že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

10Orpiment Natalije ŠerugaAkademska slikarka, ki živi in ustvarja v Radencih, se s svojimi delina razstavi Orpiment predstavlja v Umetnostni galeriji v Mariboru.Razstavljena je serija slik, ki so nastale v zadnjih dveh letih, kaže pa navsebinsko pestrost risb in širok nabor tem iz umetnostne zgodovine.Nehote in nenačrtovano v svoji risbi razčlenjuje in analizira svoje slikarstvo.Gledalca pa popelje v drug svet in prostor.kulturaŠirca na poti romske kultureOtvoritve projekta v nastajanju Pot romske kulturne dediščine seje včeraj udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, prav tako paje bil prisoten tudi Robert Palmer, direktor Direktorata Sveta Evropeza kulturo, kulturno in naravno dediščino. Gre za enega najpomembnejšihprojektov za spoznavanje in razumevanje romske kulturnedediščine nasploh, nastaja pa v romskem naselju Kamenci.Prepočasnost EPK-ja8. oktober 2009 –Projekt Evropske prestolnice kulture 2012 se uresničuje prepočasi,je bila ena izmed temeljih ugotovitev na seji Odbora za kulturo, šolstvo,šport in mladino. To lahko opazimo tudi v Murski Soboti, kjer seo napredovanju EPK-ja spet nič ne sliši. Poleg tega je tudi problem države,da je marsikatero željo na ta račun v proračunu za leto 2010 in2011 spregledala. Tudi odzivi lokalnega okolja so bolj mlačni.Slavisti med najmanj znano slovensko zamejsko skupnostjoPriznali, kako slabopoznajo PorabjeKip dr. Simoniča je odkrila tudi njegova pravnukinja prof.dr. Barica Marentič Požarnik. Foto: T. K.Novo ime v radgonski Aleji velikihSimonič dobildoprsni kipV Gornji Radgoni so v okviru praznika občine odkrili spomenikdr. Francu Simoniču.Simonič je bil bibliograf, bibliotekar in literarni zgodovinar. Rodilse je leta 1847 v Ivanjkovcih, umrl pa leta 1919 v Gornji Radgoni, kjerje tudi pokopan. Med letoma 1903 in 1905 je napisal Slovensko bibliografijo,ki je še doslej edina retrospektivna slovenska bibliografija.Poleg knjig je Simonič namreč v delu opisal še časopisje, muzikalijein zemljevide. Je tudi avtor študije o dr. Gregorju Jožefu Plohlu, polegtega je prispeval tudi zgodovinske in časopisne članke v Kresu inLjubljanskem zvonu. Ves čas življenja je bil zaveden Slovenec.Doprsni kip so skupno odkrili Simoničeva pravnukinja prof. dr.Barica Marentič Požarnik, sekretar na ministrstvu za kulturo SilvesterGabršček in radgonski župan Anton Kampuš. Kip je delo znanegakiparja Mirsada Begića, podstavek pa je naredil akademski kiparMirko Bratuša, oba sta bila prav tako na prireditvi, ki se je jeudeležila tudi nova častna občanka Cilka Dimec Žerdin. O Simoničevemživljenju in delu je spregovorila njegova prapravnukinjaMaja Gombač, arhivarka pri Arhivu RS. Župan Anton Kampuš jepoudaril, da odkritja doprsnih kipov spadajo tudi v projekt oživitvestarega mestnega jedra Gornje Radgone, s katerim bi povezali dogajanjein druženje z avstrijsko Radgono. V Aleji velikih so poleg dr.Simoniča svoje kipe dobili že dr. Anton Trstenjak, Peter Dajnko, AntonKrempl, Manko Golar in Jože Veršič, Kampuš pa je napovedalše postavitev doprsnih kipov Franceta Vebra in Janeza Akvile.Tomo KölešPo spoznavanju jezika, kulturein manjšinskega položajana Hrvaškem, Tržaškem in naKoroškem se je letošnji slavističnikongres osredotočil najezikovno in kulturno podobonajmanjše in hkrati najmanjznane, nedvomno pa tudi najboljogrožene slovenske skupnostiv sosednji državi, Porabja.XX. slavistični kongres jezato Slavistično društvo Prekmurja,Prlekije in Porabja skupajs Slavističnim društvomSlovenije in Zvezo Slovencevna Madžarskem organiziralov Monoštru na Madžarskem.Kongres so naslovili Slovenskimikrokozmosi – medetični inmedkulturni odnosi, sledi pa konceptumedkulturnosti in želji, dabi stroka spoznala kulturni in literarniutrip slovenstva zunaj Slovenije.»Med Slovenci zunaj Slovenijeje položaj zelo različen, nipomembna velikost, ampak, kakoposamezna skupnost živi, kakšneodnose vzpostavlja z okoljem invečinskim prebivalstvom ter alise ob tem bogati ali izgublja,« jepovedala dr. Irena Novak Popov,predsednica Slavističnega društvaSlovenije. Da prihajajo ravno v Porabje,kjer živi približno pet tisočSlovencev, pa ni naključje, saj somnogi priznali, da Porabje premalopoznajo.Marijana Sukič Foto: N. J. Francek Mukič Foto: N. J.Tudi zato ima ta kongres veliknarodnostni in simbolični pomen,je povedal Franci Just, predsednikorganizacijskega odbora.Slovenski slavisti bodo na njemsvoja strokovna spoznanja apliciralitudi na jezikovno-kulturni položajv Porabju in skušali dorečimožnosti narodnostne ohranitvein razvoja Porabskih Slovencevv novih družbeno-zgodovinskihrazmerah. »Seveda skušamo slovenskislavisti na ta način tudi vširši slovenski javnosti vzbuditizanimanje za usodo PorabskihSlovencev, ki so v slovenski narodnizavesti zelo šibko prisotni.Od Maribora naprej ne poznajoPorabja,« meni Marijana Sukič,urednica časopisa Porabje.Porabski Slovenci so na okroglimizi predstavili možnostiza ohranjanje in oživljanje svojejezikovno-kulturne identitetev perspektivi medregionalnegaevropskega povezovanja, predstavilipa so tudi svojo kulturnoustvarjalnost. Predvsem pa je takongres, na katerem se je zbralo170 slavistov, pomemben, sajprispeva k zavedanju, da Porabjeostaja v narodni zavesti in da serojakom v Porabju simboličnopokaže, da Slovencem ni vseenoza njihovo narodno kulturno oživitev.Naj bosta ta kongres in spoznavanjePorabja tudi prispevek,da Porabja ne bodo več izpustili,Dr. Jožef Smej Foto: A. N. N. Rko se bo obravnaval jezik, literaturaali kakršno koli drugo področjeslovenstva, pa meni KatalinMunda Hirnök.Poleg obsežnega programa,zbornika ter predstavitev znanstvenihknjig in projektov so nakongresu podelili tudi posebnapriznanja. Prejeli so jih PorabskaSlovenca Marijana Sukič in FrancekMukič, priznanje za življenjskodelo in za dosežke na področjuslovenskega jezika, še posebejza neprecenljivo delo za prekmurskijezik, literaturo in kulturoter za obsežen prevajalski inpisateljski opus pa je prejel mariborskiškof msgr. Jožef Smej.A. Nana Rituper RodežBel Canto in Aeternum s projektom Missa KorotanaNajprej za lastno dušoFoto: P. K.Umetniški performans Natalije Ribović in Toruja Fujite seje poigral z našim usidranim doživljanjem umetniškega.Razstava nasprotijPavlova hiša v Potrni/Laafeldu je do konca novembra odprlavrata precej nevsakdanji razstavi, na kateri se skupajpredstavljata dva mlada umetnika Natalija Ribović, rojenaNovosadčanka, ki tri leta živi v Tokiu, in Japonec Toru Fujita.Oba sta v Potrni že razstavljala, saj sta s svojo umetnostjov Evropi toliko navzoča, kot sta na Japonskem.Tokratna razstava z naslovom Brezpogojno je kolaž različnih izraznihoblik in medijev, sestavljena iz risb, videoprojekcij, pesmi,središčno mesto pa zavzema skulptura plastičnega zajca v slogu poparta.Na odprtju razstave, na kateri smo si lahko ogledali tudi performansumetnikov, je kurator Walter Seidl povedal, da Ribovićevain Fujita s svojimi instalacijami zelo poetično odgovarjata na vprašanje,ki je izhodišče njunega dela, kako se lahko križata njuni zelorazlični deželi in kulturi. Tako na eno stran denimo postavljata barviterisbe s folklornimi elementi iz srbske kulture, ki se prepletajo zjaponskimi stripovskimi podobami, na drugo pa abstraktne videoprojekcije,ki črpajo iz slike Japonske, kakršno imajo o njej tisti, kije še niso bili tam in si jo na podlagi arhitekture ter mode predstavljajozelo minimalistično, puristično.P. K.V nedeljo zvečer so v stolnicerkvi v Murski Sobotipredstavili liturgično vokalnodelo in kompaktno ploščoMissa Korotana. Ob tej priložnostiso pri maši kot glasbeniobliki skupaj zapeli skupinaBel Canto, ki jo vodi prof.Gabriela Bratina, moški vokalnikvintet Aeternum, kideluje pod umetniškim vodstvomAndreja Tibauta, pridružilipa so se jima še DamjanKuzma, Uroš in MihaRaščan ter organist in prevajalecTomi Bušinoski.Maša kot glasbena oblika je vokalnodelo – a capella, ki je pribogoslužju stalni mašni del. Nadesetminutni kompaktni ploščiMissa Korotna so zbrane stalnemašne pesmi Gospod, usmilise, Slava, Darovajska pesem, Svetin Jagnje božje. Kot skladateljicaV soboški stolni cerkvi so vokalistke Bel Canta in vokalisti skupine Aeternum predstaviliprojekt Missa Korotana. Foto: A. N. R. R.je sodelovala Blaženka Arnič Lemež,ki živi ter kot pianistka inskladateljica deluje na Dunaju,bila pa je tudi na glasbeni predstavitviv Soboti. Krstno so pevciin pevke ta projekt izvedli junijana Dunaju, saj je bila zgoščenkanajprej mišljena kot priloga knjigimag. Antona Levsteka, direktorjaSlovenskega kulturnega centra naDunaju, o kulturnih prireditvahKorotana Kulturne prireditve:1992–2008. Kasneje je pritegnilatoliko zanimanja in publike, daso se odločili, da glasbeno oblikomaše izvedejo tudi neposredno.Najprej je šlo za projekt za našolastno dušo in zadovoljstvo, je povedalaElka Bratina, umetniškavodja, ker pa je naletel na velik inpozitiven odmev pri publiki instrokovni javnosti, so se odločiliza nastope. Kmalu so sledila številnapovabila, da se z glasbenomašo predstavijo tudi v drugihcerkvah po Sloveniji. Dodala je še,da je za njihovo vokalno skupinota projekt velika promocija dela,tudi promocija slovenske vokalneglasbe ter tudi Slovenije in domačegakraja v tujini.A. N. R. R.