že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

– 8. oktober 2009 kmetijstvo11Ob 60-letnici Kmetijske zadruge RadgonaSožitje trgovine in bankeNov trgovski center je za zadrugo in kmetovalce z Apaškega polja velika pridobitevNa slovesnosti ob praznovanju60-letnice Kmetijskezadruge Radgona so ob novozgrajenemTrgovskem centruApače v tem kraju odprli tudinove prostore kmetijske trgovinein Deželne banke Slovenije.Slovesnost so obogatiliz razstavo živine, ki jo redijočlani te zadruge. Na razstavilisaste pasme govedi so predstavili30 najlepših primerovtelic in krav, družbo pa jim jedelal plemenski bik iz Kmetijskegazavoda Murska Sobota.Po besedah predsednikaGovedorejskega društva GornjaRadgona Jožefa Bračka jebila to četrta razstava goveježivine v Apačah. Zadnja jebila pred 26 leti.Po podelitvi priznanj za razstavljenoživino je bil osrednjidel proslave pred novimi prostorikmetijske trgovine, kjer soorganizatorji pripravili bogatkulturni program, v katerem sonastopali Apaška pihalna godba,Društvo tamburašev Apače, Apaškeljudske pevke, Ljudski godciSlovenske gorice in Folklornaskupina Vrisk Apače. Jožef Bračkoje v svojem govoru poudarilpomen zadruge za kmetovalce,direktor zadruge Janko Rihtaričpa je predstavil 60-letno zgodovinozadruge in njen razvoj vse dodanes. Kot je dejal, segajo začetkizadružništva v Gornji Radgoniže v leto 1892, ko je bila ustanovljenakmečka posojilnica. Osrednjidel govora je posvetil sedanjemudogajanju v zadrugi, ki ssvojim delovanjem skrbi za ohranjanjekmetijstva. Kot je dejal,so pomemben del njenega delovanjatrgovski oskrbni centri, kidelujejo na območju UE GornjaRadgona, v zadnjem času pa tudiprek Mure. V sodoben trgovskicenter v Apačah so vložili milijonevrov. V zadrugi je ustvarilo vletu 2008 46 zaposlenih 23 milijonovevrov prometa. PokrivamoNajbolje uvrščene živali na razstavi v Apačah Foto: L. KrambergerNove prostore trgovine v Apačah je v spremstvu direktorjain predsednika zadruge, Janka Rihtariča in Jožefa Bračka,ter poslovodje trgovine Franca Kardinarja odprl najstarejšičlan zadruge 86-letni Friderik Bauman iz Janhove.celotno območje UE Gornja Radgona,lani pa so odprli dve novitrgovini, in to na Pertoči v ObčiniRogaševci in v Martjancih vObčini Moravske toplice. Kmalubodo odprli trgovino v ObčiniTišina.Ker so ob tej priložnosti odprlitudi prostore Deželne banke Slovenije,je obiskovalce nagovorilpredsednik uprave mag. ŠtefanBerlingar, zbranim pa je spregovoriltudi Peter Vrisk, predsednikZadružne zveze Slovenije.Novo pridobitev v Apačah stablagoslovila katoliški in protestantskiduhovnik Janez Ferencekin Igor Vukan, trak pa jeprerezal najstarejši član zadruge86-letni Friderik Bauman iz Janhove.Organizatorji razstave živineso najboljšim podelili zvonce inpokale. Med plemenskimi telicamije prvo mesto zasedla Bekarejca Draga Cetla iz SpodnjeŠčavnice, med prvesnicami prvekontrole je bila najboljša Joca rejcaAntona Ajleca iz Selišč, medmladimi kravami je zmagala Noticarejke Marinke Rantaša iz Belehnečic,med mlajšimi kravamiŠibica rejca Janeza Frasa iz Lešan,med starejšimi kravami Likarejca Jožefa Bračka iz Lastomerecin med kravami z življenjskoproizvodnjo Princa rejca MiranaČuka iz Hrastja - Mote.Ludvik KrambergerEvropski revizorji ugotovili nepravilnostiSlovenija vračadenar BrusljuVračilo ne bo vplivalo na višino dodeljenihneposrednih plačil kmetomEvropski revizorji so v Agenciji RS za kmetijske trge in razvojpodeželja opravili pregled, slednja pa je septembra prejelasklepno revizijsko poročilo s predlogom finančnega popravkav višini 3,8 milijona evrov za izplačila za živali v letih2004 in 2005. Poleg tega je Slovenija prejela tudi uradno obvestiloo vračilu sredstev v višini 2,28 evra za Program razvojapodeželja RS 2004–2006 (PRP 2004–2006) za proračunski leti2005 in 2006. V slednjem primeru gre za vrnitev že izterjanihsredstev od prejemnikov, ki niso izpolnjevali petletnih obveznostiukrepov Slovenskega kmetijsko okoljskega programain ukrepa za omejene možnosti za kmetijsko dejavnost.Zaključno revizijsko poročilo predlaga, da se iz evropskega proračunaizključi znesek 2,8 milijona evrov, ki je bil izplačan za živali, zaklanepred 1. majem 2004. To vsoto je Slovenija po pomoti predložilav izplačilo EU. Zaradi pomanjkljivosti, ugotovljenih med kontrolamina kraju samem, pri označevanju živali in pri vodenju evidenc nakmetijskih gospodarstvih, komisija predlaga tudi finančni popravekna nacionalni ravni v višini milijon evrov.V agenciji pa zatrjujejo, da tudi če bo prišlo do zmanjšanja dodeljenihsredstev Sloveniji, to ne bo vplivalo na višino dodeljenih neposrednihplačil kmetom. Slovenija lahko v 30 delovnih dneh po prejemuuradnega obvestila v slovenščini posreduje spravnemu organuutemeljen zahtevek za spravo, zato agencija vse navedene argumenteevropskih revizorjev še preučuje in preverja, ali obstajajo osnove zasprožitev spravnega postopka.Skupno je moralo 15 članic vrniti že 4170 milijonov evrov evropskegadenarja.Ludvik KovačIzobraževanje kmetovalcev9. 10. 2009: Prostor ob nogometnem igrišču v Veržeju, ob 10.00, izobraževanjeKOP, Nega parkljev drobnice.12. 10. 2009: kmetija Štuhečevih, Bolehnečici 23, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici,ob 10.00, izobraževanje KOP IPL, Predstavitev novejših in odpornejšihsort poljščin, ki se vključujejo v kolobar, ter predstavitev različnih tehnologijpridelave v skladu z dobro kmetijsko prakso pri integrirani pridelavi poljščin,Dobra kmetijska praksa.Obiskali smo kmetijo Kovačevih na KukečuVztrajajo že tri desetletjaSpecializirali so se za rejo krav molznic in lani so Pomurskim mlekarnam oddali več kot 220 tisoč litrov mlekaNa območjih z omejenimidejavniki so razmere za kmetovanjetežke, zato ga mnogiopuščajo, mladi zapuščajokmetije in pokrajina se zarašča.To velja tudi za Goričko,kjer je vedno več neobdelanihpovršin in nekatereje že začelo preraščati grmičevje.Kukeč je tipična goričkavas, kjer so mnogi že opustilikmetovanje, v vasi pa stale dve veliki kmetiji in še dvemanjši. Zaradi ugodnih razmerza sadjarstvo so se priCifrovih odločili za to dejavnost,Kovačevi pa so svojokmetijo usmerili v poljedelstvoin živinorejo.Kot pravi gospodar Jože, so seza rejo krav molznic odločili žepred slabimi tremi desetletji, izpodatkov, ki jih ves čas zapisujev posebno knjigo, pa je razvidno,da so leta 1982 Pomurskim mlekarnamoddali 8.585 litrov mleka.Pridelavo mleka so vsako letopovečevali, največje povečanjeNa kmetiji Kovačevih na Kukeču, kjer so se specializirali zarejo krav molznic, gospodarijo na 41 hektarjih zemlje. Večinodela opravijo sami, ob gospodarju Jožetu in ženi Martinajveč postori sin Ervin, ki opravlja strojne storitve tudidrugim, v veliko pomoč pa je tudi hčerka Tanja, ki živi v mestu,vendar vsak dan prihaja domov. Foto: L. K.ga naslednika Ervina pa vendarlelahko sklepamo, da ob izboljšanihrazmerah nadaljnja širitevni izključena, vendar bi moralitemu prilagoditi hlevske zmogljivosti.V preteklosti so hlevedograjevali postopno, pred sedmimileti so jih razširili, imajobeležijo v zadnjih desetih letih,samo decembra 2003 so oddaliže dvakrat več mleka, kot vse leto1982, lani pa je letna prodaja žepresegla 220 tisoč litrov. Včasihso imeli v hlevu tudi deset plemenskihsvinj, zdaj pa so se povsemspecializirali v rejo krav molznic.Čeprav so bile razmere za tovrstnerejce pred leti veliko boljšekot zdaj, ko odkupna cena nepokriva pridelovalnih stroškov,Kovačevi vztrajajo. Njihova čredašteje danes 32 krav, v hlevuje še 30 plemenskih telic, ki jihbodo v glavnem namenili za obnovoosnovne črede, števila kravpa vsaj za zdaj ne bodo povečevali.Povečanja ob ceni, ki jozdaj dobijo za liter mleka, ne bivzdržali, zatrjuje Jože, ki postrežes podatkom, da so dobili leta2004 za liter mleka 68 tolarjev,julija letos pa le od 24 do 25 centov,medtem ko so se cene reprodukcijskegamateriala v tem časumočno povečale. Iz besed mladeurejenmlekovod, v hlevu je zdajprostora za 35 do 40 molznic, teliceimajo v drugem prostoru,v obeh hlevih pa je prostora za70 živali. Vse, kar so zgradili, sozgradili z lastnimi sredstvi, nekajnepovratnih sredstev so dobili lena račun nitratne direktive.Tudi Kovačeva kmetija je bilapred tremi desetletji manjša, sajso na njej redili le nekaj živali,Jože in žena Marta pa sta jo začelaširiti po poroki. Danes obdelujejo41 hektarjev zemlje, čez 25hektarjev je lastnih površin, preostaleso v najemu. Dobrih površinni na voljo oziroma jih jetežko dobiti, s tistim, kar so kupovali,pa je bilo kar veliko dela.Mnoge površine so se že zaraščale,treba jih je bilo očistiti, uspelopa jim je, da so združili in zdaj obdelujejovečino površin okoli domačije.Krmo za živino pridelajodoma, največ imajo koruze, kije letos rasla na 11 hektarjih, na11 hektarjih bodo zasejali pšenicoin na štirih hektarjih ječmen,preostalo so travniki. V posevkihin na travnikih jim povzročajoveliko škode divji prašiči, ki sezadržujejo v okoliških gozdovih,ponoči pa prihajajo vse do njihovedomačije.Na kmetiji, kot je njihova, jedela vselej veliko, vendar ga vglavnem opravijo sami, vzajemnapomoč je potrebna le obsiliranju. Z mehanizacijo so dobroopremljeni, Ervin opravljastrojne storitve tudi drugim, obočetu Jožetu in mami Marti paza delo na kmetiji poprime tudisestra Tanja, ki je končala višjostrokovno šolo, vendar je brezzaposlitve. Čeprav živi v mestu,se tako rekoč vsak dan vrača domov,v bližini domačije na Kukečupa si bo verjetno zgradila tudisvoj novi dom. Kmetijo bo vodilErvin, ki je končal srednjo kmetijskošolo, oče Jože pa že resnorazmišlja, da mu bo kot mlademuprevzemniku prepustil mestogospodarja.Ludvik Kovač