo opravili,prevelike pokojnine, bolje socialneprejemke. Opraviti imamoz dvema problemoma. Pokojnineza polno delovno dobo so absolutnoprenizke, <strong>kot</strong> je prenizkatudi minimalna plača, na kateritemelji <strong>si</strong>stem pokojnin. Človek sštiridesetimi <strong>let</strong>i delovne dobe bimoral imeti pokojnino vsaj dvajsetodstotkov nad pragom revščine.Drug problem pa so sredstva,ki so nujno potrebna za osnovnopreživetje. V razviti državi bi moralimeti vsak državljan dohodek,ki doseže prag revščine. Ta je sevedaglede na število članov gospodinjstvarazlično visok. Kot so midejali na ministrstvu za delo, so <strong>let</strong>o<strong>si</strong>zračunali, da je prag revščine560 evrov. Več <strong>kot</strong> 200.000 upokojencev,tudi tistih s polno pokojnino,ima nižjo pokojnino od pragarevščine, to pa ni prav.Kdo naj bo solidaren s tistimi,ki niso mogli iz kakršnegakoli razlogadelati polne delovne dobe,če ne mi, upokojenci? In kdo najbo solidaren z ženskami, ki so bilegospodinje, če ne me, ki vemo,kaj pomeni biti gospodinja? Ali <strong>si</strong>kmet in še bolj kmetica na stara<strong>let</strong>a res ne zasluži minimalne pokojnine,da ima vsaj nekaj svojegadenarja?Če že govorimo o solidarnosti,zakaj se vaša zvezane zavzema na primer tudiza večjo solidarnost v državi,na primer do marginalnein revne pokrajine, <strong>kot</strong> je <strong>Pomurje</strong>,ki jo zaznamujejo visokastopnja brezposelnosti,nizke plače, nizke pokojnine,negativna demografskaslika …?Pripisujete nam preveč moči.V javnost je naša zveza prišla šelez Vzajemno. Do sedaj novinarjevnaša stališča in aktivnosti niso zanimali.Premalokrat pišete, ko protestiramoproti premajhnim osebnimdohodkom, ko se v protestih,ki jih organizirajo <strong>si</strong>ndikati, tempostavimo ob bok, ko neprestanoDa <strong>si</strong> vlada upa, potemko že devet <strong>let</strong>zmanjšuje dohodkeupokojencem, reševatidržavni proračunz zamrznitvijopokojnin, med upokojenciin družinskimiupokojencipa je največ revnih,kaže na odnos tedružbe do starejših.opozarjamo na prenizke pokojninein prenizke socialne dajatve, koaktivno iščemo starejše z nizkimidohodki ali drugimi potrebamiin jim skušamo zagotoviti pomoč.Na novinarsko konferenco <strong>let</strong>osmaja, ko smo s <strong>si</strong>ndikati podpisalizahtevo državnemu zboru in vladi,da v imenu 700.000 ljudi zahtevamostriktno delitev javnega inzasebnega zdravstva, da zahtevamo,da se vsaki dve <strong>let</strong>i preveri javnazdravstvena mreža in popravi,če je potrebno, so prišli trije novinarji.Na vseh novinarskih konferencahopozarjamo, da se ne borimole za naše pravice, ampak tudiza pravice vseh tistih naših otrokin vnukov, ki so se znašli v stiski.Tega še nikoli nisem videla napisanegav medijih.Ena od aktualnih političnihtem je ta čas zagotovo vprašanjezamrznitve pokojnin.Kot veste, je DeSUS že pristal nadelno zamrznitev pokojnin, karje dejanje brez primere. Stranka,ki se razglaša, da predstavlja upokojence,samovoljno sklene kompromisz drugimi strankami, neda bi prisluhnila zahtevam svojeciljne skupine? Tudi ti nas jemljejoza svoje 'varovance', ki se ne znamoodločati sami, ampak se morajooni odločati za nas. Zamrznitevpokojnin, četudi je delna in predenso se kakorkoli dogovorili oplačah javnih uslužbencev, je varčevanjena račun najrevnejših vdružbi, teh pa je vsaj polovica upokojencev.To pa je znak slabe politikein gnile družbe. Nespametnapolitika je <strong>let</strong>a zadrževala plače vjavnem sektorju, medtem ko so <strong>si</strong>jih privilegirani med njimi ves časpovečevali. Hkrati je od <strong>let</strong>a 2000dalje zavestno zadrževala rast pokojninpod z zakonom dogovorjenimusklajevanjem. Naši strokovnjakiso izračunali, da smo od<strong>let</strong>a 2000 upokojenci pustili v državnemproračunu milijardo sredstev,torej <strong>10</strong>0 milijonov na <strong>let</strong>o. Stemi posegi v pokojninski <strong>si</strong>stemso spravili polovico upokojencevna rob preživetja. Na hrbtih tehzdaj rešujejo <strong>let</strong>ni proračun! Nisosamo grabežljivi lastniki kapitalain zdravniki izgubili občutek zaspodobnost in sočloveka! Volitveso blizu, drugo <strong>let</strong>o županske, dve<strong>let</strong>i nato volitve v državni zbor.Upokojenci <strong>si</strong> bomo zapomnilivse, ki bodo pristavili svoj lončekk tem odločitvam.Med reformami, ki naj biohranile napredek in ravnovesjev družbi, je napovedanareforma pokojninskega<strong>si</strong>stema. Kaj menite o napovedanempoznejšem upokojevanju?Osnovni problem sedanjegapokojninskega <strong>si</strong>stema ni prezgodnjeupokojevanje, ampak prepozenvstop v delovno razmerje, očemer premalo govorimo. Predpetdesetimi <strong>let</strong>i je večina delavcevzačela delati z osemnajstim <strong>let</strong>omali še prej, sedaj pa šele po petindvajsetem<strong>let</strong>u. Ti ljudje bodo pripetinšestdesetih <strong>let</strong>ih nabrali tolikodelovnih <strong>let</strong>, <strong>kot</strong> smo jih nabralimi. Nič kaj dosti več ne bodo delali,a bodo v šestdeseta <strong>let</strong>a starostivstopali v bistveno boljši kondiciji,<strong>kot</strong> smo mi ali generacije prednami. To pa zato, ker je danes šezelo malo težkih fizičnih del, kersedanje generacije manj kadijo inbolj skrbijo za svoje zdravje in kerje več izobraženih, z izobrazbo pase človeku bistveno dvigne verjetnost,da bo na delovnem mestuopravljal delo, ki ga rad opravlja.Če imaš rad svoje delo in te nihčene potiska v pokoj, boš sam želeldelati čim dlje. Zlasti, če ti bo državaomogočala po petdesetem <strong>let</strong>udodatno izobraževanje in strokovnopomoč, da boš našel <strong>let</strong>om primernodelovno mesto, in če bodajala bonuse za to, da boš delaldlje. Petinšestdeseto <strong>let</strong>o za upokojitevne sme biti in tudi v sedanjempredlogu ni fiksna starost.Da pa se mora prej ali slej izenačitidelovna doba obeh spolov, paje strokovnjakom jasno, saj so ženskemočnejši spol in gredo tudizaradi življenjskih navad v pokojv boljši kondiciji <strong>kot</strong> moški. Povprečnimoški danes uživa pokojninošestnajst, povprečna ženska padvajset <strong>let</strong>. Starši potrebujejo čimveč časa za vzgojo otrok, ko so timajhni, zato mora sodobna razvitadružba čim bolj pomagati z bonu<strong>si</strong>mladim družinam. Rodnostine bodo prav nič dvignili z obljubamimladim ženskam, da bodona starost za vsakega otroka dobilebonus enega <strong>let</strong>a. Mlade ženskene razmišljajo o pokojnini.V Pomurju imamo gosto mrežodomov za starejše, ob javnihzavodih še več zasebnihs konce<strong>si</strong>jo, v njih pa živijotudi starostniki, ki bližje svojemudomu te možnosti nisoimeli. Je morda tudi to edenod znakov geta, <strong>si</strong>stema varstvastarejših do starejših inna drugi strani tudi getoiziranjanaše pokrajine?To, da morajo starejši iz Ljubljaneali Maribora, ki potrebujejodomsko varstvo, poiskati bivališčev Pomurju, je posledica premajhnegaobčutka za potrebe starejšihv teh dveh mestih in tudi preslaboorganiziranega pritiska starejšihna mestne svete. Spet smo priveščini aktivnega državljanstva, kiga mi, upokojenci, še ne obvladamo.Veliko domov ste v zadnjemčasu v Pomurju zgradili zaradi pričakovanjzasebnikov in županov,da bodo v naše domove drli Avstrijci.Ne vem, ali se bo to uresničilo.Tudi dotok iz Ljubljane in Mariborase bo ustavil, saj obe mesti graditadomove, domsko varstvo pa tudi niveč ali pa nikoli ni bilo optimalnarešitev za najstarejše. Kot pravijostrokovnjaki, prvi zasebni domoviže ostajajo prazni tudi zato, ker sopredragi in uporabnikom premaloponujajo. Kjer igra vlogo profit, sevedane more biti tako dobre oskrbe,<strong>kot</strong> je tam, kjer vsa sredstva, kiostajajo, namenjajo razvoju.Za <strong>Pomurje</strong> bi utegnilo biti velikoštevilo domov za starejše, čebodo polni, rešitev, saj omogočajodelovna mesta, ki jih bo glede nanaraščajoče število starejših vednoveč. Domovi bodo morali kombiniratidomsko oskrbo z oskrbo nadomu, ki je dejansko prihodnostživljenja v pozni starosti.Slovenska družba bo naslednjihnekaj deset<strong>let</strong>ij storitvena družba,dela v pomoč starejšim pa bo vednodovolj, če bodo seveda pokojninedovolj velike, da bodo starejšito lahko plačali. Tu se v vsej golotividi povezanost družbe. Pokojnineniso stran vržen denar, ampakpomenijo vir novih delovnih mest.Morda se zdi tekstilnim delavkam,ki so delale na normo, delo s starejšimiljudmi prezahtevno ali celomanj vredno (kar pa dvomim, ženskeso vedno pripravljene zagrabitiza vsako delo), vendar tudi todelo lahko človeka zelo zadovolji.Res pa je, da je sorazmerno slaboplačano, kar je spet vezano na plačilnosposobnost uporabnikov innjihovih otrok. Zato tisti, ki morajomesečno (do)plačevati za domskovarstvo svojih staršev, prav gotovone bodo podprli zamrznitvepokojnin.Matejo Kožuh Novak je javnostspoznala <strong>kot</strong> odločnoKako privarčevati, je v današnjihča<strong>si</strong>h vprašanje, ki<strong>si</strong> ga postavljamo na vsakemkoraku. Odgovor nanj imajov trgovinah Tuš, saj njihovizvesti kupci prihranijo več.Pa poglejmo …Svežina, kakovost incenovna ugodnostPestra ponudba kakovostnihizdelkov po ugodnih cenah veljaza vse Tuševe kupce. ČlaniTuš kluba pa lahko poleg tega vtrgovinah Tuš izbirajo tudi medveč <strong>kot</strong> 1500 izdelki z vsakokratznižanimi cenami. Bodite pozornina oznako ´Tuš klub akcija´,sogovornico, ki se ne ustrašiniti novodobnih menedžerjevin ki javno govori brezdlake na jeziku. Od kod vammoč za takšno držo?Imam jo v genih. Moj oče je vdrugi svetovni vojni izgubil življenje,ker je preveč govoril. Šele posmrti so ga naredili za belogardista,da so opravičili njegovo smrt.V genih imam tudi občutljivostza krivice, ki jih eni ljudje delajodrugim. Zelo sem ponosna na svojrod. Moj stari oče je iz obrtne delavnicenaredil prvo tovarno naDolenjskem. Najprej je ob tovarnisezidal stanovanja za svoje delavce.Nikakor ne morem razumetipohlepa ljudi, ki sem jih nekočpoznala <strong>kot</strong> poštene, skrbne upravljavcetovarn, <strong>kot</strong> poštene, skrbnezdravnike. Saj ti obilica denarjane more prinesti sreče, še posebejne, če živi v sosednji hiši družina,ki nima kaj dati v lonec. Kako semorejo tako sposobni ljudje slepitiz mašili, da znajo ljudje preživetitudi z 200 evri? Ali jih ni sramsamo pomisliti na to? Naj samiposku<strong>si</strong>jo s tem denarjem preživetien teden! Kje je njihova človečnost?Grozljivo je dejstvo, dase večina izobraženih ljudi pehav senco tistih najbogatejših, medLionse in druge viteške klube, nanjihove bale, poroke, na partijegolfa in veseljačenja samo zato, dabi bili 'in'. Da hitijo kupovati štiripogonske'enoprostorce', da bodoljudje vedeli, kam spadajo, da zidajosodobne gradiče, da se ločijood navadnih ljudi. Če bi ne počelitega na plečih vedno bolj <strong>si</strong>romašnetretjine prebivalstva, bi se mismilili, saj dajejo taki užitki premalozadovoljstva. In ves čas se morajoprilizovati tistim, ki imajo več.Rada bi živela v deželi, kjer sosedsosedu ne zavida, kaj ima nakrožniku. Tako deželo smo imeli,ugodnosti v Katalogu želja, akcijo´Mojih <strong>10</strong> najljubših´ in nagradnoigro, v kateri vam vsakih 14dni podarijo kar 5.000 evrov.Članstvo vTuš klubu jebrezplačno in brezobveznostiVi le izpolnite pristopni vprašalnikin Tuš klub kartico obvsakem nakupu pokažite blagajničarki.Poleg ugodnosti v trgovinahin drogerijah boste tako lahkokoristili še številne druge.Tušmobil –brezplačni mobilnipogovoriZ nakupi v trgovinah in drogerijahTuš se zbirajo na Tuš klubkartici brezplačne Tušmobil minute.Postanite uporabnik Tušmobila,povežite svojo Tuš klubkartico s telefonom in se pogovarjajtebrezplačno.Cenejše gorivo naTuš OiluOb nakupih v trgovinah indrogerijah Tuš se vam na vaši Tušklub kartici zbirajo popusti zacenejše gorivo, ki jih lahko izkoristitena bencinskih servi<strong>si</strong>h TušOil. Gorivo lahko nato točite cenejetudi do 5 centov za liter.pa smo jo zaradi neizmernega pohlepanekaterih izgubili.Na koncu pa – starejši imamoprednost pred mladimi generacijamitudi zato, ker odhajamo. Kajnam pa morejo novodobni menedžerji?Lahko bom po njihovi zaslugiprej odšla, to pa ne bo takohuda škoda. Sicer se pa na naše govorjenjepožvižgajo. V oblasti imajotiste, ki nam uravnavajo življenje.Torej imajo v oblasti tudi našaživljenja. Zamrznitev pokojnin jenajbolj nazoren dokaz.Nekje ste dejali, da ste tudisami ekshibicionistka, torejda se pojavljate v javnosti inmedijih. Ali mediji vaše pojavljanje»uspešno« prodajajo?Ko sem bila v parlamentu, semodkrila, da mi ni težko komuniciratiz mediji. Ugotovila sem, daznam napisati ljudem razumljivein všečne prispevke. Zato mi tudina mestu predsednice Zveze društevupokojencev Slovenije ni težkoopravljati ta dela. Se pa bojim,da me bo to neprestano pojavljanjev medijih pokvarilo – bojim se,da se bom začela medijem v<strong>si</strong>ljevati,da bom začela misliti, da imamvse prav, saj če ni<strong>si</strong> na mestih, kjerdaješ denar, ljudje težko zberejodovolj volje, da bi te javno kritizirali,bojim pa se tudi, da bom izgubilazasebnost. Na starost pa človektako rad počne vse tisto, česarv mladih <strong>let</strong>ih ni mogel. Najbolj pase bojim tega, da bi dajala ljudemlažno upanje. Trudim se, da bi leprenesla primere dobrih praks,ki so jih preizku<strong>si</strong>li starejši v boljrazvitih družbah, v naš prostor. Trdnosem prepričana, da lahko slovenskacivilna družba, če bo nastopalaenotno, usmeri tiste, ki vodijoslovensko družbo, v smer, ki je prijaznado vsakogar, ne le do bogatemanjšine.Majda HorvatVas zanima, kako prihraniti?Tuševi kupcipoznajo odgovor!Izjemno ugodna Tušklub potovanjaAtraktivno in zelo ugodno ponudboTuš klub potovanj <strong>si</strong> lahkoogledate na www.tus.<strong>si</strong> ali pokličetena brezplačno tel. št. 080 2170. Poleg nizke cene vam v Tušuponujajo tudi odlične možnostiplačila.Zadovoljni?Sicer vam vrnemodenar!Našteto pa še ni vse. V vseh trgovinahTuš vam za kakovost insvežino ponudbe jamčijo z vračilomdenarja. Če torej z izdelkom,kupljenim v trgovinah Tuš, nistezadovoljni, ga prine<strong>si</strong>te nazaj. Neda bi vam bilo treba pojasnjevati,vam kupnino za izdelek pri blagajnivrnejo.Vprašajte Tuševe prodajalke inz veseljem vam bodo pomagale.Engrotuš, d. d., Cesta v Trnovlje <strong>10</strong> a, 3000 Celje

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!