20 reportažaZa življenja vredno okolje8. oktober 2009 –Ločevanje odpadkovnuja, ne kapricaNov standard ravnanja z odpadki naj bi v dvanajstih občinah zaživel že s prvim dnem novega <strong>let</strong>aČeprav so barvni zabojnikiže dolgo del našega vsakdana,se mar<strong>si</strong>kdo še vednosprašuje, čemu je potrebnoločeno zbiranje odpadkov.Strokovnjaki odgovarjajo, dana ta način zmanjšamo količinoodpadkov na odlagališčuza 60 odstotkov in več.Višji standard,več odpadkovKo je bilo <strong>let</strong>a 1991 ustanovljenopodjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota, d. o.o., je v mestu Murska Sobota zaživeltudi <strong>si</strong>stem BIOPaS. Takratso občani dobili v uporabo zabojnikeza ločeno zbiranje papirja,bioloških in mešanih odpadkovv svojih gospodinjstvih termožnost ločenega zbiranja in oddajanjabelega in barvnega steklana tako imenovanih ekološkihotokih. Sistem je z <strong>let</strong>i rasel in seširil na preostala naselja takratnevelike Občine Murska Sobota.»V <strong>let</strong>ih 1992/1993 je potekaloposkusno zbiranje nevarnih odpadkov.Leta 1994 smo začeli akcijezbiranja kosovnih in nevarnihodpadkov od gospodinjstev,<strong>let</strong>o kasneje pa smo že stopali popoti poslovne odličnosti in prejelicertifikat za <strong>si</strong>stem vodenjakakovosti v skladu z ISO 9001 terse še intenzivneje usmerili v zahtevein pričakovanja naših odjemalcev,«pravi direktor podjetjaDrago Dervarič. Zaradi naraščajočegaživljenjskega standarda vsamostojni državi so se v gospodinjstvihzačele kopičiti zbranekoličine sekundarnih surovin vobliki odpadnih embalažnih materialov.Tako so <strong>let</strong>a 2000 obogatiliopremo na ekoloških otokihz zabojniki za zbiranje plastikein kovin. Leto pozneje so se tudipristojni državni organi začeli zavedatipomena ločenega zbiranjaodpadkov pri izvoru in sprejeliodredbo o ravnanju z ločenozbranimi frakcijami, ki je prineslav državo poleg obveznostiureditve ekoloških otokov tudivzpostavitev zbirnih centrov zaločeno zbiranje frakcij. Januarja2002 je tako nastal prvi zbirnicenter v Murski Soboti, v poznejših<strong>let</strong>ih pa so mu sledili še v Vidoncih,Skakovcih, Puconcih, Šalovcihin Beltincih.V boj s plastenkamiLočeno zbrane frakcije lahko občani oddajo tudi v zbirnem centru.Analize rezultatov vsakdanjega<strong>si</strong>stematičnega spremljanja dogajanjana ekoloških otokih, ki gaopravljajo v podjetju, so pokazale,da so občani sprejeli ekološkeotoke in da se na njih pojavlja vednovečja količina plastenk. Taproblematika je še posebej izrazitapo<strong>let</strong>i, ko ljudje kupujemovečje količine pijače v plastenkah.»V želji, da bi še bolj zmanjšalikoličine odpadkov, ki jih odlagamona odlagališču, in s temposledično podaljšali življenjskodobo odlagališča, odpadne surovinepa ponovno uporabili inpredelali v nove materiale, ločenozbiranje pa še bolj približaligospodinjstvom, smo izvedlilani in predlani šestmesečni poskusniprojekt ločenega zbiranjaplastenk po <strong>si</strong>stemu od vratdo vrat v naselju Murski Črnci.Tako je 130 gospodinjstev zbralo940 kilogramov čiste plastičneembalaže,« pojasnjuje Dervarič.Najnovejši rezultati sortirnihanaliz kažejo, da je med mešanimikomunalnimi odpadki, ki sonamenjeni odlaganju, tudi do43 odstotkov plastike, od katereglavnino predstavljajo plastenke.Zaposleni v podjetju Saubermacher-Komunalapri svojem delutudi opažajo, da se iz <strong>let</strong>a v <strong>let</strong>opovečuje količina ločeno zbraneplastike, kjer pretežni deležpredstavljajo plastenke. Zaradipovečanih količin plastične embalaže,dane na trg, pa je močnopovečan pritisk tudi na ekološkeotoke. Zabojniki za ločeno zbiranjeplastike se izredno hitro napolnijo,saj občani ponavadi plastenkžal ne stisnejo in jim takone zmanjšajo volumna. Praksakaže, da se zabojniki za ločenozbiranje plastike pogosto uporabljajotudi za odlaganje mešanihkomunalnih odpadkov. Na ta načinzasedajo prostor za ločenozbrane frakcije, hkrati pa se ločenozbrane frakcije onesnažijo.Od vrat do vratDa bi bili kos omenjenim vsakodnevnimizzivom ter da bi poskrbeliza učinkovito in uporabnikomprijazno ločeno zbiranjeodpadkov, so se <strong>let</strong>os v podjetjuSaubermacher-Komunala odločiliponuditi storitev zbiranja plastenkpo <strong>si</strong>stemu od vrat do vrat.Občina Beltinci se je <strong>kot</strong> prva izmed12 občin, kjer podjetje Saubermacher-Komunalaizvaja gospodarskojavno službo zbiranjain odvoza odpadkov, lotila poskusnegaprojekta zbiranja plastenkpo tem <strong>si</strong>stemu. Partnerjiprojekta so Občina Beltinci, podjetjeSaubermacher-Komunalain Slopak – družba za ravnanjez odpadno embalažo. Pogodbao izvajanju projekta med občinoin podjetjem Saubermacher-Komunala je bila podpisana v začetkumeseca februarja 2009. Vprvi polovici meseca marca sobili vsem gospodinjstvom, ki sovključena v <strong>si</strong>stem ravnanja s komunalnimiodpadki, razdeljeniVrečo s plastenkami odložimo na dan odvoza ob zabojnik za ostale odpadke.vreče in informativno gradivo. Vinformativnem gradivu so navedenanavodila za pravilno zbiranjeodpadnih plastenk, navedeniso urniki odvozov v <strong>let</strong>u 2009v posameznih naseljih ObčineBeltinci in ukrepi v primeru nepravilnegazbiranja oziroma oddajanjavreč. Zbiranje odpadnihplastenk v poskusnem obdobjuje za občane brezplačno, stroškeporavna Občina Beltinci skupaj spartnerji projekta. Prvi odvoz plastenkv Občini Beltinci je bil 14.aprila v naselju Lipa, ki so ga zaznamovaliv sodelovanju z OŠ Beltinci.Z namenom ozaveščanja inizobraževanja povzročiteljev sopripravili za učence tekmovanjev ločevanju odpadkov. Rezultatiprojekta so zelo pozitivni. V šestihmesecih so zbrali 19.740 kilogramovplastenk. Povprečnakoličina zbranih plastenk na gospodinjstvose je od začetnih 1,15kilograma povzpela na 1,84 kilograma(60-odstotno povečanje).Sistem rumene vrečeAnaliza ankete na vzorcu 186gospodinjstev v Občini Beltinci,ki so jo izvedli v minuli mesec,kaže, da <strong>si</strong> želi 88 odstotkov gospodinjstevnadgradnjo zbiranjaplastenk v vrečah. Tako bodo napobudo občanov in Občine Beltincis prvim novembrom 2009nadgradili poskusni projekt. Vprozornih vrečah, v katerih sodoslej zbirali izključno plastenke,bodo lahko občani oddajalitudi druge embalažne materiale,npr. plastične vrečke in folije,plastično embalažo tekočih pralnihsredstev, mehčalcev, šamponov,tekočih mil, tetrapak embalažomleka in sokov, pločevinke,očiščene plastične lončke, krožnikein pribor, očiščene konzerveitd. Gre za t. i. <strong>si</strong>stem rumenevreče. »Dosegli smo točko, ko selahko povzpnemo za stopničkovišje,« meni Dervarič. Skupajz občinami trenutno oblikujejonove standarde ravnanja z odpadki,ki vsebujejo poleg <strong>si</strong>stemarumene vreče še povečanjefrekvence odvozov frakcij z ekološkihotokov ter ločeno zbiranjepapirja in bioloških odpadkovv zabojnikih pri gospodinjstvihdoma. Upajo, da jim bo s skupniminapori uspelo prebroditivse ovire, predvsem administrativne,in da bo nov standard ravnanjaz odpadki v vseh 12 občinahzaživel že s prvim januarjem20<strong>10</strong>. »Naš glavni cilj je Za življenjavredno okolje, ki ga lahkodosežemo tudi tako, da deležlani ločeno zbranih frakcij v višini36 odstotkov dvignemo v naslednjihdveh <strong>let</strong>ih nad 50 odstotkov.To naj bo zaveza tako nas <strong>kot</strong>tudi vsakega posameznega občanain lokalne skupnosti,« končujedirektor podjetja.Timotej Milanov»Dosegli smo točko,ko se lahko povzpnemostopničkovišje.«
22 AKTIVNA STAROST8. oktober 2009 –Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev SlovenijeZamrznjene pokojnine znakslabe politike in gnile družbeVolitve so blizu in upokojenci <strong>si</strong> bodo zapomnili, kdo vse je pristavil lonček k zamrznitvi pokojninBesede Mateje Kožuh Novak,predsednice Zveze društevupokojencev Slovenije,so ostre <strong>kot</strong> britev, ki jo potemvzame v roke in pred javnostjoobrije golobrade menedžerje,pohlepne novodobne kapitalistein z njimi zlizane politiketer oblast. Zavzema se za pravičnejšodružbo, za zgled papostavlja preteklo ureditev, sčimer <strong>si</strong> v javnosti nabira številnezaveznike in nasprotnike.Veliko <strong>si</strong> je drznil govoritiže njen oče, kar ga je med drugovojno stalo življenja, MatejaKožuh Novak pa se tega neboji, ker je, <strong>kot</strong> pravi, njenaprednost pred mladimi v tem,da je tako <strong>kot</strong> v<strong>si</strong> starejši ljudjev odhajanju. Boji pa se, da bo zbesedo v medijih ljudem dajalalažno upanje.Pomagali ste, da smo odprliHišo Sadeži družbe v MurskiSoboti, kjer bodo negovaliin ohranjali medgeneracijskeodnose. Kaj se je torejzgodilo z naravnimi medgeneracijskiodno<strong>si</strong> ter povezanostjoin soodvisnostjogeneracij, da je zanje danespotrebna institucionalnapodpora?Vprašanje je, ali je institucionalnapodpora medgeneracijski povezanostires tako potrebna, <strong>kot</strong>poudarjajo strokovnjaki v razvitemsvetu. Predvidevajo, da bododemografske spremembe, če sena njih ne bomo dobro pripravili,predmet medgeneracijskega konflikta,kjer lahko krajši konec potegnejostarejši, če se ne bodo organizirali,ali pa mlajši, če se bodostarejši dobro organizirali in medstarostnimi skupinami ne bo pravegadialoga.V velikih državah, kjer je velikazaposlitvena mobilnost, se medgeneracijskapovezanost izgubljaiz preprostega razloga, ker se generacijene morejo pogosto srečevati.Zato spodbujajo ljudi, datvorijo zunaj družin medgeneracijskesocialne skupine, ki jih nebo mogoče kar tako spreti medseboj, kar tako radi počno slabipolitiki in predstavniki kapitala.Res pa je, da slovenska družba šeni tipična razvita družba. Pri nasostane večina družin tesno povezanih,dokler živijo starši. Ko tiumrejo, gojijo medgeneracijskosožitje v svojih družinah naprejnjihovi otroci. To je v vseh dosedanjihkrizah omogočilo preživetjemar<strong>si</strong>kateri družini. Če papogledamo na pojav z očmi posameznika,pa je tudi druženjededkov in babic, ki tako redko vidijosvoje vnuke, z vnuki drugih,ki redko vidijo svoje dedke in babice,početje, ki bogati tako stare<strong>kot</strong> mlade. Zato bi <strong>si</strong> želele nevladneneprofitne organizacije, kismo sposobne ustanavljati takecentre z minimalnimi stroški, natem področju večjo podporo lokalneskupnosti in države.Bo načrtovano spodbujanjestikov med generacijami prispevalok obuditvi pristnejšihodnosov med mladimiin starimi tudi v družini indružbi nasploh?Odno<strong>si</strong> v družini so v mar<strong>si</strong>čemodvisni od dohodkov članov družine.Bojim se, da bo v deželi, kjerso zaposleni pod takimi pritiski,<strong>kot</strong> so trenutno v Sloveniji, kjer lastnikikapitala varujejo svoj dvomljivoprisluženi kapital tako, daodpuščajo delavce, država pa varčujez zamrzovanjem dohodkovnajrevnejših, hudo trpelo tudi sožitjev družini.Kako se bo odločal <strong>si</strong>n, ki moramami plačevati oskrbo in otrokomkupovati čevlje za šolo, panima denarja za oboje? Obsojampolitike, ki <strong>si</strong> ne upajo obdavčitibogatih in <strong>si</strong>romašijo najbolj <strong>si</strong>romašne.Medgeneracijski centri, kjer sebodo mladi in stari znali prilagajatidrug drugemu in tolerirati drugdrugega, bodo nedvomno prispevalik boljšemu medsebojnemurazumevanju v hitro starajočise družbi. To pa nikakor ni lahkodelo, saj smo v<strong>si</strong> polni predsodkov,mladi o starih in stari o mladih.Se strinjate z mnenjem, daso upokojenci danes najboljorganizirana interesna skupinav državi – tako s svojimidruštvi <strong>kot</strong> stranko upokojencev?Ne vem, če smo najbolje organiziranainteresna skupina, smo panedvomno najbolj številna in najboljmodra skupina prebivalstvaz največ izkušnjami in veščinami.Nam pa prav tako <strong>kot</strong> drugim skupinamcivilne družbe manjka samozavesti,ne zavedamo se svojepotencialne moči in ne poznamoPrepričana sem, dabomo šli na naslednjevolitve <strong>si</strong>ndikatiin upokojenci skupaj,da bomo izbiraliljudi z neomadeževanopreteklostjo,ljudi, ki bodo znovazagnali razvoj našedružbe v pravo smer– v medsebojno strpnost,solidarnost,v spoštovanje različnostiin v družbo, kise zaveda medsebojneodvisnosti vsehgeneracij.metod izražanja aktivnega državljanstva.Ne zavedamo se, da soposlanci državnega zbora našipredstavniki pri skupni vreči. Znjimi moramo zato neprestanokomunicirati, spremljati njihovodelo, jih zavezovati, da bodo glasovaliza ljudi in ne za bogato manjšinoali za tuji kapital. Prav tako semoramo tehtno, na podlagi spremljanjavseh njihovih aktivnosti vparlamentu, odločati o tem, ali jihbomo še volili ali ne. Žal smo Slovenci<strong>kot</strong> narod premalo samozavestni,pustimo, da nas tisti, ki kujejoiz politike denar za svoje žepe,civilni in cerkveni, razdvajajo. Prevečkratse odločamo, da bomo nekogavolili, ker je desni ali levi, vresnici pa so v<strong>si</strong>, ki so v parlamentu,razen redkih posameznikov, kipa parlament praviloma zapuščajo,utrjevalci grobega kapitalizmav Sloveniji. S svojimi odločitvami<strong>si</strong>romašijo večino na račun bogatein vplivne manjšine. Mi starejšivemo, kako smo živeli v družbi, kije gojila pravilo enakosti, ki je dajalavsem ljudem delo, ki je na podeželjugradila tovarne in ki je odpiralaambulante ter šole v majhnihkrajih. In ki je, če hočete, prineslatudi kmečke pokojnine. Ambulanteiz majhnih krajev že izginjajo,šole bodo začeli tudi zapirati, sajmladi v domačem kraju ne dobijoveč dela. Mladim moramo dopovedati,da k profitu naravnana družba,ki gradi temelje na pohlepunajbolj bistrih, vodi v suženjstvoin ne v svobodo.V javnosti je precej odmevalavaša izjava, da so mlajšegeneracije upokojence potisnilev geto »varstva starejših«.V kakšnem smislu je<strong>si</strong>stem varstva starejših zaupokojence geto?Država in socialna stroka sta sev preteklosti s starejšimi srečevalile v času, ko so potrebovali pomočokolja – graditi so morali domoveza starejše, začeli so urejati službopomoči na domu. In tam so tudiostali. Pri varstvu starejših. Zamansmo opozarjali že ministra Drobniča,da za sedanje generacije starejših,ki vstopamo v starost mnogobolj vitalne in zdrave, ne more pisatistrategije varstva starejših, ampakstrategijo zdravega staranja.Od Drobničevih časov se ni velikospremenilo. V času prejšnje ministriceso po navodilih EU pisalistrategijo aktivnega staranja, pa sov njej popolnoma pozabili na nas,upokojence. Aktivno naj se starajostarejši delavci, naj torej ne odhajajov pokoj, ampak naj delajo. Kajpočnemo mi, upokojenci, pa državene briga. Pa bi jo še kako moralo!Če smo zdravi, smo tudi upokojenciproduktivni. Če smo zdravi,znižujemo stroške v zdravstvu. Česmo zdravi, lahko živimo v lastnihgospodinjstvih in ne potrebujemodomske oskrbe. Vse kar počnemov društvih upokojencev, je dejanskoskrb za lastno zdravje. Mlajši,ki na nas gledajo obremenjenis stereotipi o starcih in staranju,nam, namesto da bi nas spodbujalipri naši skrbi za zdravje, zamerijo,češ da se zabavamo in za zabavotrošimo denar. (Ki bi sodil njim?)Ker nas je vsak dan več, bi moraledržavne službe načrtno gojiti partnerstvos starejšimi, vzgajati mlajšev sodelovanju z nami, ne pa jimpoglabljati fobije. Vsak dan bi vamlahko povedala, kako se vladniuradniki obnašajo do nas starejšihtudi tedaj, ko mislijo, da so z naminajbolj prijazni. Uradnica v vladije bila hudo presenečena, ko smose negativno odzvali na njeno izjavo'Saj vas imamo radi!' Njene ljubezninič ne potrebujemo, želimoFotografiji: Jaka AdamičMladim moramo dopovedati, da k profitunaravnana družba, ki gradi temelje napohlepu najbolj bistrih, vodi v suženjstvoin ne v svobodo.pa, da nam prisluhne in se z nami<strong>kot</strong> s spoštovanimi, izkušenimi inmodrimi ljudmi pogovori, do kakšnemere država lahko zadovoljinaše potrebe.V vseh sodobnih družbah sodimostarejši med najranljivejše skupineprebivalstva. Da <strong>si</strong> vlada upapotem, ko že devet <strong>let</strong> zmanjšujedohodke upokojencem, reševatidržavni proračun z zamrznitvijopokojnin, med upokojenci indružinskimi upokojenci pa je največrevnih, kaže na odnos te družbedo starejših. Trdim, da družba,ki ne skrbi za svoje najbolj ranljiveskupine, ki ne spoštuje starosti,ki ne zna uporabiti modrosti,nima možnosti za kakovostno preživetje.Upokojenci ste pri zbiranjupodpisov za izredni sklicskupščine Vzajemne dokazali,da ste zelo dobro organiziraniin da se lahkodoločenim nameram odločnozoperstavite. Kaj vas jespodbudilo k temu, da bostespodnašali nadzorni svetZdravstvene zavarovalniceVzajemna?Če ima človek 428 evrov pokojnine,kar je najnižja polna pokojnina,<strong>10</strong>0.000 upokojencev paprejema manj <strong>kot</strong> toliko, zelo težkoplača vsak mesec 23,8 evra zadopolnilno zdravstveno zavarovanje.Pa je primoran, ker <strong>si</strong>cer nemore kupiti zdravil ali doplačatizdravstvenih storitev. Zato so naszačeli naši člani opozarjati, da moramonekaj narediti, da se bodota sredstva pravilno uporabljala.Res je, hitro nam je uspelo zbrativeliko pooblastil za sklic izredneskupščine. Bolj <strong>kot</strong> naši marljiviprostovoljci, katerih delo dobropoznamo in se nanje lahko vednozanesemo, pa me je presenetilareakcija številnih ljudi, ki so namposlali pooblastila neposredno naZvezo društev upokojencev. To jepokazalo, da je ljudem dovolj goljufijin zavajanj, da so samo čakali,kdo se bo prvi lotil razkrivati tognilo profitno naravnano družbo,kjer so posamezniki pripravljeniprodati še lastne otroke in starše,samo da se jim polnijo mošnjički.Upokojenci smo proces samo začeli,nadzorni svet Vzajemne, ki niopravil svoje funkcije, bomo zamenjalipredstavniki vseh struktur lastnikov,starih in mladih. Sredstva,ki jih mnogo ljudi tako težko prispevav blagajno Vzajemne, se morajoporabljati racionalno in samoza namen, zaradi katerega se zbirajo.Če boste upokojenci s svojozahtevo uspeli, ali bodo zatoimele mlajše generacije upokojencerajši? Bodo v tem dejanjures razpoznale uporzoper neoliberalno srenjo,ki po eni od vaših izjav zavajatudi otroke in vnuke?Vsaj trideset odstotkov pooblastilso nam poslali mlajši ljudje. Tiso zaradi negotovih služb in maltretiranjana delovnih mestih še vhujših stiskah, <strong>kot</strong> smo mi, starejši.Pri pokojninski in zdravstvenizakonodaji, višini osebnih dohodkovin višini pokojnin že aktivnosodelujemo s predstavniki <strong>si</strong>ndikatov.Tako mi <strong>kot</strong> oni se zavedamo,da bomo lahko pritisnili nakapital in na od njega odvisno politikole z množičnostjo in enotnostjo.Prepričana sem, da bomo šlina naslednje volitve <strong>si</strong>ndikati inupokojenci skupaj, da bomo izbiraliljudi z neomadeževano preteklostjo,ljudi, ki bodo znova zagnalirazvoj naše družbe v pravo smer– v medsebojno strpnost, solidarnost,v spoštovanje različnosti in vdružbo, ki se zaveda medsebojneodvisnosti vseh generacij.Pomembno načelo Zvezedruštev upokojencev Slovenijeje spodbujanje medsebojnesolidarnosti, ker dabrez tega po vašem sodobnadružba nima možnosti kakovostnegapreživetja. Kdoje torej danes s kom premalosolidaren? Koliko so upokojencisolidarni z aktivno populacijoin zaposleni z upo-