že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

12 INTERVJUZ direktorico Tanjo Šimonka ob petletnici kulturnega hrama v Lendavi8. oktober 2009 –Velik dom za majhno mestoUtišani skeptiki, ki so se čudili veliki zgradbi – Od Tomaža Pandurja do Dubravke Tomšič –Še vedno čakajo, da jim ministrstvo za kulturo potrdi status javnega interesaKaligula Tomaža Pandurja,gledališka predstava Ana Karenina,sto ciganskih violin,pianist Maksim Mrvica, baletnaskupina ruskega carskegabaleta … je le nekaj od vrhunskihdogodkov in imen,ki so se zvrstili v Gledališki inkoncertni dvorani v Lendavi.Pet let je od tega, kar je svojavrata odprla dvorana s 444sedeži, in si od nalepk, kot je»megalomanski požiralec denarja«,do danes ustvarila statusin ime ter potrdila, da jeto okolje odprto za velike kulturnedogodke. O programuin vlogi, ki jo je ta kulturnihram odigral v kulturnem indružabnem življenju, smo sepogovarjali s Tanjo Šimonka,direktorico Zavoda za kulturoin promocijo Lendava.Ko ste kot direktorica stopiliskozi vrata kulturnegadoma, ste morali začeti plavativ okoliščinah, ki vamniso bile najbolj naklonjene.Najbrž nihče od sodelujočihni natančno vedel, v kaj gremo,veliko je bilo vprašajev, neznank,skepse, pa tudi želja. Včasu investicije so o kulturnemdomu nastajale številne negativnezgodbe. Za marsikoga je bilato prevelika zgradba za premajhnomesto, kajti na prireditev jeprišlo do petdeset ljudi, če jih jebilo sto, je bil že uspeh. Dejstvopa je, da infrastruktura s tehničnimidanostmi ponuja možnostiza različne zvrsti, koncerte, gledališče… in s tem pritegne tudiširšo publiko.In če danes pogledate nazaj?Dela sem se lotila tako, kot selotevam stvari v življenju. Z občutkom,z močno intuicijo, s trdimdelom in zavezniki, ki mislijoin delujejo podobno. Predvsempa s spoštovanjem ideje, ki vsebujedobro. Seveda pa je potrebnovedno znova vse parametreanalizirati, presojati in se odločati.To bi lahko primerjali z otrokom.Veš, da je nekaj krasnega,ne veš pa, kaj te čaka. Intenzivnosi del vseh faz odraščanja, otroškihbolezni, neredko na robuInformacije za tiskOBI – že več kot 10 let pomembenigralec na slovenskem tržiščuOBI Slovenija razširja svojo mrežo trgovin in tako pomaga priekonomskem razvoju državePrvo slovensko trgovino jepodjetje OBI odprlo v Mariboruže leta 1998 in do danes ima žešest trgovin, s katerimi je največpridobilo lokalno prebivalstvo zrazličnimi službami.Ena od osnovnih vrednot podjetjaOBI je, da omogočamo pozitivnoin navdihujoče delovno okoljeza svoje uslužbence, poleg tegapa ponujamo stalno usposabljanjein priložnosti za razvoj. Leta2008 je podjetje OBI sodelovalo vtekmovanju Great Place to Work vAvstriji in doseglo 11. mesto v svojikategoriji. Ta rezultat je pomenilizjemno motivacijo in potrditev, damora podjetje OBI načrtovati v začrtanismeri tako v Avstriji kot tudi vobupa in živčnega zloma, neprespanin kronično utrujen … a toje najboljše, kar se ti je zgodilo vživljenju in brez česar ne morešveč živeti. No, takšen približno jemoj pogled danes.Priznan, a šeneurejen statusSloveniji, na Hrvaškem ter v Bosniin Hercegovini.Podjetje OBI se zaveda, da zadovoljstvostrank ter zadovoljstvouslužbencev nista naključna. Tapristop se je potrdil s stalno naraščajočimštevilom strank v trgovinahOBI v Sloveniji v zadnjih letih.Vse lokacije temeljijo na istem konceptuin ponujajo družinsko nakupovalnoozračje.Poleg tega je za stranke podjetjaOBI brezplačno na voljo BoberBonus Card. Ta omogoča številneprednosti, kot so petodstotnibonus na vse nakupe kot bon obkoncu leta, trimesečna garancijaz vračilom denarja, 20 odstotkovpopusta na najboljše ponudbe,Tanja Šimonka, direktorica ZKP Lendava: V življenju me ne motivirajo povprečnost, rutina,želim, da smo prepoznavni, drugačni.Pred slabima dvema letomavam je ministrstvo za kulturopriznalo status javnegainteresa za kulturo, vendarpogodba nikoli ni bila podpisana.Kar se statusa in financiranjatiče, še po petih letih stvari nimamourejenih. Tudi lani namje kulturno ministrstvo pri delovanjuZKP Lendava priznalo javniinteres države in s tem pripadajočafinančna sredstva, vendarstatus, ki je pravnoformalna podlagaza permanentno sofinanciranjeministrstva, še ni potrjen. Priinvesticiji tega doma so sodelovalikulturno ministrstvo, ObčinaLendava in država Madžarska intudi zavod je bil konstituiran napodlagi širše koalicije partnerjev.Poleg teh treh omenjenih šePomurska in tudi občinska madžarskasamoupravna narodnaskupnost ter predstavniki zainteresiranejavnosti. Danes pa levjidelež financiranja ostane ObčiniLendava, ki nam prispeva 60 odstotkov,madžarska narodnostnaskupnost tri, preostalo pa moramozagotoviti iz lastnih virov. Topa ni lahko, saj moramo krmaritimed tem, da služimo javnemudružbenemu interesu, ponujamoinstitucijam, javnim zavodom indruštvom brezplačno uporaboprostora, po drugi strani pa ustanoviteljipritiskajo na nas, da čimveč sredstev pridobimo na trgu sprodajo vstopnic, na razpisih, zoddajanjem dvorane v najem.In kako krmarite med dogodkivisoke kulture terbolj komercialnimi vsebinami?V minulih sezonahsmo lahko videli kar nekajvrhunskih dogodkov, Pandurjana primer.Vprašanje denarja je pogostoprimarno, razen ko gre za tehničnemožnosti, ker vsaka produkcijane gre na naš oder. Ves časpa je treba pozorno opazovatidogajanje na sceni, biti na preži,si vzpostavljati mrežo in paziti,da ponudimo pravo kombinacijovsega, da zadovoljimo različnesegmente publike. Posledicatega je, da na koncu nihče ni popolnomazadovoljen. Pandurjapa sem na lendavskem odru želelavideti že od začetka. V gledališkemprostoru je izumil specifičnoestetiko in magijo, ki jo ssvojimi predstavami ustvarja. Toje nekaj, kar ne sodi v kategorijotuzemskega … pa še Lendavčanje, preprosto verjela sem, da gaenkrat dobimo v Lendavo.15-odstotno rojstnodnevno presenečenjeitd.Navsezadnje pa podjetje OBIverjame v korporativno socialnoodgovornost kot vrednoto,ki mora biti del aktivnosti podjetja.Podjetje OBI je sponzoriraloUnicefovo konvencijo za praviceotrok in priročnike o pravicahotrok, ki bodo razdeljeni po šolahin otroških vrtcih. Stalnopodpira tudi kampanjo koledarjevin škatel za prihranke v slovenskihšolah in vrtcih.Vaši načrti, vizija, mordalahko napovemo kakšnoime?Tega si nikoli ne upam povedatina glas in o konkretnih izvajalcihgovorim previdno. Za nekatereizvajalce smo menili, dalahko samo sanjamo, da bi jih dobili,a nam je uspelo. Takšen boklavirski koncert Dubravke Tomšičmarca prihodnje leto. Delalibomo na koprodukcijskih zgodbah,ne le ljubiteljskih, tudi časza lastno produkcijo bo dozorel,povezovali se bomo na mednarodniravni, predvsem p bomo šenaprej vabili kakovostne izvajalcerazličnih zvrsti. Lani smo začelifestival muzikala, ki je primerenza naše večjezično okolje, tosimpatično idejo bomo nadgrajevali.Pomembna je tudi ljubiteljska,domača, polprofesionalnadejavnost, ki krepi duha pripadnostiv okolju. V življenju me nemotivirajo povprečnost, rutina,želim, da smo prepoznavni, drugačni,da imamo profil z odličnimpedigrejem.Razmišljate o lastni produkciji,ki nam kljub vsempotencialom v Pomurju najboljmanjka? V Lendavi imatetrenutno najboljše tehničnemožnosti.Veliko smo že razmišljali o tem.Pet let delovanja je sicer veliko,po svoje pa malo, saj smo moralivzpostaviti temelje za delovanje.Tehnične, organizacijske, si pridobitipubliko, pozitivni imidž,seveda pa se bomo tega lotili vnaslednji fazi. Ljubiteljske in polprofesionalneprodukcije so serazmahnile kot gobe po dežju intukaj smo v vlogi koproducentaali pa ponujamo tehnično organizacijskisuport. Lastna produkcijaje operativno, kadrovsko infinančno velik zalogaj in zahtevav vseh pogledih veliko. Zagotovopa pride na vrsto tudi to.Kot žepna urbanapravljicaNa tem prostoru se prepletajoin sobivajo različne narodnosti,verstva, etnije …Kako to vpliva na strategijorazvoja, na kulturno ponudbo?Multikulturnost je danost, s kateroživimo stoletja, in mislim, danam gre to kar dobro. Slovenci,Madžari, Judje, Romi, Hrvati, Vojvodinci,Srbi, danes še Angleži inKitajci … Sakralna arhitektura najboljočitno priča o verski pa tudisiceršnji družbeni heterogenostiin vse to nas, četudi le na nezavedniravni, determinira. Našprogram odseva zavedanje o pomenuohranjanja vseh teh tradicijin raznolikosti. Spominjamose ključnih praznikov, ki se navezujejona judovsko zgodovinoin kulturo, že dve leti imamoosrednjo proslavo ob svetovnemdnevu Romov, tesno sodelujemos Hrvaškim kulturnim društvomPomurje, seveda pa sta slovenskain madžarska kultura in produkcijatemeljni vsebinski prioriteti.Raznolikost in prepletanje ter sobivanjerazličnosti sta tod stalnostin to simbiozo je treba negovati.Upam, da z dogajanji v naši hiši ktemu pripomoremo tudi mi.O zgradbi madžarskega arhitektaImreja Makovcza jebilo kar nekaj pomislekov.Kako to arhitekturo, lociranomed židovsko sinagogo,cerkev in grad, sprejemajavnost danes?Zgradba je sprva res delovalakot nekakšen tujek, še posebej,ker v Sloveniji ta slog ni prisoten.Navzven je najbrž res nekolikomegalomanska, a v notranjostiponuja – vsaj tako pravijo obiskovalciin nastopajoči – topelin intimen občutek, ki v dvorani,pa tudi zastekljeni, zračni avlidaje pozitivne in prijetne občutke.Arhitektu je uspelo ustvaritineko gibanje, ki temelji na razmišljanjuo ustvarjanju arhitekturekot celote posameznih elementov,ki se mora spojiti z okolicoin njenimi ljudmi ter postati delzgodovine. Z urejenim trgompred kulturnim domom in nadrugi strani mestnim parkom,z umeščenostjo v sklop staregamestnega jedra in vsemi zgodovinsko-kulturno-umetniškimivsebinami, ki jih ponuja, se je vLendavi ustvaril prijeten in nadstandardenambient, ki ponujapresežke. Ko bo dobila estetskoin vsebinsko rešitev tudi nekdanjazgradba blagovnice, se bomopribližali tistim mestom, ki vsebujejošarm preteklosti in sevajovrednote večne klasike, elegance,kjer v medsebojni simbioziživijo varna umirjenost, glamurmeščanske tradicije in svetovljanskaodprtost. Kot žepna urbanapravljica.Glede na vse okoliščine indanosti je bilo treba velikonarediti za ugled, da pritegnetepubliko in napolniteza marsikoga prevelikodvorano.Vložili je treba veliko časa,energije, denarja in se relativnoagresivno pojavljati na trgu. Respa je, da ne gre samo za produkcije,imamo srečo, da imamo lepambient, estetski prostor, ki ponujapriložnost za druženje, klepet,ki ljudem ponuja možnostodklopa od vsakdanjosti. Mnogise na različne kulturne prireditve,gledališke, glasbene dogodkeodpravijo nekaj sto kilometrovdaleč in zakaj ne bi prišlitudi v Lendavo? Načeloma pamislim, da ljudje prepoznajo kakovostneprireditve, izvajalce inpridejo.Lendava je bila nekoč živahnomeščansko mesto, potemje utrip utihnil. Koliko nekdanjepodobe ji lahko vrnetak kulturni dom?Nedvomno je dogajanje v kulturnemdomu ponudilo pomembnokomponento meščanskegaživljenja. To je družabnost.Pa ne gre le za to, temveč da seLendava kot mesto v zadnjih letihpremišljeno pa tudi uravnoteženo,kompleksno in trajnostnorazvija. V tem smislu, da znaspoštovati preteklost, dediščinoin tradicijo in je hkrati odprta zanove, sodobne ideje 21. stoletja.Lendava ima simpatično meščanskozgodovino in všeč mi je, dato gojimo v različnih segmentih,da se obnavljajo hiše v staremmestnem jedru, da se jim poskušadati vsebina, nastajajo muzejskirazstavni prostori … Sodobničas pa prinaša nujnost, da medseboj sodelujemo in smo na istivalovni dolžini z gospodarstvom,turizmom, z vso javno sfero.A. Nana Rituper Rodež