že več kot 10 let pomemben igralec - Pomurje.si

– 8. oktober 2009 3Zakaj je v Šalovcih umrlega pokopal župan in ne duhovnik?Brez pogreba,ker ni plačaladače?AKTUALNOHelena Prelec trdi, da duhovnik nihotel opraviti pogreba, ker niplačala cerkvenega davka, ki mu vteh krajih pravijo dača, Vili Kerčmarpa zatrjuje, da je bil odločilen njihovnegativen odnos do CerkveDržavi in Cerkvi je treba plačati,drugače … drugače ostaneš brez zemlje,živine, premoženja in, kar jenajhujše, sploh ne boš dostojno pokopan!Takšne govorice se v teh dneh širijopo Goričkem. Vzrok zanje je primeriz Šalovec izpred nekaj dni, kerduhovnik Evangeličanske cerkveneobčine Hodoš Vili Kerčmar ni hotelopraviti pogreba umrlega 47-letnegaArpada Prelca iz Šalovec.In ker je izjavil, da ga ne bo, so pripravilicivilni pogreb: za pogrebni govor so zaprosiližupana Aleksandra Abrahama, namestocerkvenih pevcev (ki prav tako nisosmeli peti na pogrebu!) pa so zapeli pevciiz Markovec. Obred je bil, navkljub vsej žalosti,lep, trdijo tisti, ki so se ga udeležili.Tudi žalujoča mama Helena je zadovoljna,Geza Erniša, evangeličanskiškof: »Da mi ne bi hotelipokopati siromašnih,ne drži. Kolikšen je prispevekza Cerkev, določigospodarsko planska komisijavsako leto sproti,pri tem pa se upoštevajorazlični kriteriji.«Helena Prelec iz Šalovec: »Od vseh nesreč v življenju me je to najbolj dotolklo. Imela sem že 12 pogrebov, pokopalasem skoraj vse svoje sorodnike, tudi prvo hčerko, nato moža in sedaj sina. Toda najhuje mi je bilo obtem zadnjem pogrebu.« Foto: Nataša Juhnovhkrati pa jezna na duhovnika.Helena Prelec je namreč prepričana, daVili Kerčmar, ki je dušni pastir za evangeličaneiz Šalovec, ni hotel opraviti cerkvenegaobreda zato, ker že nekaj let ni plačaladače. Denarja tisti trenutek res ni imela,toda plačala bi v obrokih, če bi se lahko dogovorili.Zet ji je povedal, da se z duhovnikomsploh ni dalo pogovoriti.»Preveč me boli, da bi to mirno sprejela.Jaz sem rada hodila v cerkev, ko so bili tukajše Novakovi. Vse druge položnice sprotiplačujem, pa bi tudi to obvezo poravnala.Nekoč smo imeli polne hleve krav in konjev,toda zdaj nič več. Imamo res šest hektarjevzemlje, toda vse je v najemu. Imamle 300 evrov pokojnine. Druge položnicezaenkrat sproti plačujem. Zadnja leta pasem vso skrb in denar namenila bolnemusinu, denar je šel za posebno hrano in mazilazanj, še v mariborski bolnici so se čudili,kako sem jaz starejša ženska sama takodobro skrbela za bolnega. Od vseh nesreč,ki so me v življenju že doletele, me je ta najboljdotolkla: da zaradi dače noče pokopatisina!« nam je zaupala Helena Prelec.Menda je bilo tudi nekaj ostrih besed,kar je še podkrepilo odločitev g. Kerčmarja,da ne bo opravil obreda. Ali je ta njegovaodločitev pravilna ali ne, bo pokazal čas,res pa je, da to ni prvi primer ne v Evangeličanskiin ne Katoliški cerkvi. Ljudje sejih še spomnijo, na marsikaterem pogrebuso kar dolgo čakali na župnika ali duhovnika… Toda v teh časih ekonomske krize,ko so davki vse višji in ljudje komaj zmorejoplačevati raznorazne položnice, davkeobčinam in državi, je zgražanje nad dejanjemduhovnika, kateremu naj bi bili pomembnitudi duhovna pomoč in podporapomoči potrebnim, toliko večje. Vili Kerčmarodločno zanika, da pogrebnega obredani hotel opraviti zaradi denarja, ampak:»Zaradi njihovega odnosa do Cerkve, saj 15let ali več niso hodili v cerkev, izjavljali socelo, da oni ne potrebujejo ne Boga in neCerkve. Soproga je hotela lani stopiti v stikz Arpadom in ga je ogovorila, toda ta se jeobrnil in ni hotel spregovoriti z njo nitibesede. Pri svojem delu moram upoštevatipravila, ki jih postavijo naši odborniki.Ta pravila veljajo za vse enako. Zvečer smoimeli sejo odbora in vsi me podpirajo.«Zaradi vse večje brezposelnosti in čedaljevišjih davkov – ne le državnih, ampaktudi cerkvenih – se bo mogoče začel novval razprodaje zemljišč, kajti bikov in kravže dolgo ni več v hlevih, da bi jih prodajali.Samo da bodo dostojno pokopani!Bernarda B. PečekOb nedavnem shodu Murinih delavk aktivirana posebna policijska enotaS konjenico nad brezposelne šivilje?Vrh pomurske policije je delavke Mure vrgel v isti koš z navijaškimi huligani – Stroški aktiviranja enote vsaj 20 tisoč evrovEnaindvajsetega septembra zjutrajso se pred vhodom obubožanega tekstilnegagiganta Mura zbrali delavci.Siti obljub so zahtevali odgovore.V prostorih vrha pomurske policije vUlici arhitekta Novaka 5 je očitno zaraditega zavladalo obsedno stanje.Direktor Policijske uprave MurskaSobota (PU MS) Drago Ribaš je ukazalsklicati posebno policijsko enoto(PPE), ustanovil je celo operativništab, ki je bdel nad dogajanjem.»Iz operativno-taktičnih razlogov na tovprašanje ne morem odgovoriti,« je kratekJožef Prša, tiskovni predstavnik PU MS, navprašanje, kakšna je bila ocena tveganjashoda. Policija je na podlagi te ocene potemizdelala poseben načrt varovanja, v kateremso na podlagi zbranih informacij indanih okoliščin predvideli tudi število policistov.Za primerjavo: spomladanska prijateljskatekma v Fazaneriji med Muro in Nafto,ko je le malo manjkalo, da ni prišlo dokrvavega obračuna obeh navijaških skupin,je bila ocenjena kot javna prireditev nizkegatveganja. Posebna enota tedaj ni bila sklicana.Neuradno pa so med protestom predtovarno Mura vodilni tukajšnje policije zaprosilinadrejene v Ljubljani še za dodatnopomoč posebnih enot od drugod. »V MurskiSoboti ustavite konje,« so menda v vrhuslovenske policije potem udarili po mizi.Očitno so se Ribaš in sodelavci ustrašili morebitnihizgredov. PPE se namreč skliče zanaloge, ko redne policijske enote ne morejoustrezno ukrepati. Če karikiramo: uniformiranipolicisti po postajah so pehota, posebnaenota je konjenica. Posebna enota namurskosoboški policijski upravi je recimov soboto varovala nogometno tekmo v Lendavi,kjer so bile tudi zloglasne Viole. V preteklostije aretirala Bojana Žalika in RobertaJožef Prša, uradni govorec pomurske policije, je dejal, da ne vodijoevidence stroškov, ki nastanejo ob sklicu posebne enote. Ker pa negre za redno policijsko delo, to povzroča dodatne stroške. Pripadnikomposebnih policijskih enot je treba med drugim plačati nadure indodatke za opravljanje nalog v enoti. Strošek predstavljajo še nastanitev,prehrana in priprava sredstev. Plačilo dobijo tudi policisti, kinadomeščajo policiste, ki službujejo v posebni enoti. Po dostopnihpodatkih dobi policist na terenu za uro dela okoli štiri evre, dodatekza 12 ur dela v posebni enoti je približno 25 evrov. Tu so še nadurepolicistov, ki so nadomeščali kolege. Tako čez palec je bil torej v časuprotestov pred Muro sklic posebne enote težak 20 tisoč evrov.Tukajšnja policijska posebna enotaje bila letos aktivirana 18-krat,od tega 13-krat za varovanje nogometnihtekem. Nazadnje preddnevi v Lendavi. Foto: Nataša JuhnovDrago Ribaš, direktorPolicijske uprave MurskaSobota (PU MS):»Rajši imamo enega policistaveč na dogodkukot enega manj.«Rautarja ter intervenirala pri streljanju naPušči in zapletu na Hotizi. Enoto sestavljajopolicisti, ki so dodatno opremljeni in usposobljeniza opravljanje takih nalog. Tisti ponedeljekse je v dobri uri na Petanjcih natozbralo 68 policistov. Na položajih so ostalido konca shoda, a niso posredovali.»Vsak sklic PPE pomeni določen kadrovskiizpad na policijskih enotah, kar posledičnopomeni, da se takrat delo prilagoditrenutnemu številu policistov. Po potrebise lahko prerazporedi tudi policiste iz drugihenot, ki pomagajo pri delu. Informacijeo nezadovoljstvu policistov, ki naj bi bilizaradi sklica PPE preobremenjeni pri delu,ne držijo,« glasnik Prša zavrača očitke, daje prišlo med policisti do nezadovoljstvazaradi aktiviranja posebne enote. Razpolagamonamreč z neuradnimi informacijami,da so imeli policisti na postajah zaradisklica enote več obveznosti in da so delalidlje, kot je bila sprva načrtovano. Policisteje tudi zmotilo, da so ob običajnem delumorali paziti še na dogajanje pred Muro,medtem ko je posebna enota čakala v pripravljenosti.Andrej Kocbek, predsednikZoran Kuhanec, varnostni menedžer,verjame, da posebna enotani bila sklicana z namenom preprečitvespontanega oziroma neprijavljenegashoda, temveč »dase tako lahko pravočasno preprečijoizgredi, ki bi jih morebitniposamezniki lahko potencirali, inda bi se v tem primeru zavarovalaživljenja in premoženje.« Sogovornikdodaja, da se mora policija vprimerih napovedanih shodov vednopripraviti na morebitne izgrede,imeti tudi načrte za primerespontanih shodov, položaj spremljatiin v ekstremnih primerihukrepati v skladu s pooblastili.Območnega policijskega sindikata MurskaSobota, priznava, da ob sklicu posebnihenot prihaja do negodovanja med policisti:»Policisti, ki nadomeščajo policiste, kiopravljajo naloge v posebni enoti, dobijoza to manj plačila kot policisti v tem časuv posebni enoti.« Kocbek še pravi, da je vprimeru shoda delavcev Mure verjetno prišlodo nezadovoljstva nekaterih policistov,ki so v službi morali ostati tudi po koncusvojega predpisanega delavnika, saj se jeposebna enota sklicala nenačrtovano.Andrej Bedek

4 GOSPODARSTVO8. oktober 2009 –Pomurka mesna industrija v stečajuBo kekec znovaprepeval?Za nakup ali najem se je zanimalo že večinteresentov, med njimi veliki madžarski mesnipredelovalec PIK SzegedStečajna upraviteljica AlenkaGril je optimistična in pričakuje,da bo Pomurka mesnaindustrija v prihodnostispet oživela. Foto: L. KovačStudio Kalamar je izdelal nove idejne skice umestitveMercatorjevega centra v strogo mestno jedro Murske Sobote,ki imajo soglasje spomeniškega varstva.Trgovski center v Murski SobotiTransformatorustavil MercatorGradnja, ki se pripravlja že nekaj let, se ne bozačela to jesen, ampak šele konec leta 2010Čeprav smo zgodaj spomladi napovedali, da se bo gradnjanovega trgovskega centra Mercator v strogem mestnem središčuMurske Sobote (na lokaciji uprave nekdanjega Potrošnikain še prej prve tovarne Mura), ki je tudi spomeniškozaščiteno, začela pozno jeseni ali zgodaj spomladi, se to povsej verjetnosti še ne bo zgodilo.Tanja Durin s Sektorja za odnose z javnostmi Mercatorja nam jepojasnila, da sta trenutno v izdelavi Osnutek odloka za nov Osnutekpodrobnega prostorskega načrta (OPPN) in nov Program opremljanja(PO) za območje, v katerem bo umeščen nov objekt z imenomMercator center Murska Sobota. Pomembna informacija je, daje bil predhodno že dosežen dogovor z Zavodom za spomeniškovarstvo o umestitvi novega Mercatorjevega središča v mestno jedro.Po sprejetju OPPN-ja se bodo z Mestno občino Murska Sobotadogovarjali o pogojih financiranja komunalne infrastrukture.In zakaj je prišlo do takšnega odloga, ko vemo, da so se nekateretrgovine iz sedanjega Mercatorjevega središča na Plesah (nasprotiMure) že pred časom izselile? Durinova pojasnjuje: »Pri izdelaviOPPN-ja je prišlo do podaljšanja roka izdelave zaradi usklajevanjanove lokacije nove transformatorske postaje med Mercatorjem inElektrom Maribor. Zdaj smo dogovor dosegli, zato predvidevamo,da bosta OPPN in nov PO sprejeta do konca leta 2009. Takoj posprejetju novega OPPN-ja se začenja projektiranje Mercator centraMurska Sobota, gradbena dela za postavitev novega centra pabomo lahko začeli konec leta 2010.«Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutnorazpisanih več kot 120 prostih delovnih mest.Delodajalci imajo največje potrebe v kovinskopredelovalniindustriji, gostinstvu in storitvah.Najbolj iskani delavci v tem tednu:osnovnošolska izobrazba – 54, natakar – 7, delavec brez poklica – 5,elektrotehnik elektronik – 5, elektroinštalater – 4, konfekcijski modelar –3, avtomehanik – 2, kuhar – 2, monter ogrevalnih naprav – 2, prodajalec– 2, stavbni klepar – 2.Iščejo se tudi:elektrikar elektronik – 1, fizioterapevt – 1, strojni tehnik – 1, univ. dipl.inž. arhitekture – 1.Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnihprostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdetena uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.Ciljno varčevanje• varčujete z rednimimesečnimi vplačili vizbranem obdobju,• obrestna meraod 2,90 % za 6 mesecevdo 4,10 % za 60 mesecev.www.probanka.si...za ...za vse, ki sidovolijo sanje!sanje!Upniki Pomurke mesne industrije,ki je od sredine letošnjegaaprila v stečaju, sodo roka prijavili 400 terjatevv skupni vrednosti 87 milijonovevrov. Stečajna upraviteljicaAlenka Gril je k tem dodalaše terjatve delavcev, kiso nastale po uvedbi stečaja,prerekala je 27,7 milijonaevrov terjatev, priznala pa jihje 61 milijonov evrov. Nepremičninedružbe so ocenjenena 21 milijonov evrov, pet milijonovevrov znaša vrednostopreme, medtem ko v ocenjenovrednost Pomurke mesneindustrije niso vključena zemljišča,blagovne znamke inoprema, ki je na lizing.Koliko se bo na račun tega premoženjasteklo v stečajno maso,je v tem trenutku težko napovedati,predvsem pa bo to odvisnood zanimanja kupcev, ki bi bilipripravljeni nadaljevati proizvodnjo.S to so v Pomurki končaliže pred uvedbo stečaja, vendarso prostore, opremo in vso potrebnoinfrastrukturo pripravilitako, da se proizvodnja lahko nadaljuje.Ohranili so tudi vse licence,ki so potrebne za izvoz na najzahtevnejšetuje trge.Po besedah stečajne upraviteljicese je v Pomurki oglasilo ževeč strank, ki se zanimajo za možnostinakupa ali najema nekaterihproizvodnih prostorov, žal padoslej še ni bilo resnega zanimanjaza nakup ali najem Pomurkemesne industrije v celoti. Največzanimanja je za izdelavo konzerv,vendar se tudi tu pojavljajo težave,saj je Pomurka mesna industrijale lastnik prostorov in opremev tem proizvodnem obratu,blagovne znamke in okoliška zemljiščapa so v lasti drugih. Takoz blagovnimi znamkami razpolagadružba MIP DML Ljubljana,zemljišča pa je Pomurka mesnaindustrija že pred stečajem preneslana Pomurko rejo.Za druge proizvodne enotemed kupci vsaj zaenkrat ni biloopaziti večjega zanimanja, čepravprihajajo tudi takšni, ki razmišljajoo najemu ali nakupu celotnetovarne. Septembra so si prostoreogledali predstavniki velikegamadžarskega mesnega predelovalcaPIK Szeged, ki se zanimajoza vse proizvodne prostore. Zdajjim pripravljajo ustrezne informacije,ali bo do nakupa ali najemaprišlo, pa je zaenkrat vprašanje.Alenka Gril pravi, da je še najmanjzanimanja za obe klavnici,ki sta preveliki, saj znašajo njuneletne zmogljivosti v eni izmeni230 tisoč prašičev in 50 tisočgovedi, kar pomeni, da je v njejmožno zaklati vse živali, ki jihzdaj koljemo v Sloveniji. Prodajopo delih pa otežuje spremljajočainfrastruktura, energetika je bilazgrajena za celotno tovarno, zatobi bila prodaja v celoti tudi najboljšarešitev.Še letos naj bi objavili prodajotreh stanovanj in mesnice natržnici v Murski Soboti, ves časpa teče prodaja zalog. Teh je biloza 700 tisoč evrov, s prihodki odnjihove prodaje pokrivajo tuditekoče stroške stečaja. Ti znašajomesečno okoli 60 tisoč evrov, sajdelo poleg stečajne upraviteljiceopravlja še 13 zaposlenih.Ludvik KovačSlovenija - Madžarska 2007–2013Dvajset projektov za 14 milijonovSlužba vlade RS za lokalnosamoupravo in regionalnopolitiko je kot organ upravljanjapred dnevi organiziralaslovesen podpis prvihpogodb o sofinanciranjuprojektov, ki so bili odobreniv okviru prvega javnega razpisaOperativnega programaSlovenija - Madžarska za programskoobdobje 2007–2013.Leta 2008 objavljen javni razpisza sofinanciranje projektoviz sredstev Evropskega skladaza regionalni razvoj je namenjal14 milijonov evrov za sofinanciranjeprednostnih nalog povečanjaprivlačnosti območjasodelovanja (razvoj skupnih turističnihdestinacij, ohranjanjein razvoj kulture, izboljšanje čezmejnihprometnih povezav) inspodbujanje trajnostnega razvoja(sodelovanje na področju regionalnegarazvoja, preventivnozdravstveno varstvo, varstvo inupravljanje okolja ter učinkovitaPogodbe so v baročnem salonu soboškega gradu podpisaliprogramski partnerji in mag. Mateja Čepin, direktoricaUrada za kohezijsko politiko v SVLR. Foto: T. M.raba energije). Do razpisa sta biliv Sloveniji upravičeni pomurskain podravska statistična regija,na Madžarskem pa Železnain Zalska županija. Od 31 prispelihvlog so odobrili 20 programov.Eden odobrenih projektovse npr. imenuje Doživetje prostora,pri katerem sodelujejo partnerjiPokrajinski muzej MurskaSobota, direkcija muzejev Železnežupanije ter Galerija - MuzejLendava. Vrednost tega pedagoškoobarvanega projekta, kimed drugim predvideva izdelavointeraktivnega računalniškegaprograma, delovnega zvezka,izvedbo delavnic za šolanje mentorjev,prenovitev prostorov vvseh treh muzejih, kar bo omogočilotrajno izvajanje programov,je 833.841 evrov, od tega jeiz sredstev ESSR sofinanciranih708.765 evrov. Več podatkov vzvezi s programi najdete na spletnemnaslovu www.si-hu.eu.T. M.Na Generalnem konzulatu RepublikeSlovenije v Monoštru, sovčeraj predstavili projekt Sosedk sosedu, ki je prav tako znotrajprograma Slovenija-Madžarska2007-2013 prejel sofinancerskasredstva v višini 910.671 evrov, celotniproračun projekta pa znaša1.085.914 evrov. Cilj projekta jepovečati prepoznavnost območjasodelovanja, torej Porabja in Goričkegapreko krepitve kulturneidentitete. S skupnimi prireditvami,kot bodo npr. Dnevi filma inkulture, pa bodo spodbujali medsebojnosodelovanje ljudi na obehstraneh meje. Projekt med drugimpredvideva tudi postavitev trehstalnih razstav. Partnerji v projektuso Razvojna agencija slovenskakrajina, Center za zdravje in razvojMurska Sobota, Občina Gornji Senik,Občina Dolnji Senik, Državnaslovenska samouprava in Javni zavodKrajinski park Goričko.

6LOKALNA SCENA8. oktober 2009 –Občina Veržej: težave s proračunomObnova šoleprestavljenaČeprav je bilo pred četrtkovim zasedanjem veržejskega občinskegasveta slišati tudi to, da bi bilo glede na težavne likvidnostnerazmere nujno organizirati krizno ekipo, ki bibedela nad finančno situacijo in aktivno ukrepala, se svetnikomob obravnavi polletnega poslovanja občine to ni zdelopotrebno.Ob polletju je imel namreč občinski proračun samo 23,2 odstotkanačrtovanih prihodkov za vse letošnje leto, vanj se je od načrtovanih1,8 milijona evrov nateklo samo dobrih 434.000. V Veržeju so za vseleto načrtovali več kot 1,9 milijona evrov odhodkov, v prvih šestihmesecih pa so realizirali le blizu 525.000 evrov, kar znaša 27,4 odstotkapredvidenega zneska. Še slabše je z investicijskimi odhodki, kiznašajo zgolj 15,7 odstotka načrtovanega za vse leto. V tem obdobjuso sicer uspeli poplačati stroške gradnje kanalizacije, ki je bila zgrajenav lanskem letu, v prvi polovici leta 2009 so poravnali tudi obveznostiglede obnove povezovalne ceste Veržej–Banovci in izgradnjesprehajalno-kolesarske poti Banovci–Veržej, toda manjša realizacijaodhodkov je opazna pri študijah o izvedljivosti projektov, projektnidokumentaciji, nadzoru in investicijskem inženiringu.V tej luči so svetniki Občine Veržej po skrajšanem postopku brezvečjih pripomb potrdili rebalans proračuna za leto 2009. Po besedahžupana Slavka Petovarja bo ta za več kot 503.000 evrov nižji odprvotno načrtovanega proračuna, za približno toliko (okrog 570.000evrov) pa bodo manjši tudi odhodki. »Največjo težavo vidim v tem,da še vedno ni dokončno urejena oskrba z vodo v občini, kar gotovozavira nadaljnji razvoj, zato si bomo prizadevali, da ta problem čimprej odpravimo in celotno vodovodno omrežje spravimo 'pod streho'.Poglavitno odstopanje je v tem, da v naselju Banovci ne bo izvedenprojekt gradnje vodovoda, zato tudi ne pričakujemo sofinanciranjaobčanov, pa tudi od Term Banovci se bo nateklo veliko manjsredstev. V teh kriznih gospodarskih razmerah pa si seveda ne moremodovoliti odpiranja novih investicij. Strahovi, da marsikaj načrtovanegane bomo mogli uresničiti, so upravičeni.«Pridružil se mu je tudi svetnik Andrej Sraka, katerega bode v očizlasti velik izpad prihodkov v primerjavi z odhodki. Opozoril je »nanajvečji odmik med sprejetim proračunom in rebalansom pri investicijskihodhodkih, ki je posledica neizvajanja investicije na Osnovnišoli Veržej«. Zaradi pomanjkanja denarja so sanacijo omenjenešole preložili na prihodnje leto.Milan JeršeNa seji podprli odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektoratain redarstva, ki od letos deluje v občinahLjutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij in Veržej.Soglašali so tudi z najetjem 620.000 evrov posojilaPrleške razvojne agencije za izvedbo raznih projektov.Tudi letos čez 30 brucev kmetijske fakultete v RakičanuDražji od MariboraŠtudij je poceni za študente, ne pa tudi za fakulteto– Še vedno pogrešajo večjo podporo regijeIzgradnja pomurske avtocesteje za dislocirano enotoFakultete za kmetijstvo Univerzev Mariboru v Rakičanudvorezen meč, je prepričandr. Črtomir Rozman, predstojnikedinega rednega študijskegaprograma v Pomurjuin edinega tovrstnega v Slovenijiz imenom Management vagroživilstvu in razvoj podeželja.Kakor je sedaj za profesorjein študente iz drugihkrajev Slovenije razdalja doRakičana krajša, tako je postaldostopnejši tudi študij vMariboru.Kljub temu so uspeli napolnitiprvi letnik s čez tridesetimištudenti, ki so prvega oktobraže začeli obiskovati predavanjav dvorcu Rakičan. Na voljo imajoštiri sodobno urejene predavalnicein računalniško učilnico, kemijskevaje pa opravljajo na sosednjiSrednji zdravstveni šoli. Dosedaj sta dva študenta, ki sta semed prvimi vpisala v ta programv šolskem letu 2006/2007, žeuspešno zagovarjala diplomskonalogo, 16 pa jo še pripravlja.Dr. Črtomir Rozman se zavedavedno večje konkurence tudi v visokošolskemizobraževanju. Todaso edini, ki imajo redni študij inizjemno dobro sodelovanje priopravljanju prakse s Panvito: »Dosedaj je to še vedno edini redniin s tem brezplačen študij, ki gaje sem prinesla mariborska kmetijskafakulteta ob iniciativi dr.Stanka Kapuna in ravnatelja ŠtefanaSmodiša s sosednje biotehniškešole. Projekt je bil vsekakorupravičen. Toda če bo na fakultetifinančna kriza, se bo ponovnopojavilo vprašanje: Zakaj v Rakičanu?«In to vprašanje se pojavljaskoraj vsako leto, čeprav drži tudidejstvo, da se večina študentovnajverjetneje sploh ne bi odločilaza študij, če ga ne bi bilo pravdoma. Toda ta študij država plačujepodobno kot vse druge študijskeprograme fakultete. Rozmanpojasnjuje: »Imamo sredstva,ki prihajajo po uredbi, ki večinomazadostujejo. Nekako zadoščajo,ker smo racionalizirali programe.Pa vseeno je to ločena enota,tu so potni stroški, zato je ta študijza 60 ali celo 70.000 evrov dražji,kot če bi bil v Mariboru.«Foto: Nataša JuhnovV šolskem letu 2009/2010 si je rakičanski program ponovno izbralo čez trideset brucev.Dr. Črtomir Rozman: »Poprvem letniku se zmanjšaštevilo študentov skoraj zapolovico, ostanejo le najboljši.«Foto: B. B. P.Zaradi negotovosti, velikegazanimanja in pozitivnega učinkaizvajanja študija v regiji bi bilovsekakor še kako dobrodošlo, dabi se vse občine v regiji poenotilein sprejela nekakšen sklepo stalnem sofinanciranju. Zdajsredstva nakazujejo le tiste občine,iz katerih so vpisani študenti.Nihče pa se ne vpraša, kako dragje študij za starše otrok, ki niso izMaribora in Ljubljane, ali kolikodenimo je samo manj onesnaževanja,če se vozijo trije profesorjinamesto 30 študentov v kraj študija.Seveda je za fakulteto to potemcenejše, ker potne stroškeali stanovanje v kraju študija v velikovišjem znesku plačajo staršištudentov. Če jih seveda lahko,če ne, pa otroci ne morejo nadaljevatišolanja.Bernarda B. PečekLjudje iz ranljivih družbenih skupin oživljajo pozabljene obrtiInvalidi gradili Panonsko vas15 jih je prejelo potrdila, da so končali celovitoenoletno usposabljanje, v katerem je sodelovaloskupno 57 oseb in devet mentorjevMinuli petek je društvo Mozaik(humanitarno, prostovoljno,samostojno in nepridobitnozdruženje fizičnihoseb) na kmetiji Korenika vŠalovcih (uradno je to zaposlitvenicenter za osebe, kiimajo le 30- oziroma največ50-odstotno delovno sposob-Kmetija Korenika je vzor, kako se lahko obnovi stara propadajoča stavba, ki je postala središčepridelave in predelave zdrave hrane na tem delu Goričkega. Foto: B. B. P.Alojz Kavaš, predsednikdruštva Mozaik: »Prijavilismo nadaljnje projekte,tudi s področja socialnegapodjetništva, s katerimi bizačeli udejanjati noršinskoPanonsko vas – če bodoseveda vsi papirji dobljenipravočasno.«Kristjan Horvat, Lemerje:»Vesel sem, da sem končalto usposabljanje, saj semse marsikaj naučil. Sem some napotili z zavoda za zaposlovanje,prej pa sem bilna Inštitutu za rehabilitacijo.Zaposlen sem pri Koreniki.«Andreja Pentek, Brezovci: »Popoklicu sem tekstilna tehnologinjain imam status invalida.Zelo vesela sem, da semkončala to usposabljanje inda sem dobila možnost delav Pribinovini, saj zelo rada pečemin kuham. Pripravljamomnogo zdravih jedi, peciva inkruha, ki jih prodajamo tudi vMaximusu.«nost) podelilo potrdila posameznikom,ki so uspešnosklenili enoletno usposabljanjev treh vsebinskih modulih,ki so jih poimenovalipo lesu, ilovici in slami. Priprikazu dejavnosti in predstavitvirezultatov projektaz naslovom Panonska vas jesodelovala še ena skupnostz neobičajnim starodavnimnaslovom – Pibinovina, ki jepravzaprav invalidsko podjetjeza ekopridelavo in ekopredelavo,izdelke pa že nekajčasa uspešno trži. Povezovalniosebi sta Alojz Kavaš in GoranMiloševič.Projekt Panonska vas – usposabljanjeinvalidov za dela priohranjanju in kreativni uporabikulturne dediščine je v celotivreden 111 tisoč evrov, izvedli paso ga s pomočjo Evropskega socialnegasklada in Ministrstva zakulturo Republike Slovenije, kista skupno prispevala 99 tisočevrov. V različnih delavnicah seje v okviru programa usposabljalo57 oseb iz ranljivih skupin, celotniprogram usposabljanja pa jesklenilo 15 oseb. Občasno so sedelavnicam pridružili tudi učenciOŠ IV Murska Sobota. Uporabalesa, ilovice in slame v graditeljstvu(tesarstvo, slamokrovstvo,ilovnati ometi) si le počasi utirapot v našo zavest, čeprav, kot jepovedal Alojz Kavaš: »… slutimo,a ne moremo natančno povedati,da je to tista starodavna staroslovanskamodrost, ki se je prevečzanemarjala. Ostala je na nezavedniravni, zato moramo le podrezativ žerjavico in jo priklicati izglobin. In to počnejo ti marginalci,pomagajo nam, da se osvobodimote navezanosti na zahodnemiselne modele in ponovno verjamemosvoji slovanski identiteti.«Prej kot v graditeljstvo so simateriali, kot sta les in slama,utrli pot v kreativnost, vsekakorpa je pomembno, da si ponovnoutrejo pot v zavest prekmurskegaprebivalstva, čeprav počasi ins pomočjo programov, ki so namenjeniranljivim skupinam.Bernarda B. Peček

– 8. oktober 2009 OGLAS7

8 (iz)brano8. oktober 2009 –BarometerMesarji pobirajo subvencijeV hlevih molzejo izguboBo kmet komunalni delavec? – Kam gre 150 evrov po govejem pitancu?Daniel Grabar, dr. med., strokovnidirektor soboške bolnice,ima verjetno vrhunskoorganizirano delo zdravnikovv bolnici, ker sicer verjetnone bi zmogel kot samostojnipodjetnik še dela vceljski bolnišnici, z občasnopomočjo pa je prisoten tudiv izolski bolnišnici.Franc Jurša, župan Ljutomera,ni uspel z novo določitvijovolilnih okrajev v občini.Po novem predlogu okrajevbi mesto Ljutomer z okolicoostalo brez enega svetnika.Slavko Mihalič, nekdanji županSv. Jurija ob Ščavnici, boopravljal sto ur družbenokoristnegadela.Ni še dolgo od tega, ko ježivilskopredelovalna industrijaizvedla medijsko ofenzivoin ponovno pokazala sprstom na kmeta. Odprto jebilo vprašanje subvencioniranjain produktivnosti nakmetijah in pritiska na kmete.Posredno je to pomenilotudi pritisk na zniževanjeodkupnih cen. To je svojevrstenparadoks, kajti visokaproduktivnost ni nujno povezanaz višjo kakovostjo pridelanehrane, toda to je enaplat, ki postavlja kmeta v kritičenpoložaj. V ponedeljekso se dvignili evropski kmetje,ki ta čas izražajo nezadovoljstvozaradi podcenjenegamleka. Na evropski ravni jeaktualno mleko, ki po izbruhukrize pristaja vse nižje.Očitno je po nagli rasti cenpred dobrima dvema letomaprišlo do nenadnega padca,ki je predvsem odvisen od nanovo vzpostavljenega odnosamed ZDA in Kitajsko. Evropanima odgovora, kako se lotitiproblema po vstopu Kitajskev svetovno trgovinsko organizacijo.Odmaknimo se od svetovnegatrga, kjer naš kmet ni ključenigralec, in se vrnimo na domačedvorišče. Analitične kalkulacije,ki jih je prejšnji mesec objavilKmetijski inštitut Slovenije, Oddelekza ekonomiko kmetijstvakažejo na to, da je nezadovoljstvokmetov opravičeno. Opravičenoje tudi zaradi tega, ker primerjalneodkupne cene predvsem primladem pitanem govedu, to seje pokazalo tudi pri pšenici, kupceviz sosednjih držav, predvsemv Avstrije in Italije, dokazujejo, daje naša industrija v ofenzivi s pritiskanjemna vse nižje odkupnecene. Tak odnos po tej logiki silinašega kmeta, da se prelevi v komunalnegadelavca, ki se bo preživljalzgolj s skrbjo za krajino.Tovrstne subvencije so zajamčendohodek, ki jim ga prizna država.Kakršna koli pridelava ali prirejapa že pomeni izgubo in postopnonažiranje lastne substance.Avstrijec priznava za50 centov višjo cenoOdkupna cena za mlado pitanogovedo povprečne teže 550kilogramov pri domačih kupcihali predelovalni industriji segiblje med 2,6 in 2,7 evra po kilogramuza toplo polovico. Najvišjacena, ki jo je mogoče dosečidoma, je 2,9 evra za kilogram.Rejci iz sosednje Avstrije, ki postajajovse pomembnejši kupcigovejih pitancev, zlasti večji, paplačujejo govedo enake kakovostimed 3,2 in 3,25 evra po kilogramu(in to ne mešetarji, da ne bopomote). Italijanski kupci so pripravljeniplačati še kakšen centveč. Na naših trgovskih policahs svežim mesom vse pogostejenaletimo na goveje meso »avstrijskegaporekla«, katerega cene pane odstopajo od povprečnih maloprodajnihcen mesa domačegaporekla. Te se gibljejo v povprečjumed šest in sedem evripo kilogramu. Razmerje med avstrijskooziroma italijansko odkupnoceno goveda in maloprodajnoceno mesa je normalno, sajje v normalno urejenih sistemihpovprečna odkupna cena približnopolovico maloprodajne cenesvežega mesa. Podobno je tudi sprašičjim mesom, kjer sicer ni zaznatitako intenzivne prisotnostitujih kupcev, se pa tudi tu vrtijoodkupne cene med 1,6 in 1,65evra za kilogram žive teže, povprečnemaloprodajne cene svežegamesa pa se gibljejo okrogpetih evrov.Avstrijci tudi niso dobrotniki,kot se zdi na prvi pogled, todakljub vsemu s ceno našemu kmetupokrijejo vsaj tisti del proizvodnihstroškov, ki jih ima brez subvencij.Skupni stroški prireje naglavo 550-kilogramskega pitancaznašajo 1348,45 evra, od tegaje vrednost materiala 1006,68evra, veterinarske storitve 44,04,amortizacija 53,67, domače storitve112,42 in obveznosti s stroškimateriala 131,64 evra. Kot stranskiprodukt je gnoj ovrednotens 60,97 evra. Kmet je upravičendo 102,38 evra premije za bike,Podoben pitanec je za našega mesarja vreden 2,70 evra, za avstrijskega ali italijanskega pa3,20 evra po kilogramu klavne teže. Tako dobi kmet pri našem kupcu ob povprečni 58-odstotniklavnosti oziroma približno 320 kilogramih mesa 860 evrov, pri tujem kupcu pa 1024 evrov.zgodovinska pravica in premijaznašata 47,02, klavna premija indodatno plačilo 31,35, regionalnoplačilo za travnik 28,84 in zanjive 27,44 ter vračilo trošarine16,85 evra. Skupno je kmet upravičendo 253,88 evrov subvencij.Stroški pitanja, zmanjšani zasubvencije, tako znašajo 1033,60evra. Kmet tako dobi pri avstrijskemali italijanskem kupcu, kiimata približno podobne odkupnecene, med 1024 do 1030 evriza glavo goveda, medtem ko munaš kupec plača med 860 in 865evri po glavi. Po domačih odkupnihcenah ima kmet za skoraj170 evrov izgube po glavi goveda,medtem ko pri tujem kupcuposluje s pozitivno ničlo. Povedanodrugače, vsaj stroške dela silahko poplača.MlekoVeliko huje je pri mleku, kjerso analitična razmerja podobna,s to razliko, da so postavke storitevoziroma stroškov dela bistvenovišje. Tako stroški pri prireji4500 litrov mleka po kravi znašajo2515,45 evra, zmanjšani za245,81 evra premij pa 1788,30evra. Pri 6500 litrih mleka znašajointenzivnejši proizvodnjistroški 2825,42 evra, z odbitimisubvencijami pa 2030,79 evra.Stranski produkti so v obeh primerihovrednoteni enako, in sicerdohodek od teleta je ocenjenna 293,33 evra, gnojevka na 87 inizločena krava iz proizvodnje na102,01 evra.Dejanski zaslužek od prodanegamleka po kravi pa je pri 4500litrih 900 in pri 6500 litrih 1300evrov. Minus pri poslovanju jeočiten. Ministri EU so sklenili, dabodo kmetom pomagali z 42 evripo kravi molznici.Zanimiva je še ena postavka,namreč cena telet. Kmet, ki uhlevljapitance, plača za tele, težko120 kilogramov, nekaj čez 333evrov, medtem ko je kalkulativnaodkupna cena okrog 293 evrov.Okrog 12 odstotkov je vmesnihprovizij. Pri rejcih govejih pitancevje še en ključen dejavnik,znotraj domače goveje verigesi namreč ne morejo zagotovitidovolj telet za nadaljnje pitanje,zato so odvisni od lastne nabavev državah vzhodne Evrope. Stroškinabave pa v analitični kalkulacijiniso zajeti.Primerjava cen le ponazarja,da položaj živinorejcev, pa tudipoljedelcev – a o teh več naslednjič– ni spodbuden. Predelovalnaindustrija in trgovina neupravičenopritiskata kmeta v kot.Razlike v odkupnih cenah zgoljdokazujejo, da predelovalna industrijaponovno kuje dobičke,težko je namreč verjeti, da bi tapadec cen pobrala trgovina s svojimimaržami. Namesto v parlamentin vlado bi zdaj kmetje moralipred ali v mesarije. Če te zdajnimajo akumulacije, potem je nimajo,ker jih nekdo izčrpava naVolkov način.J. VotekJože Turkl, nekdanji Murinsindikalist in sedaj na »varnem«sekretar območne organizacije,bo končno moraltudi nekaj narediti. Poskrbetimora vsaj za to, da delavcipravočasno prijavijo vse svojeterjatve v stečajno maso.Darja Odar, izvršna direktoricaza kadre v nekdanjiMuri, še zdaj ne razume takovisoke pripadnosti delavcevtemu podjetju.Evropsko središče Maribor z dvema visokošolskima študijema v M. SobotiBlagoslovljena tudi programaVelik interes za vpis je potrdilo kar 420 prijav – Sto srečnežev bo za leto študija odštelo 3.400 evrovEvropsko središče Mariborje vstopilo v Pomurje velikopotezno.Slavnostna otvoritevv petek, 2. oktobra, je potekalav velikem slogu – najprejv grajski dvorani s pozdravnimigovori župana in ministradr. Boštjana Žekša, kulturnimprogramom QvintetaAeternum in s predstavitvijoštudijskih programov, kijih bodo izvajali v sodelovanjuz Visoko zdravstvenošolo Novo mesto, nato pa seje otvoritvena slovesnost nadaljevalaše v Lendavski ulici9 z blagoslovitvijo škofa RKCdr. Marjana Turnška in škofaevangeličanske cerkve mag.Geze Erniše.Blagoslovitev novih programov in prostorov v Murski Sobotini znižala cene: študentje bodo morali odšteti 3400 evrovna leto. Foto: N. B. Š.Oba visokošolska programa, fizioterapijain zdravstvena nega,sta bila v Pomurju že dolgo pričakovanain zaželena, čeprav somnogi upali, da bodo imeli možnostrednega študija. Toda, kotkaže, je bilo težko uspeti tudi splačljivim študijem, ki stane 3400evrov za eno študijsko leto. A žeob prvih informacijah in predstavitviprogramov v Murski Soboti(o čemer smo pisali tudi Vestniku)je bilo več kot očitno, da jeinteres med dijaki in zaposlenimiza vpis v ta program velik. Prejeliso čez 420 prijav, sprejeli pa solahko le 100 študentov iz celotneSlovenije, 60 za program fizioterapijein 40 za program zdravstvenenege. Prav veliko zanimanje jeverjetno pripomoglo, da so uspeliakreditirati programe in jih vpisativ razvid, kajti dolgo ni bilo znano,ali bodo sploh uspeli uresničitinapovedano.Bernarda B. PečekPonujamo pomoč in podporoosebam s težavami v duševnemzdravju, ljudem v duševnistiski in njihovim svojcem.Kontaktna številka O51 475 199OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER

(iz)brano– 8. oktober 2009 9Energetsko varčen vrtec v G. Radgoni odprla norveška veleposlanicaVrtec prehitel državoBarometer273 malčkov bo življenje v zdravem in prijetnem okolju nadgradilo s spoznavanjemzgodnjega naravoslovja in z ekoprojektiV začetku tedna otroka inob svetovnem dnevu učiteljevso v Gornji Radgoni slovesnoodprli še drugo enotoprenovljenega vrtca in stem sklenili projekt Energetskovarčen vrtec, ki je stal 3,4milijona evrov in ki ga je vvišini 33 odstotkov sofinanciralaNorveška. Zato je bilana prireditvi poleg državnegasekretarja dr. Rada Genoriaosrednja gostja norveškaveleposlanica Guro KatharineHelwig Vikor s sodelavci.Pionirski projekt energetskeprenove javne stavbe je potekalpo standardih pasivnegradnje in je danes vzor vsemnadaljnjim podobnim obnovam.Strokovni vodja obnoveje bil Stojan Habjanič, izvajalecdel pa domače gradbenopodjetje SGP Pomgrad.Prvo enoto prenovljenega vrtcav Kocljevi ulici so odprli žeVeleposlanica Kraljevine Norveške ekscelenca Guro KatharinaHelwig Vikor: »Področji zdravstva in varstva otrok stabili prednostni v sporazumu o sodelovanju med Slovenijoin Norveško, podpisanem leta 2005. S to obnovitvijo prostorovse bodo otroci že od zgodnjega otroštva učili, kakovarčevati energijo in obvarovati naravo.« Foto: B. B. P.septembra 2008 in že takrat jestavba z debelimi zidovi (30 centimetrovje tudi talne izolacijein še več pod streho) vzbudilaveliko zanimanje javnosti. Takokot pri prenovi prvega dela stavbeso tudi tokrat otroci iz vrtcagostovali v osnovni šoli, točnejedva oddelka sta bila v osnovnišoli, oddelek jaslic pa v domustarejših. S celovito obnovo vsehprostorov vrtca bodo gornjeradgonskiotroci dobili nadstandardneprostore, ki niso le prijetniza bivanje otrok in vzgojiteljic,ampak so z obnovo tudi zmanjšaliekološko obremenjevanje okoljain porabo energije za kar sedemkrat.»Vesel sem, da se je ta procesenergetsko varčne obnove javnihstavb v Sloveniji začel prav vdomači regiji in z domačim podjetjem… Če je bila poraba prej12 litrov kurilnega olja na kvadratnimeter v kurilni sezoni,bodo zdaj porabili le 1,5 litra; 16metrov visok dimnik je porušen,stavba pa bo temperaturo obdržalas pomočjo zemeljske vode izvrtin in toplotne črpalke,« je povedalHabjanič na tiskovni konferenci,ki je potekala pred otvoritvijo.Tadej Ružič, direktor SGPPomgrad, je poudaril, da so sekot gradbeniki z velikim zanimanjemlotili gradnje, ki je bila zanjevelik izziv, hkrati pa so se učiliin usposobili za vse nadaljnjeprojekte s področja energetskovarčne gradnje.Anton Kampuš, župan ObčineGornja Radgona, pa je poudaril,da je to eden najpomembnejšihprojektov ne le za njihovo občino,ampak za celotno Slovenijo,saj so prvi začutili pravi trenutek,da zaorjejo ledino z energetskovarčno obnovo po standardihpasivne gradnje. Uspeli soin prehiteli državo. Čeprav sotrkali na vrata različnih ministrstev,mnogi državniki so si gradnjotudi ogledali, govorili o njejz navdušenjem in se v njej fotografirali,državnih sredstev nisodobili.Zato pa se svetlejši časi glededržavne pomoči obetajo vsempogumnim, ki se bodo v prihodnjihmesecih odločili za tovrstnoenergetsko varčno gradnjo.Bernarda B. PečekSpominska plošča, ki so jo odkrili podžupan in ravnatelj OŠDušan Zagorc, ravnateljica vrtca Breda Forjanič, norveškaveleposlanica Guro Katharina Helwig Vikor in dr. Rado Genorio,bo vse obiskovalce vrtca Manka Golarja Gornja Radgonaopozarjala, da je pri uresničitvi pionirskega projektasodelovala Kraljevina Norveška.Marjana Sukič, urednica časopisaSlovencev v Porabju,je dobitnica letošnjega priznanjaSlavističnega društvaSlovenije.Robi Markoja, slovenskistrelski reprezentant, članSD Štefana Kovača Turnišče,je letošnjo nadvse uspešnosezono kronal s srebrnomedaljo na evropskem prvenstvuv Franciji. Z drugimmestom v disciplini samostrelna 30 m je potrdil, dasodi prav v vrh evropskegastreljanja.Socialni demokrati o kriziHorvat namestoPloštajnerjeve?Po javni tribuni SDS so tudi Socialni demokrati v Predanovcihpripravili okroglo mizo, na kateri sta svoje poglede na programereševanja krize predstavila poslanca SD Matevž Frangež in DejanLevanič, pred tem pa je prometni minister dr. Patrick Vlačič nekaterimčlanom podelil odličja za dolgoletno delo v stranki.V debati, ki jo je vodil dr. Andrej Horvat, so poudarili predvsem potrebopo učinkovitejši javni upravi, pomembnosti novih razvojnih programovv Pomurju, govorili pa so tudi o razmerah v Muri. »Včasih je trebapodreti stare zidove, da lahko potem iz opeke narediš nekaj novega,« se jeslikovito izrazil poslanec Frangež. Frangež, sicer Mariborčan, je še povedal,da je včasih srečen, da je podobna usoda kot Muro mariborski TAMdoletela že pred leti: »Če se ne bi takrat to zgodilo, bi bila danes Muradrugi najbolj pereč problem v državi.« Glede ugibanj v medijih o odstopuministrice brez resorja, pristojne za lokalno samoupravo in regionalnirazvoj, Zlate Ploštajner je Frangež izrazil prepričanje, da tudi če pride doodstopa, vidi v Andreju Horvatu, ki bo s sprejetjem zakona o Pomurju zasedelmesto državnega sekretarja z vladno projektno pisarno v M. Soboti,primerno osebo za ta položaj. V nasprotju z mnenjem, ki je prevladovalona SDS-ovi okrogli mizi v M. Soboti tri dni prej, je Andrej Horvat povedal,da v Pomurju ne potrebujemo univerze s programi, ki za to okolje nisoaktualni, temveč je mladim treba omogočiti šolanje na obstoječih in uveljavljenihuniverzah. Na okrogli mizi je bil velik poudarek namenjen tuditrajnostnemu razvoju regije, tudi z ekološkim kmetijstvom. Kot kaže, sostranke začele tekmovati v »reševanju Pomurja,« saj so na isto temo včerajpopoldne v M. Soboti pripravili okroglo mizo tudi v taboru LDS. Večv naslednji številki.T. M.Foto: T. M.Dr. Andrej Horvat in minister za promet dr. Patrick Vlačič podeljujetaLeopoldu Crnkoviču priznanje za dolgoletno delo vstranki. Več fotografij na spletnem portalu Pomurje.si.Boj proti veri in Cerkvi 1945–1961Duhovniki žrtve lažnih procesovTudi v Prekmurju procesi proti Katoliški cerkvi in njenim predstavnikomV prostorih beltinskega graduso odprli razstavo Boj protiveri in Cerkvi 1945–1961, kiprikazuje nasilje nad Cerkvijov obdobju po drugi svetovnivojni. Tudi pokrajina obMuri ni ušla tem procesom ins posebnim panojem so prikazanaznana in manj znanadejstva teh dogajanj. Avtoricarazstave dr. Tamara GriesserPečar se je pri predstavitvitega obdobja osredotočila nanasilje in nestrpnost do Katoliškecerkve, na čas psihičnegain fizičnega obračunavanjas cerkvenimi predstavniki, narušenje in uničevanje cerkvater pritiske, ki so jih doživljalitudi verniki.Za ljudsko oblast je bila Katoliškacerkev sovražnik številkaena in zato je začela ukrepatiproti njej. To je bil čas, ko se jena ozemlju Slovenije 429 duhovnikovznašlo na zatožni klopi, odtega jih je bilo 339 obsojenih nazaporne kazni. Vrsta procesov,najbolj znan je proces proti križarjem,je potekala tudi v Prekmurju.Nekaj teh dogodkov induhovnikov, ki so bile žrtve, jeprikazanih tudi na razstavi: AlojzijKozar, Štefan Györköš, JanezErjavec in drugi, posebej pa šedogajanje v odranski župniji.Teh časov se živo spominjatudi mariborski pomožni škofmsgr. dr. Jože Smej: »Najprej sose lotili soboške župnije, kjer jebila tudi tiskarna, in kot prvegazaprli soboškega duhovnika JožefaVojkoviča, sledila je turniškažupnija, kjer je bil generalni vikarIvan Jerič, ki se je prav takoznašel za zapahi, tretja pa je bilažupnija v Bogojini, kjer sem ravnotakrat nadomeščal župnika JožefaHauka.« Številni duhovnikiso bili žrtve skonstruiranih procesov,med njimi so se spomnilitudi župnika Danijela Halasa.Redki so bili duhovniki, redovniki,redovnice in drugi predstavnikiCerkve, ki niso bil vsajzaslišani, če ne že priprti. A duhovnikinikoli niso zatajili slovenstva,še dodaja Smej, edinirazlog za njihov pregon, zapiranjein usmrtitve je bilo »in odiumfidei«, to je, da so se jih lotiliiz sovraštva do vere. V svojemnagovoru pa je župan Milan Kermanpodrobneje predstavil deloin vlogo Ivana Jeriča, ki v cerkveniin narodnostni zgodovini zavzemapomembno mesto. Polegtega, da je bil duhovnik, je bil narodniposlanec in se je zavzemalza priključitev Prekmurja k matičnemunarodu.Avtorica razstave dr. TamaraGriesser Pečar je še dodala, daje bilo obdobje po drugi svetovnivojni do leta 1961 obdobje popolnebrezpravnosti Katoliškecerkve ter največjega fizičnegain psihičnega obračunavanja znjenimi predstavniki. »Sedaj paje čas, tako pri nas kot v Evropi,za temeljito razpravo o sistemihtotalitarizma 20. stoletja. Komunizemje bil eden od treh in jeKatoliški cerkvi prizadejal najhujšeposledice.«Razstavo si lahko ogledate dokonca oktobra.A. Nana Rituper RodežNa otvoritvi je bil tudi škof soboške škofije msgr. dr. MarjanTurnšek. Na fotografiji z avtorico razstave dr. Tamaro GriesserPečar. Foto: A. N. R. R.Vili Kerčmar, duhovnik cerkveneobčine na Hodošu,ni bil pripravljen opravitipogrebne slovesnosti zaradineporavnanih cerkvenihobveznosti pokojnika.Anja Tratnjek iz OŠ Bogojinaje zmagovalka na natečajuesejev o vesolju. Za nagradose je srečala z astronavtkoSunito L. Williams.Borut Soklič, stečajni upraviteljŽenskih oblačil, je delavkamtega obrata v Muriosebno razdelil odločbe oprenehanju delovnega razmerja.

10Orpiment Natalije ŠerugaAkademska slikarka, ki živi in ustvarja v Radencih, se s svojimi delina razstavi Orpiment predstavlja v Umetnostni galeriji v Mariboru.Razstavljena je serija slik, ki so nastale v zadnjih dveh letih, kaže pa navsebinsko pestrost risb in širok nabor tem iz umetnostne zgodovine.Nehote in nenačrtovano v svoji risbi razčlenjuje in analizira svoje slikarstvo.Gledalca pa popelje v drug svet in prostor.kulturaŠirca na poti romske kultureOtvoritve projekta v nastajanju Pot romske kulturne dediščine seje včeraj udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, prav tako paje bil prisoten tudi Robert Palmer, direktor Direktorata Sveta Evropeza kulturo, kulturno in naravno dediščino. Gre za enega najpomembnejšihprojektov za spoznavanje in razumevanje romske kulturnedediščine nasploh, nastaja pa v romskem naselju Kamenci.Prepočasnost EPK-ja8. oktober 2009 –Projekt Evropske prestolnice kulture 2012 se uresničuje prepočasi,je bila ena izmed temeljih ugotovitev na seji Odbora za kulturo, šolstvo,šport in mladino. To lahko opazimo tudi v Murski Soboti, kjer seo napredovanju EPK-ja spet nič ne sliši. Poleg tega je tudi problem države,da je marsikatero željo na ta račun v proračunu za leto 2010 in2011 spregledala. Tudi odzivi lokalnega okolja so bolj mlačni.Slavisti med najmanj znano slovensko zamejsko skupnostjoPriznali, kako slabopoznajo PorabjeKip dr. Simoniča je odkrila tudi njegova pravnukinja prof.dr. Barica Marentič Požarnik. Foto: T. K.Novo ime v radgonski Aleji velikihSimonič dobildoprsni kipV Gornji Radgoni so v okviru praznika občine odkrili spomenikdr. Francu Simoniču.Simonič je bil bibliograf, bibliotekar in literarni zgodovinar. Rodilse je leta 1847 v Ivanjkovcih, umrl pa leta 1919 v Gornji Radgoni, kjerje tudi pokopan. Med letoma 1903 in 1905 je napisal Slovensko bibliografijo,ki je še doslej edina retrospektivna slovenska bibliografija.Poleg knjig je Simonič namreč v delu opisal še časopisje, muzikalijein zemljevide. Je tudi avtor študije o dr. Gregorju Jožefu Plohlu, polegtega je prispeval tudi zgodovinske in časopisne članke v Kresu inLjubljanskem zvonu. Ves čas življenja je bil zaveden Slovenec.Doprsni kip so skupno odkrili Simoničeva pravnukinja prof. dr.Barica Marentič Požarnik, sekretar na ministrstvu za kulturo SilvesterGabršček in radgonski župan Anton Kampuš. Kip je delo znanegakiparja Mirsada Begića, podstavek pa je naredil akademski kiparMirko Bratuša, oba sta bila prav tako na prireditvi, ki se je jeudeležila tudi nova častna občanka Cilka Dimec Žerdin. O Simoničevemživljenju in delu je spregovorila njegova prapravnukinjaMaja Gombač, arhivarka pri Arhivu RS. Župan Anton Kampuš jepoudaril, da odkritja doprsnih kipov spadajo tudi v projekt oživitvestarega mestnega jedra Gornje Radgone, s katerim bi povezali dogajanjein druženje z avstrijsko Radgono. V Aleji velikih so poleg dr.Simoniča svoje kipe dobili že dr. Anton Trstenjak, Peter Dajnko, AntonKrempl, Manko Golar in Jože Veršič, Kampuš pa je napovedalše postavitev doprsnih kipov Franceta Vebra in Janeza Akvile.Tomo KölešPo spoznavanju jezika, kulturein manjšinskega položajana Hrvaškem, Tržaškem in naKoroškem se je letošnji slavističnikongres osredotočil najezikovno in kulturno podobonajmanjše in hkrati najmanjznane, nedvomno pa tudi najboljogrožene slovenske skupnostiv sosednji državi, Porabja.XX. slavistični kongres jezato Slavistično društvo Prekmurja,Prlekije in Porabja skupajs Slavističnim društvomSlovenije in Zvezo Slovencevna Madžarskem organiziralov Monoštru na Madžarskem.Kongres so naslovili Slovenskimikrokozmosi – medetični inmedkulturni odnosi, sledi pa konceptumedkulturnosti in želji, dabi stroka spoznala kulturni in literarniutrip slovenstva zunaj Slovenije.»Med Slovenci zunaj Slovenijeje položaj zelo različen, nipomembna velikost, ampak, kakoposamezna skupnost živi, kakšneodnose vzpostavlja z okoljem invečinskim prebivalstvom ter alise ob tem bogati ali izgublja,« jepovedala dr. Irena Novak Popov,predsednica Slavističnega društvaSlovenije. Da prihajajo ravno v Porabje,kjer živi približno pet tisočSlovencev, pa ni naključje, saj somnogi priznali, da Porabje premalopoznajo.Marijana Sukič Foto: N. J. Francek Mukič Foto: N. J.Tudi zato ima ta kongres veliknarodnostni in simbolični pomen,je povedal Franci Just, predsednikorganizacijskega odbora.Slovenski slavisti bodo na njemsvoja strokovna spoznanja apliciralitudi na jezikovno-kulturni položajv Porabju in skušali dorečimožnosti narodnostne ohranitvein razvoja Porabskih Slovencevv novih družbeno-zgodovinskihrazmerah. »Seveda skušamo slovenskislavisti na ta način tudi vširši slovenski javnosti vzbuditizanimanje za usodo PorabskihSlovencev, ki so v slovenski narodnizavesti zelo šibko prisotni.Od Maribora naprej ne poznajoPorabja,« meni Marijana Sukič,urednica časopisa Porabje.Porabski Slovenci so na okroglimizi predstavili možnostiza ohranjanje in oživljanje svojejezikovno-kulturne identitetev perspektivi medregionalnegaevropskega povezovanja, predstavilipa so tudi svojo kulturnoustvarjalnost. Predvsem pa je takongres, na katerem se je zbralo170 slavistov, pomemben, sajprispeva k zavedanju, da Porabjeostaja v narodni zavesti in da serojakom v Porabju simboličnopokaže, da Slovencem ni vseenoza njihovo narodno kulturno oživitev.Naj bosta ta kongres in spoznavanjePorabja tudi prispevek,da Porabja ne bodo več izpustili,Dr. Jožef Smej Foto: A. N. N. Rko se bo obravnaval jezik, literaturaali kakršno koli drugo področjeslovenstva, pa meni KatalinMunda Hirnök.Poleg obsežnega programa,zbornika ter predstavitev znanstvenihknjig in projektov so nakongresu podelili tudi posebnapriznanja. Prejeli so jih PorabskaSlovenca Marijana Sukič in FrancekMukič, priznanje za življenjskodelo in za dosežke na področjuslovenskega jezika, še posebejza neprecenljivo delo za prekmurskijezik, literaturo in kulturoter za obsežen prevajalski inpisateljski opus pa je prejel mariborskiškof msgr. Jožef Smej.A. Nana Rituper RodežBel Canto in Aeternum s projektom Missa KorotanaNajprej za lastno dušoFoto: P. K.Umetniški performans Natalije Ribović in Toruja Fujite seje poigral z našim usidranim doživljanjem umetniškega.Razstava nasprotijPavlova hiša v Potrni/Laafeldu je do konca novembra odprlavrata precej nevsakdanji razstavi, na kateri se skupajpredstavljata dva mlada umetnika Natalija Ribović, rojenaNovosadčanka, ki tri leta živi v Tokiu, in Japonec Toru Fujita.Oba sta v Potrni že razstavljala, saj sta s svojo umetnostjov Evropi toliko navzoča, kot sta na Japonskem.Tokratna razstava z naslovom Brezpogojno je kolaž različnih izraznihoblik in medijev, sestavljena iz risb, videoprojekcij, pesmi,središčno mesto pa zavzema skulptura plastičnega zajca v slogu poparta.Na odprtju razstave, na kateri smo si lahko ogledali tudi performansumetnikov, je kurator Walter Seidl povedal, da Ribovićevain Fujita s svojimi instalacijami zelo poetično odgovarjata na vprašanje,ki je izhodišče njunega dela, kako se lahko križata njuni zelorazlični deželi in kulturi. Tako na eno stran denimo postavljata barviterisbe s folklornimi elementi iz srbske kulture, ki se prepletajo zjaponskimi stripovskimi podobami, na drugo pa abstraktne videoprojekcije,ki črpajo iz slike Japonske, kakršno imajo o njej tisti, kije še niso bili tam in si jo na podlagi arhitekture ter mode predstavljajozelo minimalistično, puristično.P. K.V nedeljo zvečer so v stolnicerkvi v Murski Sobotipredstavili liturgično vokalnodelo in kompaktno ploščoMissa Korotana. Ob tej priložnostiso pri maši kot glasbeniobliki skupaj zapeli skupinaBel Canto, ki jo vodi prof.Gabriela Bratina, moški vokalnikvintet Aeternum, kideluje pod umetniškim vodstvomAndreja Tibauta, pridružilipa so se jima še DamjanKuzma, Uroš in MihaRaščan ter organist in prevajalecTomi Bušinoski.Maša kot glasbena oblika je vokalnodelo – a capella, ki je pribogoslužju stalni mašni del. Nadesetminutni kompaktni ploščiMissa Korotna so zbrane stalnemašne pesmi Gospod, usmilise, Slava, Darovajska pesem, Svetin Jagnje božje. Kot skladateljicaV soboški stolni cerkvi so vokalistke Bel Canta in vokalisti skupine Aeternum predstaviliprojekt Missa Korotana. Foto: A. N. R. R.je sodelovala Blaženka Arnič Lemež,ki živi ter kot pianistka inskladateljica deluje na Dunaju,bila pa je tudi na glasbeni predstavitviv Soboti. Krstno so pevciin pevke ta projekt izvedli junijana Dunaju, saj je bila zgoščenkanajprej mišljena kot priloga knjigimag. Antona Levsteka, direktorjaSlovenskega kulturnega centra naDunaju, o kulturnih prireditvahKorotana Kulturne prireditve:1992–2008. Kasneje je pritegnilatoliko zanimanja in publike, daso se odločili, da glasbeno oblikomaše izvedejo tudi neposredno.Najprej je šlo za projekt za našolastno dušo in zadovoljstvo, je povedalaElka Bratina, umetniškavodja, ker pa je naletel na velik inpozitiven odmev pri publiki instrokovni javnosti, so se odločiliza nastope. Kmalu so sledila številnapovabila, da se z glasbenomašo predstavijo tudi v drugihcerkvah po Sloveniji. Dodala je še,da je za njihovo vokalno skupinota projekt velika promocija dela,tudi promocija slovenske vokalneglasbe ter tudi Slovenije in domačegakraja v tujini.A. N. R. R.

– 8. oktober 2009 kmetijstvo11Ob 60-letnici Kmetijske zadruge RadgonaSožitje trgovine in bankeNov trgovski center je za zadrugo in kmetovalce z Apaškega polja velika pridobitevNa slovesnosti ob praznovanju60-letnice Kmetijskezadruge Radgona so ob novozgrajenemTrgovskem centruApače v tem kraju odprli tudinove prostore kmetijske trgovinein Deželne banke Slovenije.Slovesnost so obogatiliz razstavo živine, ki jo redijočlani te zadruge. Na razstavilisaste pasme govedi so predstavili30 najlepših primerovtelic in krav, družbo pa jim jedelal plemenski bik iz Kmetijskegazavoda Murska Sobota.Po besedah predsednikaGovedorejskega društva GornjaRadgona Jožefa Bračka jebila to četrta razstava goveježivine v Apačah. Zadnja jebila pred 26 leti.Po podelitvi priznanj za razstavljenoživino je bil osrednjidel proslave pred novimi prostorikmetijske trgovine, kjer soorganizatorji pripravili bogatkulturni program, v katerem sonastopali Apaška pihalna godba,Društvo tamburašev Apače, Apaškeljudske pevke, Ljudski godciSlovenske gorice in Folklornaskupina Vrisk Apače. Jožef Bračkoje v svojem govoru poudarilpomen zadruge za kmetovalce,direktor zadruge Janko Rihtaričpa je predstavil 60-letno zgodovinozadruge in njen razvoj vse dodanes. Kot je dejal, segajo začetkizadružništva v Gornji Radgoniže v leto 1892, ko je bila ustanovljenakmečka posojilnica. Osrednjidel govora je posvetil sedanjemudogajanju v zadrugi, ki ssvojim delovanjem skrbi za ohranjanjekmetijstva. Kot je dejal,so pomemben del njenega delovanjatrgovski oskrbni centri, kidelujejo na območju UE GornjaRadgona, v zadnjem času pa tudiprek Mure. V sodoben trgovskicenter v Apačah so vložili milijonevrov. V zadrugi je ustvarilo vletu 2008 46 zaposlenih 23 milijonovevrov prometa. PokrivamoNajbolje uvrščene živali na razstavi v Apačah Foto: L. KrambergerNove prostore trgovine v Apačah je v spremstvu direktorjain predsednika zadruge, Janka Rihtariča in Jožefa Bračka,ter poslovodje trgovine Franca Kardinarja odprl najstarejšičlan zadruge 86-letni Friderik Bauman iz Janhove.celotno območje UE Gornja Radgona,lani pa so odprli dve novitrgovini, in to na Pertoči v ObčiniRogaševci in v Martjancih vObčini Moravske toplice. Kmalubodo odprli trgovino v ObčiniTišina.Ker so ob tej priložnosti odprlitudi prostore Deželne banke Slovenije,je obiskovalce nagovorilpredsednik uprave mag. ŠtefanBerlingar, zbranim pa je spregovoriltudi Peter Vrisk, predsednikZadružne zveze Slovenije.Novo pridobitev v Apačah stablagoslovila katoliški in protestantskiduhovnik Janez Ferencekin Igor Vukan, trak pa jeprerezal najstarejši član zadruge86-letni Friderik Bauman iz Janhove.Organizatorji razstave živineso najboljšim podelili zvonce inpokale. Med plemenskimi telicamije prvo mesto zasedla Bekarejca Draga Cetla iz SpodnjeŠčavnice, med prvesnicami prvekontrole je bila najboljša Joca rejcaAntona Ajleca iz Selišč, medmladimi kravami je zmagala Noticarejke Marinke Rantaša iz Belehnečic,med mlajšimi kravamiŠibica rejca Janeza Frasa iz Lešan,med starejšimi kravami Likarejca Jožefa Bračka iz Lastomerecin med kravami z življenjskoproizvodnjo Princa rejca MiranaČuka iz Hrastja - Mote.Ludvik KrambergerEvropski revizorji ugotovili nepravilnostiSlovenija vračadenar BrusljuVračilo ne bo vplivalo na višino dodeljenihneposrednih plačil kmetomEvropski revizorji so v Agenciji RS za kmetijske trge in razvojpodeželja opravili pregled, slednja pa je septembra prejelasklepno revizijsko poročilo s predlogom finančnega popravkav višini 3,8 milijona evrov za izplačila za živali v letih2004 in 2005. Poleg tega je Slovenija prejela tudi uradno obvestiloo vračilu sredstev v višini 2,28 evra za Program razvojapodeželja RS 2004–2006 (PRP 2004–2006) za proračunski leti2005 in 2006. V slednjem primeru gre za vrnitev že izterjanihsredstev od prejemnikov, ki niso izpolnjevali petletnih obveznostiukrepov Slovenskega kmetijsko okoljskega programain ukrepa za omejene možnosti za kmetijsko dejavnost.Zaključno revizijsko poročilo predlaga, da se iz evropskega proračunaizključi znesek 2,8 milijona evrov, ki je bil izplačan za živali, zaklanepred 1. majem 2004. To vsoto je Slovenija po pomoti predložilav izplačilo EU. Zaradi pomanjkljivosti, ugotovljenih med kontrolamina kraju samem, pri označevanju živali in pri vodenju evidenc nakmetijskih gospodarstvih, komisija predlaga tudi finančni popravekna nacionalni ravni v višini milijon evrov.V agenciji pa zatrjujejo, da tudi če bo prišlo do zmanjšanja dodeljenihsredstev Sloveniji, to ne bo vplivalo na višino dodeljenih neposrednihplačil kmetom. Slovenija lahko v 30 delovnih dneh po prejemuuradnega obvestila v slovenščini posreduje spravnemu organuutemeljen zahtevek za spravo, zato agencija vse navedene argumenteevropskih revizorjev še preučuje in preverja, ali obstajajo osnove zasprožitev spravnega postopka.Skupno je moralo 15 članic vrniti že 4170 milijonov evrov evropskegadenarja.Ludvik KovačIzobraževanje kmetovalcev9. 10. 2009: Prostor ob nogometnem igrišču v Veržeju, ob 10.00, izobraževanjeKOP, Nega parkljev drobnice.12. 10. 2009: kmetija Štuhečevih, Bolehnečici 23, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici,ob 10.00, izobraževanje KOP IPL, Predstavitev novejših in odpornejšihsort poljščin, ki se vključujejo v kolobar, ter predstavitev različnih tehnologijpridelave v skladu z dobro kmetijsko prakso pri integrirani pridelavi poljščin,Dobra kmetijska praksa.Obiskali smo kmetijo Kovačevih na KukečuVztrajajo že tri desetletjaSpecializirali so se za rejo krav molznic in lani so Pomurskim mlekarnam oddali več kot 220 tisoč litrov mlekaNa območjih z omejenimidejavniki so razmere za kmetovanjetežke, zato ga mnogiopuščajo, mladi zapuščajokmetije in pokrajina se zarašča.To velja tudi za Goričko,kjer je vedno več neobdelanihpovršin in nekatereje že začelo preraščati grmičevje.Kukeč je tipična goričkavas, kjer so mnogi že opustilikmetovanje, v vasi pa stale dve veliki kmetiji in še dvemanjši. Zaradi ugodnih razmerza sadjarstvo so se priCifrovih odločili za to dejavnost,Kovačevi pa so svojokmetijo usmerili v poljedelstvoin živinorejo.Kot pravi gospodar Jože, so seza rejo krav molznic odločili žepred slabimi tremi desetletji, izpodatkov, ki jih ves čas zapisujev posebno knjigo, pa je razvidno,da so leta 1982 Pomurskim mlekarnamoddali 8.585 litrov mleka.Pridelavo mleka so vsako letopovečevali, največje povečanjeNa kmetiji Kovačevih na Kukeču, kjer so se specializirali zarejo krav molznic, gospodarijo na 41 hektarjih zemlje. Večinodela opravijo sami, ob gospodarju Jožetu in ženi Martinajveč postori sin Ervin, ki opravlja strojne storitve tudidrugim, v veliko pomoč pa je tudi hčerka Tanja, ki živi v mestu,vendar vsak dan prihaja domov. Foto: L. K.ga naslednika Ervina pa vendarlelahko sklepamo, da ob izboljšanihrazmerah nadaljnja širitevni izključena, vendar bi moralitemu prilagoditi hlevske zmogljivosti.V preteklosti so hlevedograjevali postopno, pred sedmimileti so jih razširili, imajobeležijo v zadnjih desetih letih,samo decembra 2003 so oddaliže dvakrat več mleka, kot vse leto1982, lani pa je letna prodaja žepresegla 220 tisoč litrov. Včasihso imeli v hlevu tudi deset plemenskihsvinj, zdaj pa so se povsemspecializirali v rejo krav molznic.Čeprav so bile razmere za tovrstnerejce pred leti veliko boljšekot zdaj, ko odkupna cena nepokriva pridelovalnih stroškov,Kovačevi vztrajajo. Njihova čredašteje danes 32 krav, v hlevuje še 30 plemenskih telic, ki jihbodo v glavnem namenili za obnovoosnovne črede, števila kravpa vsaj za zdaj ne bodo povečevali.Povečanja ob ceni, ki jozdaj dobijo za liter mleka, ne bivzdržali, zatrjuje Jože, ki postrežes podatkom, da so dobili leta2004 za liter mleka 68 tolarjev,julija letos pa le od 24 do 25 centov,medtem ko so se cene reprodukcijskegamateriala v tem časumočno povečale. Iz besed mladeurejenmlekovod, v hlevu je zdajprostora za 35 do 40 molznic, teliceimajo v drugem prostoru,v obeh hlevih pa je prostora za70 živali. Vse, kar so zgradili, sozgradili z lastnimi sredstvi, nekajnepovratnih sredstev so dobili lena račun nitratne direktive.Tudi Kovačeva kmetija je bilapred tremi desetletji manjša, sajso na njej redili le nekaj živali,Jože in žena Marta pa sta jo začelaširiti po poroki. Danes obdelujejo41 hektarjev zemlje, čez 25hektarjev je lastnih površin, preostaleso v najemu. Dobrih površinni na voljo oziroma jih jetežko dobiti, s tistim, kar so kupovali,pa je bilo kar veliko dela.Mnoge površine so se že zaraščale,treba jih je bilo očistiti, uspelopa jim je, da so združili in zdaj obdelujejovečino površin okoli domačije.Krmo za živino pridelajodoma, največ imajo koruze, kije letos rasla na 11 hektarjih, na11 hektarjih bodo zasejali pšenicoin na štirih hektarjih ječmen,preostalo so travniki. V posevkihin na travnikih jim povzročajoveliko škode divji prašiči, ki sezadržujejo v okoliških gozdovih,ponoči pa prihajajo vse do njihovedomačije.Na kmetiji, kot je njihova, jedela vselej veliko, vendar ga vglavnem opravijo sami, vzajemnapomoč je potrebna le obsiliranju. Z mehanizacijo so dobroopremljeni, Ervin opravljastrojne storitve tudi drugim, obočetu Jožetu in mami Marti paza delo na kmetiji poprime tudisestra Tanja, ki je končala višjostrokovno šolo, vendar je brezzaposlitve. Čeprav živi v mestu,se tako rekoč vsak dan vrača domov,v bližini domačije na Kukečupa si bo verjetno zgradila tudisvoj novi dom. Kmetijo bo vodilErvin, ki je končal srednjo kmetijskošolo, oče Jože pa že resnorazmišlja, da mu bo kot mlademuprevzemniku prepustil mestogospodarja.Ludvik Kovač

12 INTERVJUZ direktorico Tanjo Šimonka ob petletnici kulturnega hrama v Lendavi8. oktober 2009 –Velik dom za majhno mestoUtišani skeptiki, ki so se čudili veliki zgradbi – Od Tomaža Pandurja do Dubravke Tomšič –Še vedno čakajo, da jim ministrstvo za kulturo potrdi status javnega interesaKaligula Tomaža Pandurja,gledališka predstava Ana Karenina,sto ciganskih violin,pianist Maksim Mrvica, baletnaskupina ruskega carskegabaleta … je le nekaj od vrhunskihdogodkov in imen,ki so se zvrstili v Gledališki inkoncertni dvorani v Lendavi.Pet let je od tega, kar je svojavrata odprla dvorana s 444sedeži, in si od nalepk, kot je»megalomanski požiralec denarja«,do danes ustvarila statusin ime ter potrdila, da jeto okolje odprto za velike kulturnedogodke. O programuin vlogi, ki jo je ta kulturnihram odigral v kulturnem indružabnem življenju, smo sepogovarjali s Tanjo Šimonka,direktorico Zavoda za kulturoin promocijo Lendava.Ko ste kot direktorica stopiliskozi vrata kulturnegadoma, ste morali začeti plavativ okoliščinah, ki vamniso bile najbolj naklonjene.Najbrž nihče od sodelujočihni natančno vedel, v kaj gremo,veliko je bilo vprašajev, neznank,skepse, pa tudi želja. Včasu investicije so o kulturnemdomu nastajale številne negativnezgodbe. Za marsikoga je bilato prevelika zgradba za premajhnomesto, kajti na prireditev jeprišlo do petdeset ljudi, če jih jebilo sto, je bil že uspeh. Dejstvopa je, da infrastruktura s tehničnimidanostmi ponuja možnostiza različne zvrsti, koncerte, gledališče… in s tem pritegne tudiširšo publiko.In če danes pogledate nazaj?Dela sem se lotila tako, kot selotevam stvari v življenju. Z občutkom,z močno intuicijo, s trdimdelom in zavezniki, ki mislijoin delujejo podobno. Predvsempa s spoštovanjem ideje, ki vsebujedobro. Seveda pa je potrebnovedno znova vse parametreanalizirati, presojati in se odločati.To bi lahko primerjali z otrokom.Veš, da je nekaj krasnega,ne veš pa, kaj te čaka. Intenzivnosi del vseh faz odraščanja, otroškihbolezni, neredko na robuInformacije za tiskOBI – že več kot 10 let pomembenigralec na slovenskem tržiščuOBI Slovenija razširja svojo mrežo trgovin in tako pomaga priekonomskem razvoju državePrvo slovensko trgovino jepodjetje OBI odprlo v Mariboruže leta 1998 in do danes ima žešest trgovin, s katerimi je največpridobilo lokalno prebivalstvo zrazličnimi službami.Ena od osnovnih vrednot podjetjaOBI je, da omogočamo pozitivnoin navdihujoče delovno okoljeza svoje uslužbence, poleg tegapa ponujamo stalno usposabljanjein priložnosti za razvoj. Leta2008 je podjetje OBI sodelovalo vtekmovanju Great Place to Work vAvstriji in doseglo 11. mesto v svojikategoriji. Ta rezultat je pomenilizjemno motivacijo in potrditev, damora podjetje OBI načrtovati v začrtanismeri tako v Avstriji kot tudi vobupa in živčnega zloma, neprespanin kronično utrujen … a toje najboljše, kar se ti je zgodilo vživljenju in brez česar ne morešveč živeti. No, takšen približno jemoj pogled danes.Priznan, a šeneurejen statusSloveniji, na Hrvaškem ter v Bosniin Hercegovini.Podjetje OBI se zaveda, da zadovoljstvostrank ter zadovoljstvouslužbencev nista naključna. Tapristop se je potrdil s stalno naraščajočimštevilom strank v trgovinahOBI v Sloveniji v zadnjih letih.Vse lokacije temeljijo na istem konceptuin ponujajo družinsko nakupovalnoozračje.Poleg tega je za stranke podjetjaOBI brezplačno na voljo BoberBonus Card. Ta omogoča številneprednosti, kot so petodstotnibonus na vse nakupe kot bon obkoncu leta, trimesečna garancijaz vračilom denarja, 20 odstotkovpopusta na najboljše ponudbe,Tanja Šimonka, direktorica ZKP Lendava: V življenju me ne motivirajo povprečnost, rutina,želim, da smo prepoznavni, drugačni.Pred slabima dvema letomavam je ministrstvo za kulturopriznalo status javnegainteresa za kulturo, vendarpogodba nikoli ni bila podpisana.Kar se statusa in financiranjatiče, še po petih letih stvari nimamourejenih. Tudi lani namje kulturno ministrstvo pri delovanjuZKP Lendava priznalo javniinteres države in s tem pripadajočafinančna sredstva, vendarstatus, ki je pravnoformalna podlagaza permanentno sofinanciranjeministrstva, še ni potrjen. Priinvesticiji tega doma so sodelovalikulturno ministrstvo, ObčinaLendava in država Madžarska intudi zavod je bil konstituiran napodlagi širše koalicije partnerjev.Poleg teh treh omenjenih šePomurska in tudi občinska madžarskasamoupravna narodnaskupnost ter predstavniki zainteresiranejavnosti. Danes pa levjidelež financiranja ostane ObčiniLendava, ki nam prispeva 60 odstotkov,madžarska narodnostnaskupnost tri, preostalo pa moramozagotoviti iz lastnih virov. Topa ni lahko, saj moramo krmaritimed tem, da služimo javnemudružbenemu interesu, ponujamoinstitucijam, javnim zavodom indruštvom brezplačno uporaboprostora, po drugi strani pa ustanoviteljipritiskajo na nas, da čimveč sredstev pridobimo na trgu sprodajo vstopnic, na razpisih, zoddajanjem dvorane v najem.In kako krmarite med dogodkivisoke kulture terbolj komercialnimi vsebinami?V minulih sezonahsmo lahko videli kar nekajvrhunskih dogodkov, Pandurjana primer.Vprašanje denarja je pogostoprimarno, razen ko gre za tehničnemožnosti, ker vsaka produkcijane gre na naš oder. Ves časpa je treba pozorno opazovatidogajanje na sceni, biti na preži,si vzpostavljati mrežo in paziti,da ponudimo pravo kombinacijovsega, da zadovoljimo različnesegmente publike. Posledicatega je, da na koncu nihče ni popolnomazadovoljen. Pandurjapa sem na lendavskem odru želelavideti že od začetka. V gledališkemprostoru je izumil specifičnoestetiko in magijo, ki jo ssvojimi predstavami ustvarja. Toje nekaj, kar ne sodi v kategorijotuzemskega … pa še Lendavčanje, preprosto verjela sem, da gaenkrat dobimo v Lendavo.15-odstotno rojstnodnevno presenečenjeitd.Navsezadnje pa podjetje OBIverjame v korporativno socialnoodgovornost kot vrednoto,ki mora biti del aktivnosti podjetja.Podjetje OBI je sponzoriraloUnicefovo konvencijo za praviceotrok in priročnike o pravicahotrok, ki bodo razdeljeni po šolahin otroških vrtcih. Stalnopodpira tudi kampanjo koledarjevin škatel za prihranke v slovenskihšolah in vrtcih.Vaši načrti, vizija, mordalahko napovemo kakšnoime?Tega si nikoli ne upam povedatina glas in o konkretnih izvajalcihgovorim previdno. Za nekatereizvajalce smo menili, dalahko samo sanjamo, da bi jih dobili,a nam je uspelo. Takšen boklavirski koncert Dubravke Tomšičmarca prihodnje leto. Delalibomo na koprodukcijskih zgodbah,ne le ljubiteljskih, tudi časza lastno produkcijo bo dozorel,povezovali se bomo na mednarodniravni, predvsem p bomo šenaprej vabili kakovostne izvajalcerazličnih zvrsti. Lani smo začelifestival muzikala, ki je primerenza naše večjezično okolje, tosimpatično idejo bomo nadgrajevali.Pomembna je tudi ljubiteljska,domača, polprofesionalnadejavnost, ki krepi duha pripadnostiv okolju. V življenju me nemotivirajo povprečnost, rutina,želim, da smo prepoznavni, drugačni,da imamo profil z odličnimpedigrejem.Razmišljate o lastni produkciji,ki nam kljub vsempotencialom v Pomurju najboljmanjka? V Lendavi imatetrenutno najboljše tehničnemožnosti.Veliko smo že razmišljali o tem.Pet let delovanja je sicer veliko,po svoje pa malo, saj smo moralivzpostaviti temelje za delovanje.Tehnične, organizacijske, si pridobitipubliko, pozitivni imidž,seveda pa se bomo tega lotili vnaslednji fazi. Ljubiteljske in polprofesionalneprodukcije so serazmahnile kot gobe po dežju intukaj smo v vlogi koproducentaali pa ponujamo tehnično organizacijskisuport. Lastna produkcijaje operativno, kadrovsko infinančno velik zalogaj in zahtevav vseh pogledih veliko. Zagotovopa pride na vrsto tudi to.Kot žepna urbanapravljicaNa tem prostoru se prepletajoin sobivajo različne narodnosti,verstva, etnije …Kako to vpliva na strategijorazvoja, na kulturno ponudbo?Multikulturnost je danost, s kateroživimo stoletja, in mislim, danam gre to kar dobro. Slovenci,Madžari, Judje, Romi, Hrvati, Vojvodinci,Srbi, danes še Angleži inKitajci … Sakralna arhitektura najboljočitno priča o verski pa tudisiceršnji družbeni heterogenostiin vse to nas, četudi le na nezavedniravni, determinira. Našprogram odseva zavedanje o pomenuohranjanja vseh teh tradicijin raznolikosti. Spominjamose ključnih praznikov, ki se navezujejona judovsko zgodovinoin kulturo, že dve leti imamoosrednjo proslavo ob svetovnemdnevu Romov, tesno sodelujemos Hrvaškim kulturnim društvomPomurje, seveda pa sta slovenskain madžarska kultura in produkcijatemeljni vsebinski prioriteti.Raznolikost in prepletanje ter sobivanjerazličnosti sta tod stalnostin to simbiozo je treba negovati.Upam, da z dogajanji v naši hiši ktemu pripomoremo tudi mi.O zgradbi madžarskega arhitektaImreja Makovcza jebilo kar nekaj pomislekov.Kako to arhitekturo, lociranomed židovsko sinagogo,cerkev in grad, sprejemajavnost danes?Zgradba je sprva res delovalakot nekakšen tujek, še posebej,ker v Sloveniji ta slog ni prisoten.Navzven je najbrž res nekolikomegalomanska, a v notranjostiponuja – vsaj tako pravijo obiskovalciin nastopajoči – topelin intimen občutek, ki v dvorani,pa tudi zastekljeni, zračni avlidaje pozitivne in prijetne občutke.Arhitektu je uspelo ustvaritineko gibanje, ki temelji na razmišljanjuo ustvarjanju arhitekturekot celote posameznih elementov,ki se mora spojiti z okolicoin njenimi ljudmi ter postati delzgodovine. Z urejenim trgompred kulturnim domom in nadrugi strani mestnim parkom,z umeščenostjo v sklop staregamestnega jedra in vsemi zgodovinsko-kulturno-umetniškimivsebinami, ki jih ponuja, se je vLendavi ustvaril prijeten in nadstandardenambient, ki ponujapresežke. Ko bo dobila estetskoin vsebinsko rešitev tudi nekdanjazgradba blagovnice, se bomopribližali tistim mestom, ki vsebujejošarm preteklosti in sevajovrednote večne klasike, elegance,kjer v medsebojni simbioziživijo varna umirjenost, glamurmeščanske tradicije in svetovljanskaodprtost. Kot žepna urbanapravljica.Glede na vse okoliščine indanosti je bilo treba velikonarediti za ugled, da pritegnetepubliko in napolniteza marsikoga prevelikodvorano.Vložili je treba veliko časa,energije, denarja in se relativnoagresivno pojavljati na trgu. Respa je, da ne gre samo za produkcije,imamo srečo, da imamo lepambient, estetski prostor, ki ponujapriložnost za druženje, klepet,ki ljudem ponuja možnostodklopa od vsakdanjosti. Mnogise na različne kulturne prireditve,gledališke, glasbene dogodkeodpravijo nekaj sto kilometrovdaleč in zakaj ne bi prišlitudi v Lendavo? Načeloma pamislim, da ljudje prepoznajo kakovostneprireditve, izvajalce inpridejo.Lendava je bila nekoč živahnomeščansko mesto, potemje utrip utihnil. Koliko nekdanjepodobe ji lahko vrnetak kulturni dom?Nedvomno je dogajanje v kulturnemdomu ponudilo pomembnokomponento meščanskegaživljenja. To je družabnost.Pa ne gre le za to, temveč da seLendava kot mesto v zadnjih letihpremišljeno pa tudi uravnoteženo,kompleksno in trajnostnorazvija. V tem smislu, da znaspoštovati preteklost, dediščinoin tradicijo in je hkrati odprta zanove, sodobne ideje 21. stoletja.Lendava ima simpatično meščanskozgodovino in všeč mi je, dato gojimo v različnih segmentih,da se obnavljajo hiše v staremmestnem jedru, da se jim poskušadati vsebina, nastajajo muzejskirazstavni prostori … Sodobničas pa prinaša nujnost, da medseboj sodelujemo in smo na istivalovni dolžini z gospodarstvom,turizmom, z vso javno sfero.A. Nana Rituper Rodež

– 8. oktober 2009 kronika13S sojenja Branku Barbariču za poskus ubojaŽrtev iz bolnišnicepozdravljala obtožencaObtoženi Barbarič je prepričan, da gre za policijski konstrukt proti njemuNa tukajšnjem okrožnemsodišču se bosta danes predpetčlanskim senatom, ki mupredseduje sodnik StanislavJug, soočila Branko Barbaričin Darko Nikolič. TožilecŽarko Bejek je Barbariča obtožil,da je sedmega maja vIvanovcih na Goričkem s kuhinjskimnožem zabodel Nikoliča,ki mu je življenje rešilašele zdravniška pomoč, sajje imel prebodena pljuča.Njuni izpovedi, kaj se je pravzapravdogajalo tistega majskegadne, se namreč močno razlikujeta.»Dejal sem mu, naj se nevmeša v moje razmerje z mojimdekletom. Zavpil je, ali hočem,da me zakolje. Tik zatem je skočilizza mize in me zabodel v hrbet.Vse se je zgodilo zelo hitro,«je opisoval Nikolič. »Ne vem, kjese je moj prijatelj Darko poškodoval.Ničesar mu nisem naredil.Še več: pomagal sem mu, saj semšel z njim v bolnišnico. Če bi mukaj storil, bi se skril,« pa je dejalobtoženec. Barbarič je celo prepričan,da gre v tem primeru zapolicijski konstrukt proti njemu.Branko Barbarič: »Če bi Nikoliču kaj storil, bi se skril, ne pašel z njim v bolnišnico.«Povedal je, da so policisti pritiskalina Nikolića, »da me je vpletel«.Zaslišana bosta še policist,ki je po dogodku prišel v bolnišnico,in Ludvik Kološa, ki mu jeNikolič menda razložil, da se jesam zabodel. Sicer proti BrankuBarbariču že poteka sojenje za tatvinoin prekupčevanje z mamili,čaka pa ga še sojenje zaradi povzročitvesmrtne prometne nesreče,ko je vinjen, brez vozniškegaizpita in v neregistriranem avtupred hčerkinimi očmi do smrtipovozil mamo.Zadnjič je na prostor za pričenajprej stopilo Nikoličevo nekdanjedekle, ki v medijih ni želelobiti imenovano. K njej domovje Nikoliča takoj po napadu izbolnišnice pripeljala obtoženčevasestra: »Bil je popolnoma pijan.Zasmilil se mi je, zato semga sprejela. »Rekel je, da ni takohudo,« pa je priča odgovorila odvetnikuDejanu Rituperju, zakajni ostal v bolnišnici, kamor seje vrnil naslednji dan. Nikolič jeBarbariča policistom potem prijaviltri dni kasneje. Dejala je še,da z Nikoličem nista bila zelo resenpar. »Zdaj se ga bojim. Večkratje prišel k meni in razgrajal.Razmišljam, da bom na policijizaprosila za prepoved približevanja,«je dodala. Tudi obtožencajo je bilo včasih strah: »Ko jebil pijan, je imel izpade.« Oba jesicer spoznala kot natakarica vlokalu, kjer sta se pogosto zadrževala.Blanka Barbarič je pričala,da je brata vprašala, kaj se jeFoto: Nataša Juhnovzgodilo: »Odgovoril je, da si je Nikoličsam kriv. Več ni želel govoriti.«Povedala je, da jo je Nikoličklical iz bolnišnice in naročil, najpozdravi obtoženca. »Branko jeNikoliča v bolnišnici vpričo policistovnagovarjal, naj pojasni, kajse je zgodilo, da ne bo spet onkriv. Rotil ga je tudi, naj ostane vbolnišnici,« je še pristavila.Andrej BedekIvan Vučina naj bi ogoljufalprekmurske kmeteOd kmetovodpeljal živino,plačal je niOškodovani kmetje se bržkone lahkoposlovijo od denarja za prodano živinoZačela se je ponovljena glavna obravnava zoper eneganajbolj znanih slovenskih goljufov Ivana Vučino iz Vranskega,ki mu trenutno sodijo tudi v Celju, čakajo pa ga še procesina številnih slovenskih sodiščih.Vučina je bil v Murski Soboti novembra že obsojen na osemletnozaporno kazen zaradi tega, ker je leta 2001 opeharil več kot sto prekmurskihkmetov, največ jih je bilo iz okolice Odranec in Šalovec,tako da je od njih odkupil živino, plačal pa je ni nikoli. Ogoljufal najbi tudi mesno industrijo Pomurka, ki je zanj klala živino, njegov največjiupnik pa je po obtožnici Kmetijska zadruga Ljutomerčan. Iz obtožniceje še sledilo, da je tiste, ki so mu v želji po boljšem zaslužku,kajti ponujal je višje cene kot drugi odkupovalci, naivno verjeli, takratoškodoval za najmanj dvajset milijonov tolarjev. A je pritožbenisenat višjega sodišča v Mariboru ocenil, da je »obtoženemu bila krše-Gojitelje konoplje zasačili pri žetviKonec septembra so pomurski policisti v hišnihpreiskavah zasegli večjo količino marihuane. Najprejso šli v Gerlince, kjer so 54-letnika ujeli kar med žetvijokonoplje v koruznem polju. Pridržali so ga inv tem času pri njem doma opravili hišno preiskavo.Pod drobnogled so vzeli tudi njegova kolega. Pri vsehtreh so našli slaba dva kilograma marihuane, 86 sadikkonoplje, nekaj hašiša, digitalno tehtnico, cev za vojaškopuško in 131 nabojev. Tri dni kasneje so tukajšnjipolicijski preiskovalci potrkali na vrata 43-letnika izFilovec. Uspel jim je največji ulov: zasegli so namrečskoraj 28 kilogramov marihuane. Če bi pridanič vsoFoto: PU MSdrogo uspel prodati, bi mu v žep kapnilo od 80 do100 tisoč evrov. Devetindvajsetega septembra pa sopolicisti v nasadu konoplje v Ižakovcih ujeli 28-letnika.Spet so naredili hišno preiskavo. Zasegli so kilogramin pol marihuane, 11 sadik konoplje, malokalibrskopuško in 200 nabojev. Vsi bodo ovadeni zaradiutemeljenega suma kaznivega dejanja neupravičeneproizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinamiza izdelavo prepovedanih drog. Fotografijezaseženega mamila in orožja na www.pomurje.si.A. B.Romun opeharilprodajalcaŠtiriindvajsetletni Romunje na bencinski črpalki na lendavskemkoncu kupil zavoj cigaret.Račun je plačal z bankovcemza petsto evrov inprodajalca prosil, ali mu preostanekdenarja lahko vrne vbankovcih po petdeset evrov.Prodajalec mu je denar vrnil,vendar si je Romun takoj premislil.»Povedal je, da cigaretne bo kupil, in zahteval bankovecza petsto evrov nazaj. Natoje zapustil bencinski servis.Prodajalec je čez čas ugotovil,da mu manjkajo trije bankovci,in o tem obvestil policijo,«je pojasnil Jožef Prša, uradnigovorec pomurske policije.Romun je bil potem prijet naavtocestnem postajališču v Tepanju.Ovaden bo. »Opisaniprimer goljufije v Pomurju niosamljen,« je še dodal Prša.A. B.Ivan Vučina je obtožen, da je leta 2001 opeharil več kotsto prekmurskih kmetov, tako da je od njih odkupil živino,plačal pa je ni. Foto: A. B.na pravica do obrambe«, zato je sodbo razveljavil. Ker pa je obtoženiže večkrat dejal, da je brez premoženja, se bodo opeharjeni kmetjebržkone lahko obrisali pod nosom za denar od prodane živine.Andrej BedekNekdanji župan v zapor?Sodnica Natalija Pavlič Goldinskij je odločila,da je nekdanji župan Svetega Jurijaob Ščavnici Slavko Mihalič kriv zlorabe uradnegapoložaja ali pravic in ponareditve poslovnihlistin. Dosodila mu je devet mesecevječe. Mihalič je bil župan med letoma 1994in 2002. Sodišče je spoznalo Mihaliča za krivega,ker je plačal odvetnika Janeza Kaučičaiz občinskega proračuna v zadevi, kjer jeKaučič Mihaliča zastopal kot posameznika.Mihalič je bil v preteklosti že dvakrat obsojenza podobna kazniva dejanja. Leta 2003na pogojno petmesečno zaporno kazen,lani pa na sedem mesecev za zapahi. Vendarnekdanjemu županu v slednjem primeru nebo treba za rešetke. Višje sodišče je namrečugodilo odvetniku Jožetu Korpiču in zapornokazen spremenilo v sto ur družbenokoristnegadela, ki ga bo moral obsojenec opravitipod taktirko Centra za socialno deloGornja Radgona.A. B.V avtobusutihotapila cigareteCariniki murskosoboške carinskemobilne enote so med kontrolona avtocesti A5 ustavili avtobusz moldavsko registracijo.Domnevali so, da je v njem trošarinskoblago, zato so avtobustemeljito pregledali. Našli so 56tisoč cigaret L&M z moldavskimitrošarinskimi znamkami. Cigareteso bile skrite v prostoru zaorodje, klimatski napravi, hladilnitorbi in stropu avtobusa. Carinikiso cigarete zasegli, zoperdva od potnikov, ki sta povedala,da so cigarete njune, pa so podalipredlog za uvedbo postopka oprekršku.A. B.Sojenje v primeru Kartonažeznova preloženoPoldrugo leto po razpisu sojenja še vedno niznano, kdaj bo sledil epilog v zadevi soboškegagrafičnega podjetja Kartonaža. Zadnja obravnavaje bila znova preložena, ena od prič je namrečopravičila svoj izostanek.Sojenje bi se moralo začeti že februarja 2008,vendar se je obtoženec Vladimir Ivanc, nekdanjidirektor podjetja, nenehno izgovarjal na zdravstvenetežave. Začetek sojenja se je zato zgodilšele letos januarja.Spomnimo, da je tožilec Žarko Bejek obtožencemapripisal, da sta 16. novembra 2004, le nekajdni pred stečajem grafičnega podjetja Kartonaža,ponaredila zapisnik seje nadzornega svetain tako omogočila Ivancu izplačilo trideset tisočevrov odpravnine, čeprav za to po prepričanjutožilca ni bilo nobenih pogojev.Tanacek se pred senatom sodnika zaenkratbrani z molkom, Ivanc pa je zanikal vse očitke izobtožnice.A. B.Lažni preplah na soboški gimnazijiFoto: N. J.Regina Cipot, ravnateljica gimnazije v Murski Soboti, je zanikala,da so bile petkove zdravstvene težave nekaterih dijakov posledicazastrupitve s hrano šolskega obroka. V javnosti je namreč zaokrožilata informacija. »Govorila sem z zdravnico, ki je oskrbela nekaj odteh dijakov. Očitno je šlo za težave, ki so običajne v tem vremenu,«je pojasnila Cipotova.A. B.

14 IZ NAŠIH KRAJEVMartin Pozderec bo na Gornji Bistrici ponovno vozil brod8. oktober 2009 –Rad bi živel kot brodar na MuriNekdaj je bilna vodi od zoredo mrakaV prijetni naravi v obmurskemdelu Gornje Bistrice, kjer se ne slišizvoka avtomobilov, kjer imajo travesvoj vonj, kjer se oglašajo najrazličnejšeživali, smo med delom zmotiliMelinčana Martina Pozderca, ki je ssredstvom proti rji mazal dva jeklenasplava. Iz teh splavov bo naredilbrod. V njegovih očeh je veliko mladostneenergije in nešteto izkušenjz življenjem ob Muri, tudi težkih intragičnih.»Veseli me, ko sem na vodi. Ob Murisem se rodil, v očetovem mlinu sem preživelotroštvo, kot brodar pa sem se preživljalkar trideset let.« Ta poklic je nehalopravljati leta 1978, ko je močan tokvode odnesel njegovo plovilo, pa tudigradnja mostov je zmanjšala pomen brodov.Začel se je ukvarjati s kmetijstvom,a v njem je nenehno tlela želja, da se spetzaposli kot delavec na Muri. Leta 1931rojen Martin Pozderec se je po več kottridesetih letih odločil, da znova postanemurski brodar na Gornji Bistrici.Staroslovanska mobilnostMartin Pozderec upa, da bo lahko še mnogo let preživel na vodi, kjer se počuti najlepše. Foto: B. Z.Vse se je začelo leta 1949, ko je Martinovoče Ignac, nekdanji mlinar, skupaj ssvojima bratoma kupil brod. »Takrat sobili kumpi še leseni,« pripoveduje Martinin razloži, da kump pomeni dva splavav vodi, na katerih so preostali deli broda.Kred služi brodarju kot veslo. Cugima funkcijo zavore. Dva šamrlina sta nadveh bregovih, na katerih je vstopna točka.Vse te besede so staroslovanskega izvora.Po tem sklepamo, da so že naši slovanskipredniki zgodaj uporabljali brode,kot jih poznamo danes na Muri. Po očetovismrti si je Martin nekaj časa lastništvobroda delil s stricema, po nekaj letih paje postal edini lastnik in kot mož in očese je spustil v delo, ki je trajalo od meglenezore ob šestih zjutraj do mraka, v kateremmurske vile še luni odvzamejo sijaj.Martin pripoveduje, da je imel največdela v začetku svoje »kariere«, ko so pešcis prekmurske strani hodili v vinograde vPrlekijo ali Medžimurje. Naenkrat je čezreko peljal tudi po šest krav in tri vozove.Povedal je, da je imel na jedilniku rednorečne ribe. Kot brodarju so mu bile te poglavitnahrana. V cekarju pa so mu hranoprinašali tudi njegovi domači. Nekoč jebilo brodarstvo edini vir zaslužka njegovecelotne družine.Tako bo, kot je biloBrod, ki bo že čez nekaj tednov začelopravljati svojo funkcijo, so prej uporabljaliv Ižakovcih na Otoku ljubezni. Martinga je prevzel in ga obnavlja s pomočjosvojih sinov, zetov in vnukov. Večinanekdanjih brodov je imela hišice z majhnimštedilnikom, ki so dajale zatočiščebrodarju, ki je delal v neusmiljenih razmerah.Tudi zdajšnji Martinov brod boimel dva metra dolgo ter meter in polširoko leseno zavetje pred vetrom, snegom,dežjem in močnim soncem. »Vsakbrod pa je imel križ in morda tudi kipzavetnika čolnarjev in brodarjev svetegaNikolaja.« Koliko ga stane obnova,nam ni vedel povedati. Občini Črenšovciin Ljutomer sta mu obljubili finančnasredstva, vendar jih zanje ne bo prosil,dokler brod ne bo v celoti izdelan.Martin ne razmišlja o bolezni in pravi,da sploh ni bolan in se čuti sposobnegaza delo, ki ga bo kmalu začel zopetopravljati. Med domačini je priljubljenvaščan, ki je aktiven v društvu upokojencevin tamkajšnji folklorni skupini.Upa, da bo lahko še mnogo let preživelna vodi, kjer se počuti najlepše.Bojan ZadravecPri Gradu so se poslovili zadovoljni ameriškidžezovski glasbenikiOd Sinatre do polkeKapüstne denZelje v glavni vlogiDr. Frank DiBussolo »si je bil na ti« z velikim Frankom Sinatro. Foto: T. K.V soboto zvečer se je končala v Viteškidvorani gradu pri Gradu turnejaskupine Jazz Combo, ki jo sestavljajoštudentje šole Visoke šola zauprizoritveno umetnost iz Bethlehemav Pensilvaniji, pobratenega mestaz Mursko Soboto, in osemkratninominiranec za nagrado grammydr. Frank Di Bussolo.Jazz Combo je imel v preteklem tednukoncerte v severovzhodni Sloveniji, in sicerpri Lenartu, Murski Soboti, na Ptuju,v Lendavi in pri Gradu. Najznamenitejšeime skupine je dr. Frank DiBussolo, ki jekot solist igral na kitaro in sodeloval že stakšnimi imeni, kot so Frank Sinatra, DizzyGillespie, Bobby Vinton in Diana Ross.Gre za izrednega kitarskega mojstra, ki jev glasbenem poslu že skoraj 45 let. Pišeglasbo za številne džezovske ansamble inpevce, je glasbeni teoretik, pedagog insodelavec več glasbenih revij. Na koncertupred skoraj polno dvorano pri Graduso bila na sporedu dela Gershwina, Ellingtona,Sinatre, Sorja, Porterja, Carmichaela,Dennisa in drugih, slišati paje bilo mogoče tudi slovensko polko,ko se jim je pridružil naš harmonikarBorut. Ob koncu so vsi glasbeniki načelu z dr. Di Bussolom v en glas zatrdili,da so v Sloveniji preživeli čudovit teden,in so se zato zahvalili vsem, ki sojim dajali prenočišče in hrano. »Nismovedeli, kaj naj pričakujemo, na koncupa smo zelo prijetno presenečeni nadprijaznostjo tukajšnjih ljudi in čudovitopokrajino. Res, doživeli smo taksprejem, da smo se počutili kot praverock zvezde. V Ameriki so edini znanidvajsetletniki, za katere vedo najstniki,Jonas Brothers (smeh),« je dejal JoshCravette. »Naša turneja je bila uspešenspoj ameriške in slovenske tradicije inglasbe ter novega prijateljstva,« pa jedodal dr. DiBussolo.Tomo KölešTuristično društvo in Občina Šalovcista konec tedna pripravilatradicionalno kulinarično obarvanoprireditev, na kateri kot dobroin zdravo jed častijo zelje, v Šalovcih»kapüsto«. Jedi so pripravljaleskupine iz Dolenec, Budinec, Domanjševecin Šalovec, pogrešali paso predstavnike iz Markovec in Čepinec,ker so imeli v Markovcih župnijskidan.Skuhali so odličen segedin, »dučko«,mlečno »kapüsto«, joto, sarmo, »grajovo«zelje, »zeljove flikice« itd., napekli»kapüstne retaše«, »zeljove« palačinke incelo »zeljovo« pico ter pripravili še nekajzanimivih kulinaričnih kombinacij zzeljem. Ob vseh omizjih je bila ves časgneča, kar samo potrjuje, da pripravljenejedi niso samo lepo dišale, ampak soŠalovčani, gostitelji dogodka, so pripravo okusnih jedi z zeljem zaupaliAlbini in Valterju.Za naj… glavo (»kapüstno«) se je potegovalo pet zeljnatih glav, ki so jih pridelale Sonja Lainšček, Etelka Lepošain Irmica Žiško iz Šalovec ter Marija Jakič in Jolanka Štuhec iz Markovec. Vseh pet zeljnatih glav si zaslužinajboljšo oceno, ker so debele, trde in zdrave. Fotografiji: I. B.bile tudi zelo okusne. Številnim obiskovalcemso jih ponujali zastonj, hvaležniso bili le za kakšen prostovoljni prispevek.Poleg kulinaričnih dobrot so pripravilitekmovanje za naj… zeljnato glavo,učenci Osnovne šole Šalovci so naprireditvi sodelovali s projektom Mrežazdravih šol, pripravili so sejem domačeobrti, v kulturnem programu pa sonastopili člani Kulturno-turističnegadruštva Černelavci.Irma Benko

– 8. oktober 2009 IZ NAŠIH KRAJEV15Obisk veleposlanice v PorabjuPolna torba idejČeprav je pred tem že dvakrat obiskalaPorabje, je prišla pred dneviveleposlanica Republike Slovenijena Madžarskem Darja Bavdaž Kuretna prvi uradni obisk v Porabje. V Budimpeštopo lastnih besedah odhajas polno torbo idej za razvoj Porabjain tam živeče slovenske skupnosti.Veleposlanica je tako opravila sestanekna Generalnem konzulatu RS v Monoštru,obisk pri županu Monoštra TiborjuViniczaiju, ogledala si je Slovenski kulturniin informativni center v Monoštru,obiskala pa je tudi sedež Državne slovenskesamouprave ter si ogledala osnovnošolo Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Zatem je bilo še srečanje z okoliškimi župani.Kot je poudarila, se je na vseh sestankihše dodatno seznanila s problematikoPorabskih Slovencev, ki jo skušata reševativladi obeh držav. »Odločila sem se,da obiščem vse slovenske organizacije vPorabju in lokalne oblasti, da slišim, kakšenje položaj Slovencev v Porabju, njihovepredloge za prihodnje sodelovanjein razmisleke o razvoju ter kaj lahko jazkot predstavnica slovenske države na Madžarskemza njih storim,« je povedala veleposlanica,ki je še poudarila, da pri skrbiza manjšino izhajajo iz zavez, ki jih dajeSlovenija, in iz gojenja dobrih odnosov zMadžarsko. Trenutno potekajo pogovoriza drugo skupno zasedanje slovenske inmadžarske vlade. Po besedah veleposlanicenaj bi prišlo še pred zasedanjem tudido sestanka mešane komisije. Darja BavdažKuret je poudarila tudi vlogo razvojneagencije Slovenska krajina, za kateromeni, da predstavlja cvet med inštitucijamiv Porabju: »Inštitucija ima prihodnostin vizijo za razvoj na tem območju.«Timotej MilanovVeleposlanica (na fotografiji ob obisku uredništva časopisa Porabje v Monoštru) je v Porabju napovedala tudinovo skupno zasedanje slovenske in madžarske vlade: »Na politični ravni gojimo zelo dinamičen dialog.« Foto: T. M.Zlata poroka zakoncev Mesarič iz Murske SoboteTudi pred 50 leti, ko sta Marija, rojena Karoli,in Štefan Mesarič stopila pred oltar, jebilo čudovito sončno vreme. Ves čas njunegaživljenja resda ni sijalo sonce, skupajin ob pomoči svojih najbližjih pa sta zmoglavse življenjske preizkušnje.Štefan, rojen v Lipovcih, je delal v gradbeništvu,sodeloval je tudi pri izgradnji planiškeBloudkove skakalnice, z modrimi čeladamipa je bil v Egiptu. Ko se je vrnil izvojske, je končal šolo za železničarja in sezaposlil na Jugoslovanskih železnicah terbil leta 1973 invalidsko upokojen. Marijase je rodila v Rakičanu v družini, kjer jebilo pet otrok, delala je v kmetijskem kombinatuv Rakičanu in v tovarni Mura. Po prometninesreči moža se je tudi ona upokojila.V življenju so se jima rodili trije otroci, Drago,Darinka in Milena, ki imajo svoje družine, razveseljujejopa ju tudi vnuki Mojca, Blaž in Primož.Da bi družina lažje preživela, je bilo prinjih v varstvu še mnogo drugih otrok.V soboto, 20. septembra, sta ponovno stopilapred matičarja v poročni dvorani v MurskiSoboti, potem pa še v cerkvi sv. Nikolaja.V družbi sorodnikov, prijateljev in svojihnajdražjih sta se poveselila v hiši vina Jambrovičv Filovskem Gaju, v bližini svoje počitniškehišice, kamor se Mesaričevi najrajeumaknejo. A. N. R. R.Za glasbene sladokusceLjubiteljem glasbe se ta konec tedna v Gornji Radgoni obeta izjemen glasbenidogodek. V okviru praznovanja 14. praznika Občine Gornja Radgona bo namrečjutri ob 19. uri v veliki dvorani Glasbene šole Gornja Radgona nastopil saksofonistRok Volk, profesor na tamkajšnji glasbeni šoli, ki bo izvedel podiplomski specialističnikoncert.O. B.Folklorna skupina dijakov in študentov LeščečekPlešejo štajerske,pojejo prleškeDijaki in študenti iz Veržeja in drugihkrajev Prlekije so decembra 2006ustanovili folklorno skupino Leščeček,v kateri pleše 25 folkloristov.Vsako leto folklorna skupina, ki delujepod okriljem Kulturnega društva SlavkaOsterca Veržej, organizira letni koncert,na katerem predstavijo svojo dejavnostin skušajo obiskovalcem prireditve pripravitilep večer ljudskega petja, plesa inigre. Ta bo letos 28. novembra v kulturnemdomu v Veržeju. Redno se predstavljajotudi na revijah folklornih skupin,ki jih organizira Javni sklad za kulturnodejavnost, letos so se denimo uvrstili naregijsko srečanje.Folkloristi plešejo vzhodnoštajerskeljudske plese, ob nastopih pa pojejopredvsem prleške ljudske pesmi. Umetniškivodja je Alenka Belec, predsednicaMateja Rus, folklorna skupina paje imela v treh letih delovanja že vrstouspešnih nastopov tako v Občini Veržejkakor tudi v drugih krajih Pomurja, Prlekijein Štajerske. Folkloristi pravijo, daniso samo skupina, ki pridno vadi in nastopa,ampak tudi prijatelji, katerim jepostala folklora pomemben del življenja.Vabijo pa tudi nove člane, da se jimpridružijo, tako plesalce kakor tudi tiste,ki igrajo kak ljudski inštrument.J. G.V Bakovcih igralo 200 godbenikovFoto: J. Ž.Javni sklad za kulturne dejavnosti Območne izpostave Murska Sobota je v telovadnici Osnovne šole v Bakovcih pripravil regijsko srečanje pihalnihorkestrov Pomurja. Ti so postali nepogrešljivi člen na številnih tukajšnjih prireditvah, njihov sloves pa seže tudi čez meje, denimo naMadžarsko, v Avstrijo, Italijo in Nemčijo, kamor hodijo gostovat. V Bakovcih so se predstavili domačini Prekmurska godba Bakovci (na fotografiji)pod vodstvom dirigenta Željka Ritlopa, Kulturno društvo Pihalni orkester Gornja Radgona, ki ga vodi dirigent Rudi Vulc, pihalni orkester KDIvana Kavčiča Ljutomer z dirigentom Simonom Novakom ter Pihalni orkester Murska Sobota, prav tako pod vodstvom Simona Novaka. Dobroobiskano regijsko srečanje v Bakovcih je dokazalo, da imajo ljudje radi tovrstno glasbo. Skupaj so godbe zaigrale 12 skladb domačih in tujihavtorjev, strokovno pa jih je ocenil Damir Zajec. J. Ž.Trgatev v gorički DoliniFoto: T. K.Ljudske pevke Vrtnica iz Beznovec (na fotografiji) so bile ene izmed nastopajočih na 9. tradicionalniprireditvi Trgatev v Dolini, ki je potekala v vaško-gasilskem domu v gorički vasi Dolina. Polegnjih so se predstavile tudi pevke iz Doline, ljudske pevke KUD-a Franceta Prešerna od Grada,ženski duet Katarina in Amalija, ljudski pevci in godci Gorički Lajkoši in domači muzikantJože Sever. Organizator, Kulturno turistično društvo Dolina, je pripravil pester kulturni programz družabnimi igrami za obiskovalce. T. K.Upokojenci za paraplegikeMinuli petek je bila v dvoraniPokrajinske in študijske knjižnicev Murski Soboti dobrodelnadražba slik, ki jo je priredila Lokalnarazvojna fundacija pri Regionalnemstičišču nevladnih organizacijPomurja.Dražba slik je sicer dogodek, kiga v našem okolju bolj redko doži-vimo. Namen dražbe je bila pomoč zanadaljnje aktivnosti Društva paraplegikovPrekmurja in Prlekije, slike pa sodarovali člani domačega društva upokojencev.Seveda naj lastništvo slike,ki je dosegla najvišjo vrednost, ostaneskrivnost, dodajmo le, da je bila izklicnacena slik brez okvirja 80 evrov,z okvirjem pa 130 evrov. »Zavedamo se,da je sodelovanje nevladnega sektorja,gospodarstva in države obojestranskokoristno in pomembno za povezovanjeter napredek družbe v smislu solidarnostiin humanosti,« je izjavil predsednikuprave LRF Bojan Vogrinčič. Podražbi je bila za vse pripravljena pogostitev.T. K.

168. oktober 2009 –Anja Tratnjek iz OŠ Bogojina, zmagovalkana natečaju esejev o vesoljuVesoljskopotovanje vprihodnostNagrada srečanje z astronavtko Sunito L. Williams»Najprej sem mislila, da je pomota. Te nagradesploh nisem pričakovala,« je povedalaAnja Tratnjek, učenka devetega razreda OŠBogojina, ki je na vseslovenskem natečaju zanajboljši esej ali spis Vesoljsko potovanje vprihodnost v svoji kategoriji prejela prvo nagrado.Natečaj sta razpisali slovenska znanstvenafundacija in časopisna hiša Delo, polegdenarne nagrade in priznanja, ki so ji gapodelili na 15. slovenskem festivalu znanosti,se je srečala tudi s Sunito L. Williams, ameriškoastronavtko slovensko-indijskega rodu.Na pobudo mentorice in slavistke Marjetke Erdelji,ki je pri Anji takoj prepoznala znanje, talent inrazgledanost, se je lotila pisanja eseja, ki je želel izmladih zvabiti zanimive ideje, kako si predstavljajovesolje in kako vidijo prihodnost. »Moj esej govorio potovanju po vesolju in planetih in je tudi razmišljanje,ali bi lahko živela na katerem drugem planeturazen Zemlji. Končam pa ga z mislijo in željo,da bi pomagala znanstvenikom rešiti vsaj eno od tisočihugank, ki jih še morajo rešiti o vesolju,« je nakratko predstavila svoj nagrajeni esej, za katerega jedobila knjižno in denarno nagrado.Anja Tratnjek veliko piše, prejela pa je že velikopriznanj in nagrad, med drugim je osvojila srebrona Cankarjevem tekmovanju, je tudi voditeljica našolskem radiu, predvsem pa zelo rada bere. V šoliima rada prav vse predmete, razen nemščine, namje še zaupala. In kaj rada bere? »Najraje ljubezenskeromane pa tudi kriminalne, vse, prav vse rada berem.Lani sem prebrala vseh 28 delov o Amy iz zbirkeReplika in sem bila tudi najbralka.« Brati je začelazgodaj in kot večina otrok slikanice, potem pa soknjige, ki jih je jemala v roke, postajale čedalje debelejše.»Ko sem bila majhna, sem najraje brala o ži-Anja Tratnjek: »Moj esej govori o potovanju po vesolju in planetih in je tudi razmišljanje, alibi lahko živela poleg Zemlje na katerem drugem planetu.« Foto: A. N. N. R.valih, najbolj so me pritegnile zgodbe, v katerih soimele živali človeške lastnosti.«Kaj je potrebno, da je knjiga dobra? Anja pravi:»Zgodba mora imeti dober zaplet, zanimivo raziskovanjein dobro je, če ima knjiga srečen konec.Včasih je kakšna knjiga dolgočasna, potrebno se jeprebiti nekaj strani in prav vsaka postane zanimiva.Trenutno bere zanimivo ljubezensko zgodbo Tankačrta, všeč pa ji je tudi slog avtorja Roberta Swindellsa,ki je napisal knjigo Sramota, ki govori o diskriminacijimladih. To pa je tudi knjiga, ki je nanjo vzadnjem času naredila najmočnejši vtis.Iz knjig se tudi veliko naučiš, veliko izveš, lažjepa rešiš tudi kakšen problem ali ti je lažje, nasplohmeni, glede na to, kaj vse ti knjige lahko dajo. Navprašanje, kakšno je bilo srečanje z astronavtko Sunito,pa odgovori, da zanimivo, ampak se je tolikoljudi drenjalo okoli, da se z njo žal ni mogla fotografirati.Pa vseeno je bil čudovit dogodek, kakršneganikoli ne pozabiš.A. Nana Rituper RodežPrihajajo stari znanci: Ampersand, Y,New Wave Syria in AnalenaTBF za božičv MIKK-u!Koliko vode bo moralo še preteči po Muri, da bo konec centralističnega pohabljanja pomurskereke? Foto: T. K.Zbor tistih, ki jim je dovolj centralističnegapohabljanja pokrajine ob MuriNe bodo seprodaliza denarPotem ko se je že nekaj časaneuradno šušljalo v krogihblizu Mladinskega informativnegain kulturnega klubav Murski Soboti, je sedaj tudiMIKK uradno potrdil. Atraktivnasplitska glasbena skupinaTBF (The Beat Fleet) bo25. decembra, torej za božič,nastopila v omenjenem soboškemklubu. Uspeh organizatorjevpri pridobitvi skupineza koncert v naših krajihje toliko večji, saj je bend TBFznan po tem, da ne nastopatako pogosto kot večina drugihskupin.Soboški koncert Splitčanov(to bo njihov drugi, saj so enkratže nastopili na Soboškihdnevih, op. p.) bo torej nekakšnanjihova uvertura vglavni nastop ob koncu leta,saj bodo prav na silvestrskivečer ob skupini Bajaga i instruktoriglavne zvezde prehodav novo leto na znamenitemreškem Korzu, kjer se jev preteklih letih znalo zbratitudi do 35 tisoč ljudi. V MIKKsicer toliko ljudi še dolgo nebo moglo priti, glede na božičnivečer in zabavo, ki bo po nastopu,pa gre pričakovati, da bo koncertrazprodan.To pa še ni vse. Iz kluba so najaviliše nekaj zelo zanimivih nastopovdo konca leta. Že ta petek ob22. uri bo spet srečanje s starimiznanci iz radgonskega benda Y, vgoste pa bosta prišli tudi avstrijskirock skupini Reflector in The Striggles.23. oktobra bo še eno ponovnosnidenje, in sicer z odličnonemško skupino Ampersand,ki je ob svojem prvem nastopu vMurski Soboti naredila enega odnajboljših vtisov. 24. oktobra boKlubski maraton Radia Študent,kjer se bosta predstavili skupiniNew Wave Syria iz Črnega grabna(tudi že drugič v Prekmurju) inBarely Modern iz Logatca. Če smože pri vnovičnih srečanjih, omenimoše izvrstno zagrebško emocoreskupino Analena, ki je nastopilaše v starih prostorih MIKK-a,18. decembra letos pa bo dobilapriložnost, da pokaže, kaj zna, navelikem odru v novih prostorih.Posebna poslastica se obeta 31.oktobra, ko v goste prihaja nekdanjiustanovni član svetovno znaneavstralske skupine Nicka CaveaThe Bad Seeds Hugo Race, tokrats svojo zasedbo True Spirit, s kateroje izdal že ducat albumov.T. K.Foto: arhiv skupinePo nekaterih uspešno izvedenihskupnih projektih, kiso nastali pod okriljem društvaMura Rafting, so se naprvi seji iniciativnega odboraza ustanovitev Zveze oziromaMrežne povezave zainteresiranihnevladnih organizacijzbrali predstavniki partnerskihdruštev z obeh stranireke Mure.Za tovrstno srečanje je poglavitnikrivec znani okoljevarstveniaktivist Simon Balažic s sodelavci.Srečanje je potekalo obBabičevem mlinu v Veržeju, kjerso pozvali pomurske in drugenevladne organizacije, da se jimpridružijo. V čim krajšem časunaj bi tudi sklicali ustanovni občnizbor Zveze – Mreže NVO, v katerobi bili vključeni tisti, ki jimni vseeno za dogajanje ob in nareki Muri. V svoje vrste bodo pritegnilitudi različne strokovnjake,ki jim je »prioriteta njihovodelo in se ne bodo prodajali zadenar«. Tukajšnje probleme želijopromovirati v nacionalnemin mednarodnem obsegu ter istočasnopravilno ozaveščati pomurskoprebivalstvo o pomenunaravnega ohranjanja življenjaob Muri. Simon Balažic je bil odločen,da je treba izreči in tudiv praksi dokazati odločen »ne«nadaljnjemu centralističnemupohabljanju pokrajine ob Muri.Rudi Stegmüller, vodja Pokrajinskegacentra nevladnih organizacij- Mladinskega centra Prlekije,je obljubil, da bo poziv posredovalvsem osemdesetim kolektivnimčlanicam te organizacije, intudi v celoti podprl načrtovaneaktivnosti. Z veliko vnemo se polegdrugih društev z vsebinskosicer različno dejavnostjo vključujetatudi kluba prekmurskihin prleških študentov. »Če še veljarek, da na mladih svet stoji,potem se mora pri nadaljnjih pomembnihodločitvah v Pomurjuin za Pomurje zagotovo prisluhnitimladim in tukajšnjemu aktivnemunevladnemu sektorju,«meni študentski aktivist TomažŠčavničar.T. K.www.Stoner noise duo Reflector bo osvetlil koncertno pot do benda The Beat Fleet.Foto: arhiv skupine

– 8. oktober 2009 ŠPORT17Robi Markoja evropskipodprvak s samostrelomSlovenski reprezentant RobiMarkoja, član SD Štefana KovačaTurnišče, je na evropskemprvenstvu v streljanju s samostrelomv Franciji v posamičnikonkurenci osvojil srebrnomedaljo. S tem je potrdil odličnoformo in je v boju za srebroz odločilno zadnjo serijo(98 krogov) premagal nemškegastrelca Oliverja Maierja. Kardve zlati medalji pa si je nadelodlični madžarski strelec PeterSidi v 30 m stoje in kombinaciji.Tako je dodal Robi Markoja izGomilice pri Turnišču zbirki medaljz evropskih in svetovnih prvenstevše eno novo, srebrno vdisciplini 30 m stoje. »Tako sem enkratnosklenil vrhunsko sezono, sajsem poleg dveh naslovov državnegaprvaka (MK trojni položaj in samostrelna 10 m) in dobrih nastopovna tekmah za svetovni pokalter na sredozemskih igrah skupnoosvojil kar 5 kolajn na evropskemprvenstvu z MK-puško in puškovelikega kalibra v Osijeku, na svetovnemvojaškem prvenstvu v Zagrebuin zdaj še s samostrelom,« jeob vrnitvi v domači kraj izjavil presrečniRobi Markoja.»Srebro sem si po dokaj rezerviraniprvi in drugi seriji (94, 93)pristreljal v zadnjih desetih strelihz odlično serijo 98 za končnihRobi Markoja s srebrno in bronasto medaljo Foto: M. J.285 krogov. Zmagal je Madžar Sidi(289), tretje mesto pa je pripadloNemcu Maierju (285) s slabšo zadnjoserijo (94). V nadaljevanjusem malo popustil kleče in bil zš a h V ponedeljek začetekpomurskega prvenstvaV ponedeljek, 12. oktobra, ob17.45 bo v novih klubskih prostorihŠD Radenska Pomgrad vKocljevi ulici 14 v Murski Sobotizačetek 22. prvenstva Pomurjav pospešenem šahu. Naslovprvaka brani Boris Kovač, prinižjekategornikih pa JernejSkuhala.Na seji upravnega odbora ŠD RadenskaPomgrad so se dogovorili,da bo prvenstvo v treh terminih,in sicer v ponedeljek, 12. oktobra,r o k o b o r b a Mladi Sobočani znovanajboljši v slovenski konkurenciV Poljčanah je potekalo ekipnodržavno prvenstvo za dečkev grško-rimskem slogu.Po pričakovanju so naslov državnegaprvaka ponovno osvojili mladirokoborci Rokoborskega društvaSobota iz Murske Sobote, ki sozbrali 45 točk. Drugi je bil RK Poljčane,17, tretji pa RK Lenart, 16. RDv četrtek, 15. oktobra, in v ponedeljek,19. oktobra, vsakokrat ob 18.uri.Določen je tudi okvirni datum20. mednarodnega turnirja v pospešenemšahu, ki bo v soboto, 28.novembra, v hotelu Diana v MurskiSoboti. Novembra bosta še dve tekmovanji.V začetku meseca bo turnirv Monoštru, v torek, 10. novembra,pa pripravljajo 12. Martinovturnir v Ivanovcih.M. J.Herkul iz Križevec pri Ljutomeruin RK Finančna točka iz Ljutomerapa sta si z 11 točkami razdelilačetrto mesto.Zmagovalci po kategorijah: DenisKočar (RD Sobota) do 29 kg;Leon Spolenak (RK Poljčane) do35 kg; Danijel Kočar (RD Sobota)do 38 kg; Alen Gerendaj (RD283 krogi 13. ter s skupnim rezultatomv kombinaciji (stoje, kleče,finale) s 657 (568) krogi po finalnemnastopu zasedel osmo mesto.Tudi v kombinaciji je zmagal Sidi sk e g l j a n j eNa evropskem pokalu v Skopjuje zelo solidno končala svojnastop moška ekipa Radenske.Robert Rožanc se je ustavil pri545 kegljih, Mladen Emeršič pajih je zbral le tri manj. Ponovno seje izkazalo prvo orožje RadenskeMilan Kovačič, ki je podrl 616kegljev. Pred težko nalogo se jeznašel zadnji igralec Mirko Harc,ki je podrl 567 kegljev, kar ni bilodovolj za uvrstitev v polfinale, sajje bil predstavnik Niša uspešnejšiin Radenčani so se morali zadovoljitis petim mestom.M. J.Sobota) do 42 kg; Isak Zečevič (RKPoljčane) do 47 kg, Aleš Ivanuša(RD Sobota) do 53 kg; Domen Jagarinec(RK Lenart) do 59 kg; MarkoKreslin (RD Sobota) do 66 kg,Aljoša Lipovec (RD Herkul) do73 kg in Mitja Prešlič (RK Lenart)do 85 kg.M. J.š a h Boris Markoja potrdil svoj talent673 (577) krogi, kleče pa je slavilRus Stanislav Kuznecov z 292 krogi,«je strnil svoje vtise z evropskegaprvenstva Robi Markoja.Poleg tega je po napetem bojuz reprezentanco Nemčije slovenskimstrelcem na sobotni ekipnitekmi evropskega prvenstvav samostrelu s 30 metrov uspeloosvojiti bronasto medaljo. V francoskemThaonu so bron pristreljaliRobi Markoja (571), RenataOražem Vršič (562) in Izidor Hreščak(572). Slovenska trojica je zadela1705 krogov. Zlato kolajno jeosvojila Švica (1725), srebrno paRusija (1717). Vsi trije Slovenci sose uvrstili tudi na posamično tekmovanje.V četrtek so bili Slovenci v samostreluna 10 metrov četrti in soza bronom zaostali le za 6 krogov.Zmagala je Švica (1754) pred Nemčijo(1746) in Rusijo (1745). Za Slovenijo,ki je dosegla 1739 krogov,so nastopili Robi Markoja, ŽeljkoMoičevič in Izidor Hreščak. Medposamezniki je zmagal Madžar PeterSidi z novim finalnim svetovnimrekordom 692 krogov. Moičevič(680) je bil peti, v finalu osmihnajboljših pa tokrat ni bilo RobijaMarkoje, ki se je s 582 krogi uvrstilna solidno deseto mesto. IzidorHreščak (573) je bil 18., GorazdKocbek (571) pa 19.Milan Jeršewww.n a m i z n i t e n i s Na začetkumaksimalni zmagiV 1. krogu 1. SNTL za člane sta obe pomurski ekipi doseglimaksimalni zmagi. Sobočani so doma brez naprezanja s samodvema izgubljenima nizoma premagali Edigs iz Mengša, ker jebila razlika v kakovosti očitna. V naslednjem krogu gostujejona Ptuju. Tudi Pucončani, prvi favoriti lige, so na gostovanju vLjubljani brez reprezentanta Mitje Horvata izgubili le tri nize.V naslednjem krogu igrajo doma z Olimpijo.Sobota – Edigs 5 : 0 (Kocuvan – Jazbič 3 : 0, Žibrat – Avbelj 3 : 1, Roudi– Orešnik 3 : 1, Žibrat – Jazbič 3 : 0, Kocuvan – Orešnik 3 : 0); Ilirija– Kema Puconci 0 : 5 (Koščak – Škraban 2 : 3, Tvrtkovič – Ropoša 1 :3, Vidmar – Plohl 0 : 3, Tvrtkovič – Škraban 0 : 3, Koščak – Plohl 0 : 3).Drugi izidi: Petrol Olimpija – Krka 2 : 5, Ptuj – Tempo Velenje 5 : 3, FineaMaribor – Melamin Kočevje 5 : 0.V 2. ligi so z dvema zmagama izvrstno začeli Radgončani, enakuspeh je dosegla tudi druga ekipa Keme, mladi Sobočani pa so po pričakovanjudvakrat izgubili. Sobočanke so na gostovanju po enkrat zmagalein izgubile. Sobota II – Ptuj II 2 : 5 (Kolbl 2); Kema II – Ptuj II5 : 1 (Železen 2, Pelcar 2, Horvat); Žogica – Arrigoni 5 : 3 (Škurnik 2,Gorčan 2, Ocepek); Žogica – Gorica 5 : 2 (Škurnik 3, Gorčan, Ocepek).Ženske: Preserje – Sobota 5 : 4 (Matis 3, Lupša); Rakek – Sobota 4 : 5(Matis 2, Lupša 2, Perčič).V 3. ligi sta obe pomurski ekipi štirikrat izgubili. Ljutomer – Logatec0 : 5; Žogica II – Kajuh 2 : 5 (Soklič 2); Ljutomer – Preserje 3 : 5(Fijavž 2, Rampre); Žogica II – Križe 1 : 5 (Soklič).Poraza pomurskih ekipV 2. krogu srednjeevropske lige za člane sta obe pomurski ekipi doživelivisoka poraza. Sobočani so gostili prve favorite in lanske zmagovalce,ekipo Niederösterreich z Dunaja. Po pričakovanju so doživelivisok poraz, čeprav so prikazali solidno igro. Edino zmago je dosegelnajmlajši član, reprezentant Jan Žibrat, ki je po odlični igri premagalHabesohna. Gregor Kocuvan je osvojil dva, Tomaž Roudi pa en niz. Vnaslednjem krogu igrajo v Pragi.Pucončani pa doma brez obolelega reprezentanta Mitje Horvataniso imeli proti odlični madžarski ekipi Mavepcell možnosti za kakršenkoliuspeh. Najboljši v domači vrsti je bil Bojan Ropoša, ki je priboriledino zmago proti tretjemu igralcu gostov Pagonyu, z najboljšimLindnerjem pa je izgubil v treh nizih na razliko. Zvonko Plohl je osvojiltri, Dominik Škraban pa en niz. V naslednjem krogu igrajo doma s slovaškimStavoimpexom.Sobota – Niederösterreich 1 : 6 (Žibrat/Kocuvan – Habesohn/Fegerl 0: 3, Roudi – Habesohn 1 : 3, Žibrat – Fegerl 0 : 3, Kocuvan – Pichler 1 : 3, Žibrat– Habesohn 3 : 2, Roudi – Pichler 0 : 3, Kocuvan – Fegerl 1 : 3); KemaPuconci – CVSE Mavepcell 1 : 6 (Škraban/Ropoša – Lindner/Fazekas 0 :3, Škraban – Fazekas 0 : 3, Plohl – Pagonyi 1 : 3, Ropoša – Lindner 0 : 3, Plohl– Fazekas 2 : 3, Škraban – Lindner 1 : 3, Ropoša – Pagonyi 3 : 2).Mirko Ungero d b o j k a V eni uri do treh nizovZačela se je 1. DOL RadenskaClassic, v kateri nastopa10 moštev. Med njimi je tudiGalex Mir iz Murske Sobote,ki ima v tem prvenstvu upravičenovisoke ambicije.Z okrepitvama, korektorjemTomažem Horvatom in podajalcemIztokom Žitnikom (obaMaribor), so namreč veliko pridobili,trener Dejan Fujs pa jeprvi ekipi priključil še dva nadarjenakadeta, in sicer Blaža Ajlecain Nejca Novaka. Vrste Sobočanovsta zapustila oba tujca KristijanGotal in Dragan Perišić ter PeterBedrač, pripravljalne tekmepa so pokazale, da imajo odličnozasedbo, ki je proti Svitu Unime-talu iz Slovenske Bistrice, povratnikuv druščino prvoligašev, računalana maksimalno zmago. To se je tudizgodilo le v dobri uri igre. Rezultatje bil 3 : 0 (12, 14, 17). Pred 150 gledalcista sodila Globačnik (Topolšica)in Melavc (Šempeter).V moštvu Galexa Mira je izstopalTomaž Horvat, ki je dosegel 17točk in je za goste predstavljal nerešljivouganko. Priložnost sta dobilatudi kadeta Ajlec in Novak, kista upravičila zaupanje trenerjaDejana Fujsa. Gostje, pri katerihje bil najboljši Akrap, se niso moglienakopravno kosati z domačini,ki so že v prvem nizu pokazali, kdoje gospodar na parketu. Še največodpora so Bistričani ponudili v zadnjemnizu, ko so na začetku celopovedli, vendar so Sobočani kmalupostavili stvari na svoje mesto.Galex Mir: Ajlec 3, Horvat 17,Kerec, Žitnik, Čeh 8, Marič 4, Pavič,Flisar 8, Novak, Tot 3, Fujs, Hrastovec.Svit Unimetal: Babič, Lukman1, Akrap 9, Jež 4, Lamut, Frešer 2,Valentan 2, Štern 2, Veber.Drugi rezultati 1. kroga: AstecTriglav – UKO Kropa 1 : 3, EkipaMarchiol Vodi – Duol 3 : 0, Krka –MTB Maribor 3 : 1, SIP Šempeter –Calcit Kamnik 3 : 1. V soboto ob 20.uri bo v športni dvorani OŠ I derbimed Galexom Mirom in kranjskimAstecom Triglavom.Milan JeršeBoris Markoja, učenec 6. razredaOsnovne šole Turniščein član Šahovskega društvaRadenska Pomgrad, se je septembrav italijanskem mestuFermo udeležil evropskega šahovskegaprvenstva mladih.Letos je Boris prvič tekmovalv višji starostni skupini – fantjedo 12 let. V zelo močni konkurenci(ELO rating 1775) je med106 evropskimi šahisti zasedel 49.mesto s 4,5 točke, kar je zelo lepuspeh. Kako močno je bilo letošnjeevropsko šahovsko prvenstvov konkurenci fantov do 12 let,pove že podatek, da je nosilec prvenstvaMadžar Antal Tibor Kende(rating 2155) pristal šele na 48.mestu, torej le eno mesto predBorisom Markojo. V težkih partijahz močnimi nasprotniki, kotFoto: N. N.so Kaczmarek (rating 1967), Vavulin(rating 1983), Tatekhin (rating2011), lanski svetovni prvakdo 10 let Duda Jan Krzysztof (rating2086), Kessler (rating 2006)in drugi, je Boris pridobil velikonovih izkušenj. Skupaj s trenerjemDenisom Gjuranom, ki mu jestrokovno pomagal pri pripravahna posamezne partije na prvenstvu,sta se uspela dobro pripravitina vsako partijo. Prvenstvo paspremljajo tako veseli kakor tudižalostni trenutki. Najbolj veseltrenutek za Borisa je bil, ko je kotčrni remiziral proti lanskemu svetovnemuprvaku do 10 let PoljakuDudi Janu Krzysztofu (rating2086), najbolj žalosten pa vsekakortrenutek, ko je izgubil praktičnože dobljeno partijo proti RusuTatekhinu (rating 2011). Vse to paga seveda ne bo odvrnilo od igranjana 64 črno-belih poljih, ki semu je posvetil v popolnosti. Zatolahko računamo na še večje uspehemladega nadarjenega šahista izTurnišča.Milan JeršeV Bakovcih novo igriščeFoto: Jure ZaunekerPri OŠ Bakovci je bila slovesnost ob predaji novega športnega igrišča. 154 šolarjev in 23 otrok s podružnične šolev Dokležovju bo lahko uporabljalo igrišča z umetno travo, ki bodo popoldne in zvečer na voljo tudi krajanom. Gre zaigrišča za košarko in mali nogomet z umetno travo, atletsko stezo s tremi programi ter igrišče za odbojko na mivki. Naložbaje stala okrog 160.000 evrov, od tega je 75 odstotkov prispevala Mestna občina Murska Sobota, preostalo paMinistrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport. M. J.

18 ŠPORT8. oktober 2009 –MINULI TEDENBadmintonNa turnirju evropske serije v Sofijise je reprezentant Iztok Utrošapo poškodbi domačina Kisjovauvrstil v 2. krog tekmovanja, kjerje bil Rus Ivanov zanj previsokaovira. Že uvrstitev med 16 najboljšihje lep uspeh Utroše. Na turnirjuv Brnu pa je nepričakovanoizgubil uvodno srečanje s finskimpredstavnikom Heinom.V Medvodah je bil 1. pozivni turnirU-11 in U-15. Od predstavnikovBK Mladost Lendava je bilanajboljša Maša Doler, ki je skupnoz Anjo Kumen (BK Kungota)zasedla drugo mesto v dvojicah,posamezno pa je bila peta. (F. B.)AtletikaV Kaposvaru na Madžarskem sose pomerile pionirske reprezentanceHrvaške, Slovenije inMadžarske. Nastopilo je tudi petatletinj AK Panvita, ki so se dobroodrezale. Anja Benko in UrškaJelenovec sta bili članici zmagovalnihštafet na 4 x 100 m (48,99)in 4 x 300 m (2:47,15). Poleg tegaje Anja Benko z osebnim rekordomna 300 m (39,82) zasedladrugo mesto, Katja Vrdjuka je bilatretja v teku na 2 km (6:50,77),šesti sta bili Karmen Janžekovič vskoku s palico (2 m) in Špela Flegarv metu krogle (9,86 m), osmapa Urška Jelenovec v teku na 100m (12,76). (M. J.)Na pomurskem ekipnem prvenstvuosnovnih šol v MurskiSoboti je pri fantih zmagala OŠII M. Sobota s 14.100 točkamipred OŠ G. Radgona (13.636) inOŠ Radenci (12.231). Učenke: 1.OŠ G. Radgona (12.443), 2. OŠIII MS (12.331), 3. OŠ Črenšovci(12.186). Srednje šole, dijaki:1. Gimnazija MS (7.732), 2. Ekonomskašola MS (6.508), 3. GimnazijaLjutomer (6.340). Dijakinje: 1.Gimnazija Ljutomer (8161), 2.Gimnazija MS (7.986), 3. Ekonomskašola MS (4.750). (T. G.)Hokej na travi1. slovenska liga: Triglav Predanovci– Pliva Lipovci 5 : 8 (Štotl,Škrilec, Panker, Balažic, Mikola; F.Maučec 3, Sraka, Vrbnjak, G. in S.Forjan, D. Mesarič). (T. G.)Hokej na ledu2. krog mednarodne lige: Petanjci– Yeti Slov. Konjice 6 : 3(Podkrižnik 4, Kastelic 2). (T. G.)KajakaštvoNa tekmi v spustu na Dravi v Varaždinuje bil med ml. mladinci v kajakuenosedu Domen Martinectretji, Andrej Lapoši (oba KK klubMura-Krog) pa peti. (T. G.)Kegljanje3. krog 1. B-lige (ž): Radenska –Trebnje 6 : 2 (3149 : 3021). 1. krog2. lige vzhod (ž): Nafta – RudarTrbovlje 8 : 0 b. b. 3. krog 3. ligevzhod: Piramida – Radenska II 6: 2 (3311 : 3237), Nafta – LokomotivaMB 6 : 2 (3102 : 3085). (M. J.)KonjeništvoRebeka Alar (Davorin Puhar)je bila na kasaških dirkah v Avstrijitretja s kilometrskim časom1:22,4. Dawson MS (Marko Slavič,oba KK Ljutomer) je bil tretjina kasaških dirkah v Šentjerneju(1:19,0). (N. Š.)Rokomet2. krog 1. B DRL za ženske: BranikMB – Millennium 21 : 32(Kurbus 8, Šijanec 6). Kadetinje:Millennium – Brežice 23 : 30 (Kotnik8).2. krog 2. DRL vzhod: Dobova –Arcont Radgona 31 : 27 (Zorko 9,L. Klun in Petraš po 6), Pomurje –Drava Ptuj 19 : 23. (M. J., N. K.)ModelarstvoMK Ftič Mlajtinci je skupaj zAeroklubom Murska Sobota naletališču v Rakičanu organiziraldržavno prvenstvo v kategorijiF3J. Med radijsko vodenimijadralnimi modeli je bil domačitekmovalec Metod Meolic tretjimed mladinci in deseti v absolutnikonkurenci.Pred tem je bilo še tekmovanjeza 5. pokal občine MoravskeToplice v kategoriji F5J, kiso ga pripravili ob sodelovanjušportne zveze. Pomerili so seradijsko vodeni jadralni modelina elektromotorni pogon. Meddomačini je bil najuspešnejši TadejMiholič, tretji med mladinciin peti v absolutni konkurenci.(M. J.)KošarkaPovratna tekma 3. kroga slovenskegapokala Spara: RadenskaCreativ – Litija 73 :65 (Pavlovič 15, Juteršnik inŠuran po 13). Ker so v 1. tekmiLitijani zmagali le s 75 : 68, sose Sobočani uvrstili v 4. krog,v katerem se bodo pomerili sHopsi Polzelo (13. oktobra vgosteh in 20. oktobra ob 20. uridoma v OŠ I). Za Polzelo igrajoštirje slovenski reprezentanti:Jagodnik, D. Lorbek, S. Udrihin Hafnar.2. SKL vzhod mladinci: RadenskaCreativ – KŠ Sani Bečirovič92 : 67 (Štihec 25, Pavlovič 24).2. krog A-11. SKL: RadenskaCreativ – Šentjur 101 : 35 (Biličin Štihec po 22). 2. krog pionirjiU-14 vzhod A: Parklji – RadenskaCreativ 83 : 48 (Šiftar 11,Sedonja 10).1. krog 1. SKL vzhod mladinkeU-18: Pomurje Skiny – Konjice48 : 62 (Kerčmar 12). 1. krog 1.SKL vzhod kadetinje U-16: Merkur– Pomurje Skiny 48 : 44(Jug 14). 5. krog superlige 1. SKLpionirke U-14: Pomurje Skiny– Grosuplje 45 : 53 (Vrbančič24). 2. krog 1. SKL vzhod B-1 ml.pionirke U-14: Janina – PomurjeSkiny 44 : 28 (Cvijanovič 9).(M. J.)ŠahNa kadetskem turnirju ŠD RadenskaPomgrad je nastopilo 8igralcev in igralk. Zmagal je JernejSkuhala s 6 točkami. Drugije bil Dorian Vida, 5,5, tretji paLuka Skuhala, 5. (M. J.)PikadoNa DP upokojencev v Gajevcihje bila ženska ekipa DU Veržej(2206 točk) tretja. Zmagalo jeDU Otočec (2278) pred DU Zagojiči(2228). V posamični konkurencije bila Danica Kapun(642) druga. Med moškimi sozmagali Vitomarci (2701), DURadenci (2330) pa je bilo šesto.(F. M.)Športni ribolovNa 18. DP v Močni je med 12ekipami DU Radenci zasedlo desetomesto. Zmagalo je DU Pesnica.(F. M.)JudoNa 29. mednarodnem memorialnemtekmovanju v Spilimberguv Italiji je Maja Uršič iz MurskeSobote, članica celjskega klubaSankaku, osvojila zlato medaljo vkategoriji do 63 kg. (M. J.)Invalidski športŠD cerebralne paralize Žarek jev Kamniku organiziralo DP vdvoranskem balinanju. EkipaPomurja (Bojan Poredoš, ŠtefanHozjan, Robi Kuzma, Robi Potočnik)je osvojila naslov državnihprvakov. Druga je bila Ljubljana,tretja pa Ponikva. (D. D.)Slovenska mladinska nogometna reprezentanca predzačetkom novih kvalifikacij za EPNovinič kapetan izbranevrste naših mladih upovSlovenska mladinska reprezentanca Foto: N. N.6. tek po poti sprostitve in užitka za pomurski pokalSoklič prevzel skupno vodstvoŠportno društvo Moščanci in Razvojni zavodObčine Puconci sta pripravila pri Španovidomačiji v Moščancih v okviru pomurskegarekreativnega pokala 6. tek popoti sprostitve in užitka. Najmlajši so teklina progah, dolgih od 500 do 1200 metrov,člani in članice pa na 7 km.V konkurenci 24 članov je slavil Matjaž Soklič(TS Radenska) s časom 24 minut in 57 sekund.S to zmago je tudi prevzel vodstvo v skupnemseštevku pomurskega pokala. Drugi jebil Jože Kirm (Tržiške strele), 25:49, tretji paŠtefan Robič (ŠD Turbina Selnica), 26:15. Četrtije bil Franc Kolarič (TS Radenska), 26:26,peti pa Endre Gönter (AK Panvita), 26:57. Meds t r e l s t v o Najnatančnejši Tišinčani11 članicami je zmagala Eva Rojko, 32:22,pred Vlasto Lunežnik (obe TS Radenska),34:56, in Marijo Škodnik (Radlje ob Dravi),36:43. Četrta je bila Anemary Puhan (AS TriglavPredanovci), 37:00, peta pa Olga FlisarHolcman (TS Radenska), 39:32. V teku občanovna 3 km sta zmagala Štefan Fujs (AS Triglav),12:56, in Doroteja Osojnik (ŠD Vaneča),16:23.Še zmagovalci pri dečkih in deklicah: MarkoMiličevič (OŠ Mačkovci), Larisa Utroša(DOŠ Genterovci), Niko Car, Saša Maučec,Nuša Lovenjak, Simona Sedonja in Mateja Bukvič(vsi AK Panvita).M. J.Foto: Oste BakalŠportno in strelsko društvo Gornja Radgona je organiziralo na 10-steznem strelišču v Gornji Radgonitradicionalno 13. tekmovanje za pokal mesta Gornja Radgona. Na ekipni in posamični tekmi s standardnozračno puško je nastopilo 16 ekip z 48 strelci. Že tretjič je zmagalo SD Kolomana Flisarja Tišina(Dušan Ziško 589, Valter Pajič 583, Saša Marija Ratnik 575), ki je skupno zadelo 1747 krogov. Drugoje bilo SD Dušan Poženel iz Rečice (1746), tretje pa SD Kolomana Flisarja II s Tišine (1705). Med posameznikije zmagal slovenski reprezentant Željko Moičevič iz Grosupljega s 595 krogi pred DušanomZiškom (Tišina), 589, in Maticem Baričem (SD D. Poženel), 587. M. J.Spet se začenja nov cikluskvalifikacij za evropsko prvenstvoleta 2010 za igralce do 19let starosti. Ena od skupin bokonec tega tedna igrala tudi vPomurju. Tekmovanje bo naobmočju medobčinskih nogometnihzvez Lendava in MurskaSobota.Od petka, 9. oktobra, do srede,14. oktobra, bo odigranih šest tekem,ki se bodo vedno začele ob15. uri na igriščih ND Mura 05 vMurski Soboti in ND Nafta v Lendavi.Tam bo prva tekma med Slovenijoin Slovaško, istočasno pa sebosta v Fazaneriji pomerili Finskain Anglija. 2. krog bo na sporedu vnedeljo, 11. oktobra, ko bosta tekmiSlovenija – Anglija (Murska Sobota)in Slovaška – Finska (Lendava),3. krog pa v sredo: Slovenija– Finska (Murska Sobota) in Anglija– Slovaška (Lendava).Skupina je res močna, kot bi šloza drugi krog. Favoriti so Angleži,toda v nadaljnje kvalifikacije voditudi drugo mesto in obetajo se reszelo zanimivi obračuni. Selektormladinske reprezentance MilošKostič je izbral naslednje reprezentante:Ažbe Jug (Interblock), UrošPoljanec (Maribor), Lamin Diallo(Chievo Verona), Matija Širok (Gorica),Matija Šuligoj (Gorica), AleksanderZukič (Interblock), TimotejPetek (Aluminij), Nik Cimprič(Domžale), Matic Črnic (Maribor),Semir Spahič (Maribor), Jure Bračko(Maribor), Martin Milec (Aluminij),Haris Vučkič (Newcastle),Mitja Novinič (Milan), Anže Jelar(Triglav), Rade Jovanovič (Simeršampion), Robert Kurež (Drava) inLuka Vrhunc (Interblock).V reprezentanci bo nastopil kotkapetan Mitja Novinič, dolga letačlan lendavske Nafte, zdaj član italijanskegamoštva Milan. Na širšemseznamu pa je igralec ND Mura 05Damjan Bohar. Med pripravamibo Slovaška trenirala v Puconcih,Slovenija v Rakičanu, Finska v Gančanih,Anglija pa v Bakovcih. Skratka,obeta se zares zanimiv športnidogodek. To so že druge zaporednekvalifikacije v Pomurju. V minulemciklusu je reprezentancaU-19 Slovenije zasedla prvo mestoin se uvrstila v finale evropskegaprvenstva, ki je bil v Ukrajini. Bilopa je tudi prvič, da se je katera izmedslovenskih mlajših kategorijnogometašev uvrstila na sklepnidel EP. Očitno je prisotnost predsednikaUEFE Michela Platinija prispevalak temu, da so organizacijotako velikega tekmovanja zaupaliravno organizatorjem v Pomurju, kiso se izkazali že v prejšnjem ciklusu.K vsemu temu je treba prištetiše prekrasna stadiona v Murski Sobotiin Lendavi ter velik obisk ljubiteljevnogometa. Tudi tokrat pričakujejoširšo podporo navijačev,predvsem privržencev slovenskereprezentance. Ni odveč dodati, dabo na vse tekme vstop prost.Milan JeršeMali nogomet6. krog PL: Večeslavci – Meteor Melinci 5 : 2,Bakovci – Bulls Apače 0 : 3, Trnje – Videm 2 :3, Suhi Vrh – Old Boys MS 3 : 5, Nemčavci – InterČrenšovci 1 : 5. Vrstni red: Videm 14, InterČrenšovci 13, Trnje 11.6. krog TA: Mladost Černelavci – BodočnostFikšinci 13 : 1, Kamenci – Gerlinci 4 : 4, Hrabrimiški Serdica –Mladi Odranci 9 : 0, Lissa Dokležovje– Haminovi G. Slaveči 3 : 13, Jezero Krašči– Veščica 2000 2 : 1, Pertoča – Mladost Pertoča2 : 4, Inter Dolič – Sotina 4 : 6. Vrstni red:Sotina 18, Haminovi 15, Mladost Černelavci 13.6. krog AA: Turnišče – Odranci 0 : 0, Piko Ropoča– NK 13 MS 4 : 10, Krašči 09 – Rakičan 0 :17, Beltinci – Lipovci 1 : 5, Bangladeš – Mura-Krog 5 : 7. Vrstni red: Turnišče 16, Rakičan inLipovci po 15.6. krog KMN Moravske Toplice: Prosenjakovci– M. Toplice 5 : 0, Kobilje – Mlajtinci 6 : 5,Ivanci – Noršinci 3 : 1, Filovci – Vučja Gomila2 : 6, Tešanovci – Čarda 6 : 4, Sebeborci – Motvarjevci8 : 2. Vrstni red: Ivanci 18, Vučja Gomila13, Čarda 12.7. krog KMN Križevci: Ključarovci – Bunčani6 : 3, Slaptinci – Zetor servis Vučja vas 6 : 1,LO-KO – Grabe 4 : 3, MRD – Berkovci 0 : 3, HabitusLukavci – Junior SNV 4 : 0, Križevci – Kalinovjak5 : 2. Vrstni red: Križevci, Ključarovciin Slaptinci po 18.5. krog KMN Goričko liga A: Neradnovci – G.Slaveči 8 : 5, Lucova – Dolič 14 : 2, Matjaševci –Stanjevci 10 : 1. Vrstni red: Lucova 12, Matjaševciin G. Petrovci po 9. Liga B: Čepinci – Budinci1 : 4, Pizzeria Kučan Križevci – Isyp Šalovci12 : 4, Domanjševci – Šulinci 8 : 1, Carioke Markovci– Dolenci 8 : 1. Vrstni red: Domanjševci12, Budinci 9. (M. J.)8. krog veteranske lige MS: Cankova – Bakovci1 : 1, Mladost Pertoča – Čarda 5 : 2, Borejci– Noršinci 2 : 8, Sebeborci – Rogašovci 3 : 5,Rakičan – Dokležovje 3 : 4, Černelavci – OldBoys 3 : 1. Vrstni red: Rogašovci 20, Old Boys15, Bakovci 14.6. krog mednarodne veteranske lige: Večeslavci– Slovenska ves 3 : 8, Grad – Mühlgraben6 : 5, All Stars Monošter – G. Slaveči 9 : 3, Srebrnibreg – G. Senik 6 : 6, Stanjevci – Šulinci 4 : 4,Neradnovci – Tromejnik Oldys 3 : 4. Vrstni red:Slovenska ves 18, All Stars Monošter, TromejnikOldys in Grad po 15. (M. J.)

– 8. oktober 2009 ŠPORT19Derbi MariborčanomŠportni park v Lendavi,2.000 gledalcev, sodnik: EmirHuselja (Velenje). Strelci: 0 :Džinić (22), 0 : 2 Mezga (24), 0: 3 Mihelič (37), 1 : 3 B. Gerenčer(48), 2 : 3 Volaš (70, 11-m),2 : 4 Plut (91). Rumeni kartoni:Zemljič, Bukovec; Džinić, Jelić,Samardžić, Školnik, Bačinović,Mertelj.Nafta: Murko, Matjašec, Zemljič,Caban, Buzeti, Janković (B. Gerenčer,46), Koplarovics (Bukovec,46), Vassiljev, Čeh, Sebök (Volaš,46), Miljković.Maribor: Pridigar, Džinić, Mezga(Bačinović, 29), Tavares (Bunderla,89), Mihelič, Jelić (Plut, 75),Aljančič, Samardžić, Popović, Školnik,Mertelj.Oboji so bili precej oslabljeni. PriNafti so manjkali Mujaković, Ošlajin Bunc, pri gostih pa Pavlovič, Mejačin Lunder. Videli smo dva različnapolčasa, v prvem so bili boljši gostje,v drugem pa gostitelji.Začetek srečanja je v glavnempotekal med obema kazenskimaprostoroma brez izrazitih priložnostitako na eni kot drugi stranivse do 22. minute, ko so gostje povedli.Po kotu Popoviča je najvišjeskočil Samardžić in streljal z glavo,Murko je žogo odbil, Džinić pa joje iz neposredne bližine potisnil vmrežo. Lendavčani si še niso opomogliod šoka, ko je bilo že 0 : 2.Mezga je pobegnil po desni strani,preigral Matjašeca in z močnimstrelom zadel nasprotni kot. Naftaje prišla do svoje prve priložnostišele v 32. minuti, potem ko je Miljkovićs »škarjicami« zgrešil cilj. Slabaigra Naftine obrambe je gostompripravila še eno priložnost. Popredložku Popovića z desne stranije najvišje skočil Mihelič in z glavodosegel tretji zadetek za Maribor.Do konca polčasa so imeli gostješe dve lepi priložnosti (Tavares, Jelić),vendar se je izkazal vratar Murko.Zdelo se je, da Lendavčanov vesprvi polčas ni bilo na igrišču.Po treh menjavah v nadaljevanjuso domači odločno krenili v napad.Borut Gerenčer je v 49. minutiukradel žogo Džiniću in s strelomz 18 metrov zadel desni spodnjikot vratarja Pridigarja. Stoodstotnopriložnost je v 59. minuti zapravilČeh, potem ko je z desetih metrovpovsem neoviran poslal žogo čezvrata. Sodnik Huselja se je v 64. minutiosmešil. Namesto Džiniću, kije igral z roko, je rumeni karton dodelilBačinoviću. Če bi sodil pravilno,bi Džinić zaradi dveh rumenihkartonov moral z igrišča.Dvajset minut pred koncem jeBačinović v kazenskem prostoru sprekrškom ustavil Vassiljeva, z najstrožjekazni pa je zadel Volaš in vrnilNafto v igro. Pet minut kasnejese je izjemna priložnost za izenačenjeponudila Vassiljevu, a je Pridigarznova rešil Maribor. V 86. minutise je Tavares znašel sam predMurkom, vendar je njegov slabstrel Murko odbil v polje. Gosti son o g o m e t Zmagi se nikoline gleda posebej v zobeMestni stadion v Fazaneriji,1.400 gledalcev, sodnik: DragoKlinc (Ptuj), strelec: 1 : 0 Kljajič(4). Rumeni kartoni: Kljajič,Kokol, Pregelj, Marković;Romih.Mura 05: Gačevski, Blagus, Filipovič,Kokol, Drahno, Maruško,Slavic (Pregelj, 46), Kljajič, Kremenović(Marković, 62), Ristič, Puc(Bohar, 46).MU Šentjur: Kastelic, Jahić(Peša, 80), Centrih, Gorenak, Gobec,Dodlek, Đaković, Romih, Štrukelj(Firšt, 46), Leskovar, Majer(Dimc, 70).Potem ko je po avtu z desne strani,ki ga je izvajal Maruško, že v 3.minuti Kljajič z glavo poslal žogo vmrežo Šentjurja, je malokdo verjel,da bo to edini gol na tekmi. Toda čene izkoristiš številnih lepih priložnosti,se ti to zgodi. Še sreča, da gostjeniso niti enkrat zadeli v polno,čeprav niso bili brez priložnosti.Ob prvem zadetku Maribora Foto: Nataša JuhnovV 14. minuti je imel namrečKremenović idealno priložnostza povišanje vodstva, toda iz bližineje zadel naravnost vratarja gostovKastelica, ki je žogo uspel odbitiv kot. Nogometaši Mure 05 soimeli novo priložnost že čez nekajminut, toda po kotu je žoga leoplazila prečko. Gostje so imelinajzrelejšo priložnost v 29. minuti,ko Đaković ni bil dovolj natančen.V 39. minuti je Jahić preigralveč Murinih igralcev in se odločilza močan strel s kakih 20 metrov.Domači vratar Gačevski je s težavoodbil žogo preko vrat.V drugem polčasu so prevladovaligostje, ki so izvajali številnekote. Kazalo je, da je črno-belimpošla sapa, saj so le s težavo sledilipoletnim tekmecem. Tako so domačinogometaši in navijači komajčakali konec tekme in se naposledveselili novih treh točk.Milan JeršeSobota, 10. oktobra: Pohod po Miškovi poti. Organizator: PD Matica MurskaSobota. Informacije: 02 542 10 53.Sobota, 10. oktobra: Zelo zahtevni vzpon na Krn iz Drežnice. Organizator: PD MaticaMurska Sobota. Vodja pohoda: Janoš Vöröš. Informacije: 02 542 10 53.Sobota, 10. oktobra: Preizkus hoje na 2 km in predstavitev nordijske hoje. Lokacija:hipodrom Ljutomer. Organizator: Zdravstveni dom Ljutomer. Dodatneinformacije: Renata Škrget, 02 585 14 27.Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kamor lahko tudivpišete svojo prireditev ali vadbo.v sodnikovem podaljšku zmago potrdiliz zadetkom Pluta, ki je preigralMurka in zadel v polno.Trener Nafte Nebojša Vučičević:»Naša igra je bila v prvem delubrezvoljna in neborbena. Po zamenjavahtreh igralcev v drugem polčasuje naša igra postala boljša, bilismo agresivnejši. Krivico za postavitevmoštva v prvem delu jemljemnase. Maribor je bil za zadetek boljšinasprotnik. Čestitam mu za zmago.«n o g o m e t Prednost KobiljaPrijateljski tekmi reprezentanc U-16: Hrvaška – Slovenija 2 : 1, Slovenija– Hrvaška 1 : 1 (Lotrič, Mura 05). (F. B.)7. krog 1. MNL Lendava: Panonija – Olimpija Dolga vas 1 : 1, Žitkovci– Nedelica 2 : 2, Veterani Turnišče – Renkovci 1 : 1, Čentiba – Kobilje0 : 2. Vrstni red: Kobilje 19, Veterani Turnišče 13, Nedelica 10.7. krog 2. MNL Lendava: Zvezda Dolina – Mostje 0 : 5, Kapca – Graničar1 : 4, Nafta veterani prosti. Vrstni red: Nafta veterani in Mostje po13, Graničar 9.7. krog 1. MNL Murska Sobota: Ljutomer – Tišina 4 : 4, Hodoš – Lipa2 : 4, Roma – Slatina 1 : 2, Radgona – Serdica Kl. Šinko 1 : 1, Bakovci –Apače 0 : 2, Beltinci – Dokležovje 2 : 0. Vrstni red: Dokležovje 15, Bakovci13, Beltinci 12.7. krog 2. MNL Murska Sobota: Bratonci – Cankova 0 : 2, Rotunda –Križevci 0 : 5, Cven – Pušča 1 : 4. Vrstni red: Pušča 16, Križevci 15, Goričanka13. (M. J.)1. SŽNL Tesna zmaga Pomurk5. krog: Pomurje Beltinci – Rudar Škale 1 : 0 (Tibaut, 32), HV TourSlovenj Gradec – Dornava 5 : 2, Jevnica – Krka 0 : 3, Velesovo KamenJerič – Maribor 0 : 6.Pari 6. kroga (18. oktobra): Pomurje Beltinci – HV Tour SlovenjGradec, Rudar Škale – Maribor, Krka – Velesovo Kamen Jerič, Dornava– Jevnica.Krka 5 5 0 0 31 : 1 15Pomurje 5 4 0 1 26 : 9 12Sl. Gradec 5 4 0 1 20 : 5 12Jevnica 5 3 0 2 14 : 10 9Rudar 5 2 0 3 13 : 8 6Maribor 5 2 0 3 15 : 11 6Velesovo 5 0 0 5 2 : 36 0Dornava 5 0 0 5 6 : 47 0PNL Petišovci prehiteli GradTrener Maribora Darko Milanič:»Danes smo v Lendavi odigralizanimivo srečanje, kjer ni manjkalozadetkov. V prvem delu smoigrali zelo dobro. Nenazadnje smotrikrat zadeli. Lahko bi dosegli šekak zadetek. Drugi del smo dobrozačeli in bili blizu novemu zadetku.Srečanje je bilo nato do koncanervozno. Menim, da smo bili boljšiin zasluženo zmagali.«Feri Horvat M.8. krog: Hotiza-La Storia – Rakičan 2 : 4, Virs Bistrica – Kema Puconci2 : 3, Aqua Ižakovci – Grad 1 : 1, ZMG Gančani – Šalovci 1 : 2, Dobrovnik– Polana 0 : 0, Petišovci – Bogojina 3 : 0, Črenšovci – Turnišče 2 : 0.Pari 9. kroga: Turnišče – Hotiza-la Storia, Bogojina – Črenšovci, Polana– Petišovci, Šalovci – Dobrovnik, Grad – ZMG Gančani, Kema Puconci– Aqua Ižakovci, Rakičan – Virs Bistrica.Petišovci 8 7 1 0 19 : 3 22Grad 8 6 2 0 20 : 7 20Črenšovci 8 4 3 1 13 : 6 15Kema 8 4 2 2 22 : 10 14Bistrica 8 3 2 3 11 : 9 11Rakičan 8 3 2 3 18 : 17 11Šalovci 8 3 2 3 8 : 8 11Ižakovci 8 3 1 4 9 : 10 10Dobrovnik 8 2 4 2 5 : 7 10Hotiza 8 2 2 4 12 : 14 8Bogojina 8 2 2 4 8 : 16 8Gančani 8 1 4 3 10 : 14 7Turnišče 8 1 1 6 6 : 19 4Polana 8 0 2 6 3 : 24 2NOGOMET1. SNL Koper povišal prednost12. krog: Nafta – Maribor 2 : 4 (0 : 3), Rudar – Olimpija 0 : 3 (0 : 1),Hit Gorica – Domžale 1 : 1 (0 : 1), Interblock – Luka Koper 0 : 1 (0 :0), Labod Drava – CM Celje 0 : 1 (0 : 1).Pari 13. kroga 17. oktobra: Labod Drava – Nafta, CM Celje – Interblock,Luka Koper – Hit Gorica, Domžale – Rudar, Olimpija – Maribor.Koper 12 9 3 0 20 : 9 30Rudar 12 8 1 3 21 : 14 25Olimpija (-2) 12 7 1 4 21 : 12 20Celje 12 5 2 5 16 : 17 17Maribor 12 5 1 6 19 : 18 16Interblock 12 4 2 6 13 : 13 14Drava 12 3 4 5 12 : 18 13Domžale 12 3 4 5 15 : 23 13Nafta 12 3 2 7 19 : 25 11Gorica 12 2 2 8 15 : 22 82. SNL Vodilni dvojec ušel zasledovalcem8. krog: Mura 05 – MU Šentjur 1 : 0 (1 : 0), Krško – Bela krajina 0 : 3 (0: 0), Triglav Gorenjska – Garmin Šenčur 1 : 1 (0 : 1), Dravinja Kostroj –Primorje 0 : 3 (0 : 3), Livar Ivančna Gorica – Aluminij 0 : 1 (0 : 1).Pari 9. kroga: Bela krajina – Mura 05 (nedelja ob 15. uri), Aluminij –Krško, Primorje – Livar Ivančna Gorica, Garmin Šenčur – Dravinja Kostroj,MU Šentjur – Triglav Gorenjska.Primorje 8 6 1 1 19 : 4 19Mura 05 8 5 3 0 17 : 4 18Triglav 8 4 2 2 10 : 10 14Aluminij 8 4 1 3 22 : 9 13Dravinja 8 3 2 3 10 : 9 11Šentjur 8 3 1 4 17 : 17 10B. krajina 8 3 1 4 8 : 16 10Šenčur 8 2 3 3 7 : 14 9Livar 8 1 3 4 7 : 17 6Krško 8 0 1 7 2 : 19 13. SNL vzhod Stojnci prevzeli vodstvo8. krog: Tehnostroj Veržej – Malečnik 2 : 4, Tromejnik G-Kalamar– Simer šampion 2 : 0, Paloma – Čarda 0 : 4, Stojnci – Odranci 3: 1, Koroška Dravograd – Zreče 1 : 1, Kovinar Štore – Tehnotim Pesnica1 : 3, Mons Claudius – Šmartno 1928 2 : 3. Pari 9. kroga: Odranci– Tehnostroj Veržej, Čarda – Kovinar Štore, Tehnotim Pesnica– Tromejnik G-Kalamar, Šmartno 1928 – Stojnci, Simer šampion –Mons Claudius, Zreče – Paloma, Malečnik – Koroška Dravograd.Prvi poraz OdranecIgrišče v Stojncih, 200 gledalcev, sodnik: Gregor Gostenčnik (MB),strelci: 1 : 0 Meznarič (4), 2 : 0 Meznarič (76), 2 : 1 Tkalec (90), 3 : 1Nežmah (93). Rdeči karton: Meznarič (81). Rumeni kartoni: Janžekovič,Topolovec. Odranci: Ščančar, D. Borovič (D. Horvat, 60), Erjavec,Jerebic, Zlatar (Janev, 61), Zelko, Tkalec, Žerdin, A. Kerec (Halas, 60),M. Kovač, Gostan.Visoka zmaga ČardeIgrišče v Sladkem Vrhu, 100 gledalcev, sodnik: Janez Babnik (LJ), strelci:0 : 1 Vogrinčič, 8, 11-m), 0 : 2 Vinko (40), 0 : 3 V. Horvat (57), 0 :4 Vinko (77). Rumeni kartoni: Gavez, Velički, Lorber; U. Krajnc, Z.Horvat, Vinko, Banfi. Čarda: Prša, U. Krajnc (D. Flisar, 83), V. Horvat,B. Horvat, Gjergjek, Kerčmar (Botjak, 37), Atanasov, Vogrinčič, D.Krajnc, Vinko, Z. Horvat (Banfi, 78).Veržej klonil domaIgrišče v Veržeju, 150 gledalcev, sodnik: Iztok Gornjak (Ljubečna),strelci: 0 : 1 Bosilj (17), 0 : 2 Bosilj (35), 0 : 3 Vajs (55), 1 : 3 M. Flisar(58), 1 : 4 Dvoršak (73), 2 : 4 Kuzma (81). Rdeči karton: Baler (48).Rumeni kartoni: Baler, Gergorič; Vajs. Tehnostroj Veržej: Gergorič,Slavič (Kuzma, 46), Baler, Živič, Rihtarič (Feguš, 58), M. Vinkovič, Benkič,Sreš, Kaučič, Grah (Marič, 70), M. Flisar.Tretja zmaga TromejnikaIgrišče v Kuzmi, 400 gledalcev, sodnik: Bojan Tkalčič (MB), strelca:1 : 0 Lepoša (20), 2 : 0 Bokan (90). Rdeči karton: Omanovič (71).Rumeni kartoni: Mešič, Janža, Forjanič; Djuranovič, Omanovič. TromejnikG-Kalamar: Škrbič, Nemec, D. Mešič, G. Bokan, Janža, Vršič,Kisilak, Lepoša (Forjanič, 83), Čontala (Gjureč, 89), Sukič (R. Bokan,89), M. Mešič.Stojnci 8 5 1 2 20 : 11 16Odranci 8 4 3 1 20 : 8 15Šmartno 8 4 2 2 19 : 13 14Dravograd 8 3 4 1 18 : 9 13Čarda 8 4 1 3 10 : 7 13Malečnik 8 4 1 3 19 : 21 13S. šampion 8 3 3 2 12 : 8 12Zreče 8 3 3 2 8 : 12 12Tromejnik 8 3 2 3 14 : 15 11Veržej 8 3 1 4 19 : 14 10Pesnica 8 3 1 4 12 : 16 10Kovinar 8 2 1 5 14 : 14 7Claudius 8 2 0 6 12 : 34 6Paloma 8 0 3 5 8 : 23 3lige mladih Nepričakovan poraz kadetov10. krog 1. SML: Bilje Renče – Mura 05 1 : 2 (Kous, Pelcl). VodijoDomžale (25), 14. Mura 05 (6).10. krog 1. SKL: Bilje Renče – Mura 05 1 : 0. Vodi Maribor (23), 5.Mura 05 (16).7. krog U-14 vzhod: Nafta – Aluminij 5 : 1, Tehnostroj Veržej – Rudar4 : 2, Jarenina – Mura 05 4 : 2. Vodi Maribor Branik (27), 6. TehnostrojVeržej (17), 8. Mura 05 (15), 9. Nafta (13).

20 reportažaZa življenja vredno okolje8. oktober 2009 –Ločevanje odpadkovnuja, ne kapricaNov standard ravnanja z odpadki naj bi v dvanajstih občinah zaživel že s prvim dnem novega letaČeprav so barvni zabojnikiže dolgo del našega vsakdana,se marsikdo še vednosprašuje, čemu je potrebnoločeno zbiranje odpadkov.Strokovnjaki odgovarjajo, dana ta način zmanjšamo količinoodpadkov na odlagališčuza 60 odstotkov in več.Višji standard,več odpadkovKo je bilo leta 1991 ustanovljenopodjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota, d. o.o., je v mestu Murska Sobota zaživeltudi sistem BIOPaS. Takratso občani dobili v uporabo zabojnikeza ločeno zbiranje papirja,bioloških in mešanih odpadkovv svojih gospodinjstvih termožnost ločenega zbiranja in oddajanjabelega in barvnega steklana tako imenovanih ekološkihotokih. Sistem je z leti rasel in seširil na preostala naselja takratnevelike Občine Murska Sobota.»V letih 1992/1993 je potekaloposkusno zbiranje nevarnih odpadkov.Leta 1994 smo začeli akcijezbiranja kosovnih in nevarnihodpadkov od gospodinjstev,leto kasneje pa smo že stopali popoti poslovne odličnosti in prejelicertifikat za sistem vodenjakakovosti v skladu z ISO 9001 terse še intenzivneje usmerili v zahtevein pričakovanja naših odjemalcev,«pravi direktor podjetjaDrago Dervarič. Zaradi naraščajočegaživljenjskega standarda vsamostojni državi so se v gospodinjstvihzačele kopičiti zbranekoličine sekundarnih surovin vobliki odpadnih embalažnih materialov.Tako so leta 2000 obogatiliopremo na ekoloških otokihz zabojniki za zbiranje plastikein kovin. Leto pozneje so se tudipristojni državni organi začeli zavedatipomena ločenega zbiranjaodpadkov pri izvoru in sprejeliodredbo o ravnanju z ločenozbranimi frakcijami, ki je prineslav državo poleg obveznostiureditve ekoloških otokov tudivzpostavitev zbirnih centrov zaločeno zbiranje frakcij. Januarja2002 je tako nastal prvi zbirnicenter v Murski Soboti, v poznejšihletih pa so mu sledili še v Vidoncih,Skakovcih, Puconcih, Šalovcihin Beltincih.V boj s plastenkamiLočeno zbrane frakcije lahko občani oddajo tudi v zbirnem centru.Analize rezultatov vsakdanjegasistematičnega spremljanja dogajanjana ekoloških otokih, ki gaopravljajo v podjetju, so pokazale,da so občani sprejeli ekološkeotoke in da se na njih pojavlja vednovečja količina plastenk. Taproblematika je še posebej izrazitapoleti, ko ljudje kupujemovečje količine pijače v plastenkah.»V želji, da bi še bolj zmanjšalikoličine odpadkov, ki jih odlagamona odlagališču, in s temposledično podaljšali življenjskodobo odlagališča, odpadne surovinepa ponovno uporabili inpredelali v nove materiale, ločenozbiranje pa še bolj približaligospodinjstvom, smo izvedlilani in predlani šestmesečni poskusniprojekt ločenega zbiranjaplastenk po sistemu od vratdo vrat v naselju Murski Črnci.Tako je 130 gospodinjstev zbralo940 kilogramov čiste plastičneembalaže,« pojasnjuje Dervarič.Najnovejši rezultati sortirnihanaliz kažejo, da je med mešanimikomunalnimi odpadki, ki sonamenjeni odlaganju, tudi do43 odstotkov plastike, od katereglavnino predstavljajo plastenke.Zaposleni v podjetju Saubermacher-Komunalapri svojem delutudi opažajo, da se iz leta v letopovečuje količina ločeno zbraneplastike, kjer pretežni deležpredstavljajo plastenke. Zaradipovečanih količin plastične embalaže,dane na trg, pa je močnopovečan pritisk tudi na ekološkeotoke. Zabojniki za ločeno zbiranjeplastike se izredno hitro napolnijo,saj občani ponavadi plastenkžal ne stisnejo in jim takone zmanjšajo volumna. Praksakaže, da se zabojniki za ločenozbiranje plastike pogosto uporabljajotudi za odlaganje mešanihkomunalnih odpadkov. Na ta načinzasedajo prostor za ločenozbrane frakcije, hkrati pa se ločenozbrane frakcije onesnažijo.Od vrat do vratDa bi bili kos omenjenim vsakodnevnimizzivom ter da bi poskrbeliza učinkovito in uporabnikomprijazno ločeno zbiranjeodpadkov, so se letos v podjetjuSaubermacher-Komunala odločiliponuditi storitev zbiranja plastenkpo sistemu od vrat do vrat.Občina Beltinci se je kot prva izmed12 občin, kjer podjetje Saubermacher-Komunalaizvaja gospodarskojavno službo zbiranjain odvoza odpadkov, lotila poskusnegaprojekta zbiranja plastenkpo tem sistemu. Partnerjiprojekta so Občina Beltinci, podjetjeSaubermacher-Komunalain Slopak – družba za ravnanjez odpadno embalažo. Pogodbao izvajanju projekta med občinoin podjetjem Saubermacher-Komunala je bila podpisana v začetkumeseca februarja 2009. Vprvi polovici meseca marca sobili vsem gospodinjstvom, ki sovključena v sistem ravnanja s komunalnimiodpadki, razdeljeniVrečo s plastenkami odložimo na dan odvoza ob zabojnik za ostale odpadke.vreče in informativno gradivo. Vinformativnem gradivu so navedenanavodila za pravilno zbiranjeodpadnih plastenk, navedeniso urniki odvozov v letu 2009v posameznih naseljih ObčineBeltinci in ukrepi v primeru nepravilnegazbiranja oziroma oddajanjavreč. Zbiranje odpadnihplastenk v poskusnem obdobjuje za občane brezplačno, stroškeporavna Občina Beltinci skupaj spartnerji projekta. Prvi odvoz plastenkv Občini Beltinci je bil 14.aprila v naselju Lipa, ki so ga zaznamovaliv sodelovanju z OŠ Beltinci.Z namenom ozaveščanja inizobraževanja povzročiteljev sopripravili za učence tekmovanjev ločevanju odpadkov. Rezultatiprojekta so zelo pozitivni. V šestihmesecih so zbrali 19.740 kilogramovplastenk. Povprečnakoličina zbranih plastenk na gospodinjstvose je od začetnih 1,15kilograma povzpela na 1,84 kilograma(60-odstotno povečanje).Sistem rumene vrečeAnaliza ankete na vzorcu 186gospodinjstev v Občini Beltinci,ki so jo izvedli v minuli mesec,kaže, da si želi 88 odstotkov gospodinjstevnadgradnjo zbiranjaplastenk v vrečah. Tako bodo napobudo občanov in Občine Beltincis prvim novembrom 2009nadgradili poskusni projekt. Vprozornih vrečah, v katerih sodoslej zbirali izključno plastenke,bodo lahko občani oddajalitudi druge embalažne materiale,npr. plastične vrečke in folije,plastično embalažo tekočih pralnihsredstev, mehčalcev, šamponov,tekočih mil, tetrapak embalažomleka in sokov, pločevinke,očiščene plastične lončke, krožnikein pribor, očiščene konzerveitd. Gre za t. i. sistem rumenevreče. »Dosegli smo točko, ko selahko povzpnemo za stopničkovišje,« meni Dervarič. Skupajz občinami trenutno oblikujejonove standarde ravnanja z odpadki,ki vsebujejo poleg sistemarumene vreče še povečanjefrekvence odvozov frakcij z ekološkihotokov ter ločeno zbiranjepapirja in bioloških odpadkovv zabojnikih pri gospodinjstvihdoma. Upajo, da jim bo s skupniminapori uspelo prebroditivse ovire, predvsem administrativne,in da bo nov standard ravnanjaz odpadki v vseh 12 občinahzaživel že s prvim januarjem2010. »Naš glavni cilj je Za življenjavredno okolje, ki ga lahkodosežemo tudi tako, da deležlani ločeno zbranih frakcij v višini36 odstotkov dvignemo v naslednjihdveh letih nad 50 odstotkov.To naj bo zaveza tako nas kottudi vsakega posameznega občanain lokalne skupnosti,« končujedirektor podjetja.Timotej Milanov»Dosegli smo točko,ko se lahko povzpnemostopničkovišje.«

22 AKTIVNA STAROST8. oktober 2009 –Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev SlovenijeZamrznjene pokojnine znakslabe politike in gnile družbeVolitve so blizu in upokojenci si bodo zapomnili, kdo vse je pristavil lonček k zamrznitvi pokojninBesede Mateje Kožuh Novak,predsednice Zveze društevupokojencev Slovenije,so ostre kot britev, ki jo potemvzame v roke in pred javnostjoobrije golobrade menedžerje,pohlepne novodobne kapitalistein z njimi zlizane politiketer oblast. Zavzema se za pravičnejšodružbo, za zgled papostavlja preteklo ureditev, sčimer si v javnosti nabira številnezaveznike in nasprotnike.Veliko si je drznil govoritiže njen oče, kar ga je med drugovojno stalo življenja, MatejaKožuh Novak pa se tega neboji, ker je, kot pravi, njenaprednost pred mladimi v tem,da je tako kot vsi starejši ljudjev odhajanju. Boji pa se, da bo zbesedo v medijih ljudem dajalalažno upanje.Pomagali ste, da smo odprliHišo Sadeži družbe v MurskiSoboti, kjer bodo negovaliin ohranjali medgeneracijskeodnose. Kaj se je torejzgodilo z naravnimi medgeneracijskiodnosi ter povezanostjoin soodvisnostjogeneracij, da je zanje danespotrebna institucionalnapodpora?Vprašanje je, ali je institucionalnapodpora medgeneracijski povezanostires tako potrebna, kotpoudarjajo strokovnjaki v razvitemsvetu. Predvidevajo, da bododemografske spremembe, če sena njih ne bomo dobro pripravili,predmet medgeneracijskega konflikta,kjer lahko krajši konec potegnejostarejši, če se ne bodo organizirali,ali pa mlajši, če se bodostarejši dobro organizirali in medstarostnimi skupinami ne bo pravegadialoga.V velikih državah, kjer je velikazaposlitvena mobilnost, se medgeneracijskapovezanost izgubljaiz preprostega razloga, ker se generacijene morejo pogosto srečevati.Zato spodbujajo ljudi, datvorijo zunaj družin medgeneracijskesocialne skupine, ki jih nebo mogoče kar tako spreti medseboj, kar tako radi počno slabipolitiki in predstavniki kapitala.Res pa je, da slovenska družba šeni tipična razvita družba. Pri nasostane večina družin tesno povezanih,dokler živijo starši. Ko tiumrejo, gojijo medgeneracijskosožitje v svojih družinah naprejnjihovi otroci. To je v vseh dosedanjihkrizah omogočilo preživetjemarsikateri družini. Če papogledamo na pojav z očmi posameznika,pa je tudi druženjededkov in babic, ki tako redko vidijosvoje vnuke, z vnuki drugih,ki redko vidijo svoje dedke in babice,početje, ki bogati tako starekot mlade. Zato bi si želele nevladneneprofitne organizacije, kismo sposobne ustanavljati takecentre z minimalnimi stroški, natem področju večjo podporo lokalneskupnosti in države.Bo načrtovano spodbujanjestikov med generacijami prispevalok obuditvi pristnejšihodnosov med mladimiin starimi tudi v družini indružbi nasploh?Odnosi v družini so v marsičemodvisni od dohodkov članov družine.Bojim se, da bo v deželi, kjerso zaposleni pod takimi pritiski,kot so trenutno v Sloveniji, kjer lastnikikapitala varujejo svoj dvomljivoprisluženi kapital tako, daodpuščajo delavce, država pa varčujez zamrzovanjem dohodkovnajrevnejših, hudo trpelo tudi sožitjev družini.Kako se bo odločal sin, ki moramami plačevati oskrbo in otrokomkupovati čevlje za šolo, panima denarja za oboje? Obsojampolitike, ki si ne upajo obdavčitibogatih in siromašijo najbolj siromašne.Medgeneracijski centri, kjer sebodo mladi in stari znali prilagajatidrug drugemu in tolerirati drugdrugega, bodo nedvomno prispevalik boljšemu medsebojnemurazumevanju v hitro starajočise družbi. To pa nikakor ni lahkodelo, saj smo vsi polni predsodkov,mladi o starih in stari o mladih.Se strinjate z mnenjem, daso upokojenci danes najboljorganizirana interesna skupinav državi – tako s svojimidruštvi kot stranko upokojencev?Ne vem, če smo najbolje organiziranainteresna skupina, smo panedvomno najbolj številna in najboljmodra skupina prebivalstvaz največ izkušnjami in veščinami.Nam pa prav tako kot drugim skupinamcivilne družbe manjka samozavesti,ne zavedamo se svojepotencialne moči in ne poznamoPrepričana sem, dabomo šli na naslednjevolitve sindikatiin upokojenci skupaj,da bomo izbiraliljudi z neomadeževanopreteklostjo,ljudi, ki bodo znovazagnali razvoj našedružbe v pravo smer– v medsebojno strpnost,solidarnost,v spoštovanje različnostiin v družbo, kise zaveda medsebojneodvisnosti vsehgeneracij.metod izražanja aktivnega državljanstva.Ne zavedamo se, da soposlanci državnega zbora našipredstavniki pri skupni vreči. Znjimi moramo zato neprestanokomunicirati, spremljati njihovodelo, jih zavezovati, da bodo glasovaliza ljudi in ne za bogato manjšinoali za tuji kapital. Prav tako semoramo tehtno, na podlagi spremljanjavseh njihovih aktivnosti vparlamentu, odločati o tem, ali jihbomo še volili ali ne. Žal smo Slovencikot narod premalo samozavestni,pustimo, da nas tisti, ki kujejoiz politike denar za svoje žepe,civilni in cerkveni, razdvajajo. Prevečkratse odločamo, da bomo nekogavolili, ker je desni ali levi, vresnici pa so vsi, ki so v parlamentu,razen redkih posameznikov, kipa parlament praviloma zapuščajo,utrjevalci grobega kapitalizmav Sloveniji. S svojimi odločitvamisiromašijo večino na račun bogatein vplivne manjšine. Mi starejšivemo, kako smo živeli v družbi, kije gojila pravilo enakosti, ki je dajalavsem ljudem delo, ki je na podeželjugradila tovarne in ki je odpiralaambulante ter šole v majhnihkrajih. In ki je, če hočete, prineslatudi kmečke pokojnine. Ambulanteiz majhnih krajev že izginjajo,šole bodo začeli tudi zapirati, sajmladi v domačem kraju ne dobijoveč dela. Mladim moramo dopovedati,da k profitu naravnana družba,ki gradi temelje na pohlepunajbolj bistrih, vodi v suženjstvoin ne v svobodo.V javnosti je precej odmevalavaša izjava, da so mlajšegeneracije upokojence potisnilev geto »varstva starejših«.V kakšnem smislu jesistem varstva starejših zaupokojence geto?Država in socialna stroka sta sev preteklosti s starejšimi srečevalile v času, ko so potrebovali pomočokolja – graditi so morali domoveza starejše, začeli so urejati službopomoči na domu. In tam so tudiostali. Pri varstvu starejših. Zamansmo opozarjali že ministra Drobniča,da za sedanje generacije starejših,ki vstopamo v starost mnogobolj vitalne in zdrave, ne more pisatistrategije varstva starejših, ampakstrategijo zdravega staranja.Od Drobničevih časov se ni velikospremenilo. V času prejšnje ministriceso po navodilih EU pisalistrategijo aktivnega staranja, pa sov njej popolnoma pozabili na nas,upokojence. Aktivno naj se starajostarejši delavci, naj torej ne odhajajov pokoj, ampak naj delajo. Kajpočnemo mi, upokojenci, pa državene briga. Pa bi jo še kako moralo!Če smo zdravi, smo tudi upokojenciproduktivni. Če smo zdravi,znižujemo stroške v zdravstvu. Česmo zdravi, lahko živimo v lastnihgospodinjstvih in ne potrebujemodomske oskrbe. Vse kar počnemov društvih upokojencev, je dejanskoskrb za lastno zdravje. Mlajši,ki na nas gledajo obremenjenis stereotipi o starcih in staranju,nam, namesto da bi nas spodbujalipri naši skrbi za zdravje, zamerijo,češ da se zabavamo in za zabavotrošimo denar. (Ki bi sodil njim?)Ker nas je vsak dan več, bi moraledržavne službe načrtno gojiti partnerstvos starejšimi, vzgajati mlajšev sodelovanju z nami, ne pa jimpoglabljati fobije. Vsak dan bi vamlahko povedala, kako se vladniuradniki obnašajo do nas starejšihtudi tedaj, ko mislijo, da so z naminajbolj prijazni. Uradnica v vladije bila hudo presenečena, ko smose negativno odzvali na njeno izjavo'Saj vas imamo radi!' Njene ljubezninič ne potrebujemo, želimoFotografiji: Jaka AdamičMladim moramo dopovedati, da k profitunaravnana družba, ki gradi temelje napohlepu najbolj bistrih, vodi v suženjstvoin ne v svobodo.pa, da nam prisluhne in se z namikot s spoštovanimi, izkušenimi inmodrimi ljudmi pogovori, do kakšnemere država lahko zadovoljinaše potrebe.V vseh sodobnih družbah sodimostarejši med najranljivejše skupineprebivalstva. Da si vlada upapotem, ko že devet let zmanjšujedohodke upokojencem, reševatidržavni proračun z zamrznitvijopokojnin, med upokojenci indružinskimi upokojenci pa je največrevnih, kaže na odnos te družbedo starejših. Trdim, da družba,ki ne skrbi za svoje najbolj ranljiveskupine, ki ne spoštuje starosti,ki ne zna uporabiti modrosti,nima možnosti za kakovostno preživetje.Upokojenci ste pri zbiranjupodpisov za izredni sklicskupščine Vzajemne dokazali,da ste zelo dobro organiziraniin da se lahkodoločenim nameram odločnozoperstavite. Kaj vas jespodbudilo k temu, da bostespodnašali nadzorni svetZdravstvene zavarovalniceVzajemna?Če ima človek 428 evrov pokojnine,kar je najnižja polna pokojnina,100.000 upokojencev paprejema manj kot toliko, zelo težkoplača vsak mesec 23,8 evra zadopolnilno zdravstveno zavarovanje.Pa je primoran, ker sicer nemore kupiti zdravil ali doplačatizdravstvenih storitev. Zato so naszačeli naši člani opozarjati, da moramonekaj narediti, da se bodota sredstva pravilno uporabljala.Res je, hitro nam je uspelo zbrativeliko pooblastil za sklic izredneskupščine. Bolj kot naši marljiviprostovoljci, katerih delo dobropoznamo in se nanje lahko vednozanesemo, pa me je presenetilareakcija številnih ljudi, ki so namposlali pooblastila neposredno naZvezo društev upokojencev. To jepokazalo, da je ljudem dovolj goljufijin zavajanj, da so samo čakali,kdo se bo prvi lotil razkrivati tognilo profitno naravnano družbo,kjer so posamezniki pripravljeniprodati še lastne otroke in starše,samo da se jim polnijo mošnjički.Upokojenci smo proces samo začeli,nadzorni svet Vzajemne, ki niopravil svoje funkcije, bomo zamenjalipredstavniki vseh struktur lastnikov,starih in mladih. Sredstva,ki jih mnogo ljudi tako težko prispevav blagajno Vzajemne, se morajoporabljati racionalno in samoza namen, zaradi katerega se zbirajo.Če boste upokojenci s svojozahtevo uspeli, ali bodo zatoimele mlajše generacije upokojencerajši? Bodo v tem dejanjures razpoznale uporzoper neoliberalno srenjo,ki po eni od vaših izjav zavajatudi otroke in vnuke?Vsaj trideset odstotkov pooblastilso nam poslali mlajši ljudje. Tiso zaradi negotovih služb in maltretiranjana delovnih mestih še vhujših stiskah, kot smo mi, starejši.Pri pokojninski in zdravstvenizakonodaji, višini osebnih dohodkovin višini pokojnin že aktivnosodelujemo s predstavniki sindikatov.Tako mi kot oni se zavedamo,da bomo lahko pritisnili nakapital in na od njega odvisno politikole z množičnostjo in enotnostjo.Prepričana sem, da bomo šlina naslednje volitve sindikati inupokojenci skupaj, da bomo izbiraliljudi z neomadeževano preteklostjo,ljudi, ki bodo znova zagnalirazvoj naše družbe v pravo smer– v medsebojno strpnost, solidarnost,v spoštovanje različnosti in vdružbo, ki se zaveda medsebojneodvisnosti vseh generacij.Pomembno načelo Zvezedruštev upokojencev Slovenijeje spodbujanje medsebojnesolidarnosti, ker dabrez tega po vašem sodobnadružba nima možnosti kakovostnegapreživetja. Kdoje torej danes s kom premalosolidaren? Koliko so upokojencisolidarni z aktivno populacijoin zaposleni z upo-

– 8. oktober 2009AKTIVNA STAROST 23kojenci, koliko upokojencimed seboj?Medsebojna solidarnost je vdružbi, ki se je znašla v recesiji, izjemnopomembna. Ohraniti moramoprvi pokojninski steber, kibo zagotavljal preživetje tudi tistimz najnižjo pokojnino, socialnetransferje za osnovno preživetjetistih, ki so se znašli v stiski,javni zdravstveni sistem, ki zagotavljaenak dostop vsem prebivalcem,in ohraniti moramo kakovostnejavne šole, ki bodo dostopnevsakomur. Vse to so sistemi, ki temeljijona medsebojni solidarnosti,ki so vrednote razvite družbe.V sodobni Sloveniji jih rušimo zaradiprevelikega pohlepa posameznikov.O tem, da starši še kako pomagamodružinam naših otrok, najbržnihče ne dvomi, seveda doklerin koliko moremo. Na podlagi ankete,ki smo jo izvedli med našimičlani, smo izračunali, da bi zneslapomoč staršev svojim otrokom invnukom, če ocenimo uro našegadela z 12 evri, v denarju celih 7,5milijarde letno! Več kot polovicistarejšim, ki živijo v domovih zastarejše, (do)plačujejo oskrbo njihoviotroci, za mnoge starejše, koobnemorejo, skrbijo otroci doma.Prostovoljci vemo, kolikokrat senam povrne dobro delo, ki smo gaopravili za človeka v stiski. V Zvezidruštev upokojencev starejši načrtnogojimo medsebojno pomočprav s to mislijo: če bom danes jazpomagal sosedu, imam večjo možnost,da bo nekdo pomagal meni,ko bom jaz obnemogel.Žal pa tudi mi nismo imunipred taktiko vseh vladarjev, koskušajo svojo oblast utrjevati zvzbujanjem sovraštva in nestrpnostimed ljudmi. V zvezi prevečkratslišim pripombe na račun tistih, kizaradi kakršnegakoli razloga nisodelali polno delovno dobo, češ daimajo glede na tiste, ki so jo opravili,prevelike pokojnine, bolje socialneprejemke. Opraviti imamoz dvema problemoma. Pokojnineza polno delovno dobo so absolutnoprenizke, kot je prenizkatudi minimalna plača, na kateritemelji sistem pokojnin. Človek sštiridesetimi leti delovne dobe bimoral imeti pokojnino vsaj dvajsetodstotkov nad pragom revščine.Drug problem pa so sredstva,ki so nujno potrebna za osnovnopreživetje. V razviti državi bi moralimeti vsak državljan dohodek,ki doseže prag revščine. Ta je sevedaglede na število članov gospodinjstvarazlično visok. Kot so midejali na ministrstvu za delo, so letosizračunali, da je prag revščine560 evrov. Več kot 200.000 upokojencev,tudi tistih s polno pokojnino,ima nižjo pokojnino od pragarevščine, to pa ni prav.Kdo naj bo solidaren s tistimi,ki niso mogli iz kakršnegakoli razlogadelati polne delovne dobe,če ne mi, upokojenci? In kdo najbo solidaren z ženskami, ki so bilegospodinje, če ne me, ki vemo,kaj pomeni biti gospodinja? Ali sikmet in še bolj kmetica na staraleta res ne zasluži minimalne pokojnine,da ima vsaj nekaj svojegadenarja?Če že govorimo o solidarnosti,zakaj se vaša zvezane zavzema na primer tudiza večjo solidarnost v državi,na primer do marginalnein revne pokrajine, kot je Pomurje,ki jo zaznamujejo visokastopnja brezposelnosti,nizke plače, nizke pokojnine,negativna demografskaslika …?Pripisujete nam preveč moči.V javnost je naša zveza prišla šelez Vzajemno. Do sedaj novinarjevnaša stališča in aktivnosti niso zanimali.Premalokrat pišete, ko protestiramoproti premajhnim osebnimdohodkom, ko se v protestih,ki jih organizirajo sindikati, tempostavimo ob bok, ko neprestanoDa si vlada upa, potemko že devet letzmanjšuje dohodkeupokojencem, reševatidržavni proračunz zamrznitvijopokojnin, med upokojenciin družinskimiupokojencipa je največ revnih,kaže na odnos tedružbe do starejših.opozarjamo na prenizke pokojninein prenizke socialne dajatve, koaktivno iščemo starejše z nizkimidohodki ali drugimi potrebamiin jim skušamo zagotoviti pomoč.Na novinarsko konferenco letosmaja, ko smo s sindikati podpisalizahtevo državnemu zboru in vladi,da v imenu 700.000 ljudi zahtevamostriktno delitev javnega inzasebnega zdravstva, da zahtevamo,da se vsaki dve leti preveri javnazdravstvena mreža in popravi,če je potrebno, so prišli trije novinarji.Na vseh novinarskih konferencahopozarjamo, da se ne borimole za naše pravice, ampak tudiza pravice vseh tistih naših otrokin vnukov, ki so se znašli v stiski.Tega še nikoli nisem videla napisanegav medijih.Ena od aktualnih političnihtem je ta čas zagotovo vprašanjezamrznitve pokojnin.Kot veste, je DeSUS že pristal nadelno zamrznitev pokojnin, karje dejanje brez primere. Stranka,ki se razglaša, da predstavlja upokojence,samovoljno sklene kompromisz drugimi strankami, neda bi prisluhnila zahtevam svojeciljne skupine? Tudi ti nas jemljejoza svoje 'varovance', ki se ne znamoodločati sami, ampak se morajooni odločati za nas. Zamrznitevpokojnin, četudi je delna in predenso se kakorkoli dogovorili oplačah javnih uslužbencev, je varčevanjena račun najrevnejših vdružbi, teh pa je vsaj polovica upokojencev.To pa je znak slabe politikein gnile družbe. Nespametnapolitika je leta zadrževala plače vjavnem sektorju, medtem ko so sijih privilegirani med njimi ves časpovečevali. Hkrati je od leta 2000dalje zavestno zadrževala rast pokojninpod z zakonom dogovorjenimusklajevanjem. Naši strokovnjakiso izračunali, da smo odleta 2000 upokojenci pustili v državnemproračunu milijardo sredstev,torej 100 milijonov na leto. Stemi posegi v pokojninski sistemso spravili polovico upokojencevna rob preživetja. Na hrbtih tehzdaj rešujejo letni proračun! Nisosamo grabežljivi lastniki kapitalain zdravniki izgubili občutek zaspodobnost in sočloveka! Volitveso blizu, drugo leto županske, dveleti nato volitve v državni zbor.Upokojenci si bomo zapomnilivse, ki bodo pristavili svoj lončekk tem odločitvam.Med reformami, ki naj biohranile napredek in ravnovesjev družbi, je napovedanareforma pokojninskegasistema. Kaj menite o napovedanempoznejšem upokojevanju?Osnovni problem sedanjegapokojninskega sistema ni prezgodnjeupokojevanje, ampak prepozenvstop v delovno razmerje, očemer premalo govorimo. Predpetdesetimi leti je večina delavcevzačela delati z osemnajstim letomali še prej, sedaj pa šele po petindvajsetemletu. Ti ljudje bodo pripetinšestdesetih letih nabrali tolikodelovnih let, kot smo jih nabralimi. Nič kaj dosti več ne bodo delali,a bodo v šestdeseta leta starostivstopali v bistveno boljši kondiciji,kot smo mi ali generacije prednami. To pa zato, ker je danes šezelo malo težkih fizičnih del, kersedanje generacije manj kadijo inbolj skrbijo za svoje zdravje in kerje več izobraženih, z izobrazbo pase človeku bistveno dvigne verjetnost,da bo na delovnem mestuopravljal delo, ki ga rad opravlja.Če imaš rad svoje delo in te nihčene potiska v pokoj, boš sam želeldelati čim dlje. Zlasti, če ti bo državaomogočala po petdesetem letudodatno izobraževanje in strokovnopomoč, da boš našel letom primernodelovno mesto, in če bodajala bonuse za to, da boš delaldlje. Petinšestdeseto leto za upokojitevne sme biti in tudi v sedanjempredlogu ni fiksna starost.Da pa se mora prej ali slej izenačitidelovna doba obeh spolov, paje strokovnjakom jasno, saj so ženskemočnejši spol in gredo tudizaradi življenjskih navad v pokojv boljši kondiciji kot moški. Povprečnimoški danes uživa pokojninošestnajst, povprečna ženska padvajset let. Starši potrebujejo čimveč časa za vzgojo otrok, ko so timajhni, zato mora sodobna razvitadružba čim bolj pomagati z bonusimladim družinam. Rodnostine bodo prav nič dvignili z obljubamimladim ženskam, da bodona starost za vsakega otroka dobilebonus enega leta. Mlade ženskene razmišljajo o pokojnini.V Pomurju imamo gosto mrežodomov za starejše, ob javnihzavodih še več zasebnihs koncesijo, v njih pa živijotudi starostniki, ki bližje svojemudomu te možnosti nisoimeli. Je morda tudi to edenod znakov geta, sistema varstvastarejših do starejših inna drugi strani tudi getoiziranjanaše pokrajine?To, da morajo starejši iz Ljubljaneali Maribora, ki potrebujejodomsko varstvo, poiskati bivališčev Pomurju, je posledica premajhnegaobčutka za potrebe starejšihv teh dveh mestih in tudi preslaboorganiziranega pritiska starejšihna mestne svete. Spet smo priveščini aktivnega državljanstva, kiga mi, upokojenci, še ne obvladamo.Veliko domov ste v zadnjemčasu v Pomurju zgradili zaradi pričakovanjzasebnikov in županov,da bodo v naše domove drli Avstrijci.Ne vem, ali se bo to uresničilo.Tudi dotok iz Ljubljane in Mariborase bo ustavil, saj obe mesti graditadomove, domsko varstvo pa tudi niveč ali pa nikoli ni bilo optimalnarešitev za najstarejše. Kot pravijostrokovnjaki, prvi zasebni domoviže ostajajo prazni tudi zato, ker sopredragi in uporabnikom premaloponujajo. Kjer igra vlogo profit, sevedane more biti tako dobre oskrbe,kot je tam, kjer vsa sredstva, kiostajajo, namenjajo razvoju.Za Pomurje bi utegnilo biti velikoštevilo domov za starejše, čebodo polni, rešitev, saj omogočajodelovna mesta, ki jih bo glede nanaraščajoče število starejših vednoveč. Domovi bodo morali kombiniratidomsko oskrbo z oskrbo nadomu, ki je dejansko prihodnostživljenja v pozni starosti.Slovenska družba bo naslednjihnekaj desetletij storitvena družba,dela v pomoč starejšim pa bo vednodovolj, če bodo seveda pokojninedovolj velike, da bodo starejšito lahko plačali. Tu se v vsej golotividi povezanost družbe. Pokojnineniso stran vržen denar, ampakpomenijo vir novih delovnih mest.Morda se zdi tekstilnim delavkam,ki so delale na normo, delo s starejšimiljudmi prezahtevno ali celomanj vredno (kar pa dvomim, ženskeso vedno pripravljene zagrabitiza vsako delo), vendar tudi todelo lahko človeka zelo zadovolji.Res pa je, da je sorazmerno slaboplačano, kar je spet vezano na plačilnosposobnost uporabnikov innjihovih otrok. Zato tisti, ki morajomesečno (do)plačevati za domskovarstvo svojih staršev, prav gotovone bodo podprli zamrznitvepokojnin.Matejo Kožuh Novak je javnostspoznala kot odločnoKako privarčevati, je v današnjihčasih vprašanje, kisi ga postavljamo na vsakemkoraku. Odgovor nanj imajov trgovinah Tuš, saj njihovizvesti kupci prihranijo več.Pa poglejmo …Svežina, kakovost incenovna ugodnostPestra ponudba kakovostnihizdelkov po ugodnih cenah veljaza vse Tuševe kupce. ČlaniTuš kluba pa lahko poleg tega vtrgovinah Tuš izbirajo tudi medveč kot 1500 izdelki z vsakokratznižanimi cenami. Bodite pozornina oznako ´Tuš klub akcija´,sogovornico, ki se ne ustrašiniti novodobnih menedžerjevin ki javno govori brezdlake na jeziku. Od kod vammoč za takšno držo?Imam jo v genih. Moj oče je vdrugi svetovni vojni izgubil življenje,ker je preveč govoril. Šele posmrti so ga naredili za belogardista,da so opravičili njegovo smrt.V genih imam tudi občutljivostza krivice, ki jih eni ljudje delajodrugim. Zelo sem ponosna na svojrod. Moj stari oče je iz obrtne delavnicenaredil prvo tovarno naDolenjskem. Najprej je ob tovarnisezidal stanovanja za svoje delavce.Nikakor ne morem razumetipohlepa ljudi, ki sem jih nekočpoznala kot poštene, skrbne upravljavcetovarn, kot poštene, skrbnezdravnike. Saj ti obilica denarjane more prinesti sreče, še posebejne, če živi v sosednji hiši družina,ki nima kaj dati v lonec. Kako semorejo tako sposobni ljudje slepitiz mašili, da znajo ljudje preživetitudi z 200 evri? Ali jih ni sramsamo pomisliti na to? Naj samiposkusijo s tem denarjem preživetien teden! Kje je njihova človečnost?Grozljivo je dejstvo, dase večina izobraženih ljudi pehav senco tistih najbogatejših, medLionse in druge viteške klube, nanjihove bale, poroke, na partijegolfa in veseljačenja samo zato, dabi bili 'in'. Da hitijo kupovati štiripogonske'enoprostorce', da bodoljudje vedeli, kam spadajo, da zidajosodobne gradiče, da se ločijood navadnih ljudi. Če bi ne počelitega na plečih vedno bolj siromašnetretjine prebivalstva, bi se mismilili, saj dajejo taki užitki premalozadovoljstva. In ves čas se morajoprilizovati tistim, ki imajo več.Rada bi živela v deželi, kjer sosedsosedu ne zavida, kaj ima nakrožniku. Tako deželo smo imeli,ugodnosti v Katalogu želja, akcijo´Mojih 10 najljubših´ in nagradnoigro, v kateri vam vsakih 14dni podarijo kar 5.000 evrov.Članstvo vTuš klubu jebrezplačno in brezobveznostiVi le izpolnite pristopni vprašalnikin Tuš klub kartico obvsakem nakupu pokažite blagajničarki.Poleg ugodnosti v trgovinahin drogerijah boste tako lahkokoristili še številne druge.Tušmobil –brezplačni mobilnipogovoriZ nakupi v trgovinah in drogerijahTuš se zbirajo na Tuš klubkartici brezplačne Tušmobil minute.Postanite uporabnik Tušmobila,povežite svojo Tuš klubkartico s telefonom in se pogovarjajtebrezplačno.Cenejše gorivo naTuš OiluOb nakupih v trgovinah indrogerijah Tuš se vam na vaši Tušklub kartici zbirajo popusti zacenejše gorivo, ki jih lahko izkoristitena bencinskih servisih TušOil. Gorivo lahko nato točite cenejetudi do 5 centov za liter.pa smo jo zaradi neizmernega pohlepanekaterih izgubili.Na koncu pa – starejši imamoprednost pred mladimi generacijamitudi zato, ker odhajamo. Kajnam pa morejo novodobni menedžerji?Lahko bom po njihovi zaslugiprej odšla, to pa ne bo takohuda škoda. Sicer se pa na naše govorjenjepožvižgajo. V oblasti imajotiste, ki nam uravnavajo življenje.Torej imajo v oblasti tudi našaživljenja. Zamrznitev pokojnin jenajbolj nazoren dokaz.Nekje ste dejali, da ste tudisami ekshibicionistka, torejda se pojavljate v javnosti inmedijih. Ali mediji vaše pojavljanje»uspešno« prodajajo?Ko sem bila v parlamentu, semodkrila, da mi ni težko komuniciratiz mediji. Ugotovila sem, daznam napisati ljudem razumljivein všečne prispevke. Zato mi tudina mestu predsednice Zveze društevupokojencev Slovenije ni težkoopravljati ta dela. Se pa bojim,da me bo to neprestano pojavljanjev medijih pokvarilo – bojim se,da se bom začela medijem vsiljevati,da bom začela misliti, da imamvse prav, saj če nisi na mestih, kjerdaješ denar, ljudje težko zberejodovolj volje, da bi te javno kritizirali,bojim pa se tudi, da bom izgubilazasebnost. Na starost pa človektako rad počne vse tisto, česarv mladih letih ni mogel. Najbolj pase bojim tega, da bi dajala ljudemlažno upanje. Trudim se, da bi leprenesla primere dobrih praks,ki so jih preizkusili starejši v boljrazvitih družbah, v naš prostor. Trdnosem prepričana, da lahko slovenskacivilna družba, če bo nastopalaenotno, usmeri tiste, ki vodijoslovensko družbo, v smer, ki je prijaznado vsakogar, ne le do bogatemanjšine.Majda HorvatVas zanima, kako prihraniti?Tuševi kupcipoznajo odgovor!Izjemno ugodna Tušklub potovanjaAtraktivno in zelo ugodno ponudboTuš klub potovanj si lahkoogledate na www.tus.si ali pokličetena brezplačno tel. št. 080 2170. Poleg nizke cene vam v Tušuponujajo tudi odlične možnostiplačila.Zadovoljni?Sicer vam vrnemodenar!Našteto pa še ni vse. V vseh trgovinahTuš vam za kakovost insvežino ponudbe jamčijo z vračilomdenarja. Če torej z izdelkom,kupljenim v trgovinah Tuš, nistezadovoljni, ga prinesite nazaj. Neda bi vam bilo treba pojasnjevati,vam kupnino za izdelek pri blagajnivrnejo.Vprašajte Tuševe prodajalke inz veseljem vam bodo pomagale.Engrotuš, d. d., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje

24 AKTIVNA STAROST8. oktober 2009 –Oskrbovana stanovanja so varno okolje za starejše ljudiMed domom in domomje stanovanjeV Ljutomeru prihajajo na zajtrk in kosila, sodelujejo pa tudi na prireditvahOskrbovana stanovanja so posebejzgrajena in opremljena za potrebegibalno oviranih ljudi. Namenjenaso ljudem po petinšestdesetem letustarosti, katerim zdravje še dopušča,da živijo samostojno, lahko pa zaprosijoza pomoč pri gospodinjstvu aliosebni negi, ki jo kot storitve ponujajobližnji domovi za starejše ljudi.Stanovanja so tudi opremljena z napravoza klic v sili. V Sloveniji je 105oskrbovanih najemnih stanovanj,ki so v lasti Nepremičninskega skladaPokojninskega in invalidskega zavarovanja.Med prvimi so jih sedempred šestimi leti zgradili v Ljutomeru,sedaj pa jih enaindvajset gradijotudi v Murski Soboti.Oskrbovanih stanovanj je vse več, sajzapolnjujejo vmesni čas in prostor meddomom in odhodom starostnika v domza starejše. »Odhod v dom je za človekavelika sprememba, zato je dobro, če jetu še vmesna oblika pomoči,« je povedalBoris Sunko, direktor Doma starejših občanovLjutomer, ki za ljutomerska oskrbovanastanovanja zagotavlja tudi različnestoritve. Ob socialnem vidiku pa jepomemben tudi drugi, in sicer, da starejšiljudje lahko zapustijo preveliko hišo alistanovanje, ki je polno ovir in ki ga je, čev njem živijo sami, tudi težko vzdrževati.Oskrbovana stanovanja so zanje varnejšeživljenjsko okolje, s sklicem v sili pa lah-ko tudi vsak trenutek pokličejo pomoč.Stanovalci oskrbovanih stanovanj v Ljutomeruveliko pomoči iz doma starejšihzaenkrat ne potrebujejo, saj so še pri močehin lahko sami poskrbijo zase. To pa jezanje tudi cenejše, saj morajo ob stroških,ki jih imajo z najemom, in stroških bivanjav stanovanju plačati tudi dodatne storitvedoma starejših. Nekaj jih vendarle prihajaNepremičninski sklad Pokojninskega in invalidskega zavarovanja gradi v Murski Soboti enaindvajsetoskrbovanih najemnih stanovanj, šest jih bo velikih od 32 do 37, enajst 42 in štiristanovanja od 56 do 61 kvadratnih metrov. Foto: N. J.v dom na zajtrk in kosilo, nekateri pa prinašajov pranje perilo. O tem se z vsakimstanovalcem posebej dogovorijo. Oskrbovanastanovanja so z domom starejših povezanatudi s klicem v sili, na katerega seodzove medicinska sestra ali zdravstvenitehnik, ki lahko takoj prihiti na pomoč.Stanovalci oskrbovanih stanovanj sepo želji lahko prosto vključujejo tudi vvse dejavnosti doma starejših. »Mi jih vabimoin nekateri so skoraj vsak dan prinas, nekateri pa se nikoli ne oglasijo,« pojasnjujesogovornik.S spremembo odnosa do domov zastarejše, ki se je bistveno spremenil v zadnjihdesetih, morda petnajstih letih, ljudjetudi lažje sprejmejo oskrbovana stanovanja.Še pred nekaj leti je veljalo mnenje, dase je domov za starejše bolje izogibati injih postaviti tja nekam v ozadje in ne vmestno središče, danes pa je ta stik iskanin želen. Oskrbovana stanovanja, zgrajenablizu domov za starejše, so zato danesprednost. »Bližina je pomembna tudi zadomove, saj lahko spoznamo stanovalceoskrbovanih stanovanj, ki potem pridejok nam, prej pa tudi navežemo stik z njihovimisvojci,« je povedal Boris Sunko.Zaradi potrebe človeka, da čim dlje živisamostojno, bo v smeri uvajanja bivalnihskupnosti v prilagojenih stanovanjih tekeltudi razvoj domov za starejše.Majda HorvatOskrbovana najemnastanovanja v Murski SobotiNepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja gradi nakrižišču Ulice Staneta Rozmana in Gregorčičeve ulice v Murski Sobotienoto doma starejših občanov in objekt z oskrbovanimi najemnimi stanovanji.Oskrbovana najemna stanovanja bodo namenjena starejšim od 65let, ki jim zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje. Objekt bo obsegalpritličje, nadstropje in mansardo, v njem pa bo 21 stanovanj, ki bodoarhitekturno prilagojena bivalno oviranim osebam, z dvigalom. Stanovanjabodo imela že opremljeno kuhinjo in kopalnico ter napravo za klic v sili 24ur na dan.Utrinki iz življenja spogledom v prihodnostDom starejših Lendava seže 15 let zapisuje v zgodovinosvojega kraja. Leta 1994 jesprejel prvih 32 stanovalcev izdoma v Rakičanu. Že na začetkurazmere niso bile najboljše,potrebe po namestitvahpa so presegale zmogljivosti.Leta 1999 so začeli nadgradnjodoma ter dozidavo prostorovdnevnega centra invečnamenske dvorane. Naslednjeleto je dom pridobil 26postelj, skupaj jih je zdaj 148.S tem so bile ustvarjene možnostiza opravljanje dnevnegavarstva.Povečane zmogljivosti so narekovalepovečanje kuhinje, gradnjodomske kapelice, klimatiziranjenotranjih prostorov inureditev primernih prostorov zastanovalce z demenco.Po štirih letih prizadevanj se jekončno začela investicija za izgradnjodveh gospodinjskih skupnosti.Kmalu bo zaživela še dejavnostv dveh novih bivalnih skupinah, vkaterih bodo imeli stanovalci priložnostpo zgledu družinskega življenjadeliti in ustvarjati vsak danv manjšem in preglednem življenjskemokolju. Na področju strokovnegadela je poudarjena stalnapozornost novim načinom dela sstanovalci z demenco, uporabi kinestetike,bazalne stimulacije terdrugih sodobnih metod dela. Poudarjenoje individualno načrtovanjestoritev z nenehno skrbjo zaspoštovanje temeljnih pravic in potrebstanovalcev, za polno spoštovanjeosebnosti vsakega stanovalca,njegovega dostojanstva, osebneintegritete in zasebnosti ter za prijetnobivanje in dobro počutje.In pred kakšnimi izzivi smo?Število postelj je še vedno premajhno.Trenutno je še 122 nerešenihpopolnih vlog. Glede na razmerev Prekmurju bo v prihodnjihletih postelj dovolj ali celo preveč.Če bo v bližnji prihodnosti sprejetzakon o dolgotrajni zdravstveninegi, bo presežek posteljnih zmogljivostirealno dejstvo. Problem jezaradi izrazito restriktivne politikein krčenja programov za izvajanjezdravstvene nege. Ključni problempa je financiranje dejavnosti,kajti gre za najbolj ranljive skupinenaših državljanov. Če bodo tisti, kio tem odločajo, znali in hoteli dativ ospredje kakovost življenja našihbabic in dedov in navsezadnje nassamih čez nekaj let, bodo nakazaniproblem hitro rešili.Direktoricamag. Angela HozjanNa voljo bo 6 stanovanj površine 32–37 m 2 (najemnina za 33 m 2 velikostanovanje bo okvirno 140 EUR), 11 stanovanj površine 42 m 2 (najemninaza 42 m 2 veliko stanovanje bo okvirno 180 EUR) in 4 stanovanja površine56-61 m 2 (najemnina za 57 m 2 veliko stanovanje bo okvirno 235 EUR).Objekt je v gradnji, zato so možna odstopanja od navedenih površin.V najemnino niso zajeti stroški, ki jih bodo po dejanski porabi zaračunalidobavitelji in izvajalci za porabljeno energijo in vodo, RTV-prispevek, skupniobratovalni stroški hiše, stroški storitev osnovne in socialne oskrbe terstroški za celodnevno telefonsko nujno pomoč (klic v sili) in morebitni drugistroški v zvezi z uporabo stanovanja. Najemniki bodo lahko za plačilonaročili storitve Doma starejših Rakičan po svojih željah in potrebah.Stanovanja bodo vseljiva predvidoma jeseni 2010.Prijave za najem oskrbovanih stanovanj bo Nepremičninski sklad PIZ zbiralz razpisom, ki bo objavljen v začetku leta 2010 v lokalnem časopisuin spletni strani www.ns-piz.si. Na telefonsko številko 01 300 88 11 lahkosporočite svoje podatke in ob izidu razpisa vam bomo poslali vse dokumenteza prijavo.Informacije:Nepremičninski skladpokojninskega in invalidskegazavarovanja, d. o. o.,Mala ulica 5, 1000 Ljubljana,telefon: 01 300 88 11,spletna stran: www.ns-piz.si.

– 8. oktober 2009AKTIVNA STAROST 25Berta Kološa in njen smehVseh bolečin se zgolj ssmehom ne da zdravitiLjudi, ki se oprimejo podobe starca, tok neusmiljeno buta ob čeriBerte Kološa vprašanje, kolikoje stara, ne spravlja v zadregoin gladko pove, da jihima dvainsedemdeset. Pa jihsploh ne občuti kot starost.»Brž se furt vglih počutim.Mlado. Nej vredi tou? Te tudinemaš problemov s staranjem,«je dejala in se pri temsmejala, kot bi stresala orehe.Blizu ji je misel, da je človekstar takrat, ko se več ne veseli življenja,sama pa se ga veseli, into zelo močno. Natančno ve, zakajobstaja na tem planetu, in danjena bit ali duša ali anima negre v nič, ampak odhaja drugam,kjer bo nadaljevala življenje. Ravnozato ji je cilj, da polno živi žev tem življenju, da vsakomur želidobro, mu pomaga in je polna ljubeznido stvarstva, ki zajema vse.To je zanjo vir sreče. »Srečna sem.Zakaj ne bi bila. Nič me ne boli inlepo mi je tako, da sploh ne opazim,da se staram,« pripoveduje.Zadovoljstvo ji dajeta zemlja invrt, ki ju obdeluje na naravi prijazennačin, še posebej pa jo izpopolnjujedotik s prstjo. Grebepo njej z rokami in jo prekopava,vendar si redkokdaj nadene rokavice.»Nič me ne moti, da so umazaneod zemlje,« razlaga. Delavneroke pač ne kazijo njenega videzaurejene ženske z mladostno frizuroin ličilom na obrazu. K temusodi tudi lepa obleka, čeprav zaraditanjše denarnice ni po zadnjimodi, a se še vedno najdekaj v omari iz časov, ko je bila zaposlenav Muri. Brez pomislekovvzame in obleče tudi stvari, ki jihdobi. Zato pa jo pri ljudeh njenihlet moti, če nič ne dajo na nase, seoprimejo podobe starca in se prepustijotoku, ki jih potem neusmiljenobuta ob čeri. »Jaz pa se udejstvujemtu in se udejstvujem tam.Letos sem sodelovala pri snemanjufilma, sedaj sem v gledališčuin vsako jutro, draga moja, telovadim.Mislim, da tudi to veliko pripomorek mojemu počutju,« pripovedujeBerta. Ko je bila mlajša,jo je večkrat kaj usekalo v hrbtu,potem pa je z jogo našla sozvočjev telesu.Delati na sebi in zase je zanjopomembno, vendar to za polnostživljenja ni dovolj. Treba je delatitudi za druge, še posebej, česo potrebni pomoči. »Vedno skuhamveč, kot sama pojem, in potemto delim po bloku. Po temsem znana. Včasih tudi koga kamzapeljem, pomagam pa tudi alkoholiku.V krogu družine sem imelaalkoholika in vem, kaj je to. Toje bolezen, tako kot je bolezenodvisnost od drog, ljudje pa solahko odvisni tudi od hrane in sez njo tolažijo,« razmišlja.Berta že leta ne je mesa, saj jezoper ubijanje živali, ki živijo znjo. Riba ji ni več tako blizu, sajživi v vodi. Nekaterim takšno njenoprehranjevanje na začetku nišlo v glavo, sedaj pa je pri ljudehže bolj domače in tudi njo nimajoveč za tako malo … prismuknjeno.»Vse potrebuje svoj čas. Mordatudi spoznanje, da se ima človeklahko lepo v družbi, ne da bi jedelFoto: Nataša Juhnovin pil. Se pa na mizi vedno najdetudi kaj zame, če ne drugega hrens smetano, ki si ga namažem nakruh,« pripoveduje sogovornica.Berta ima rada veselo družbo,kjer se lahko smeji do onemoglosti,prilagodi pa se tudi resnimljudem. Če se le da, kakšno okro-glo spusti tudi v takem krogu, davsaj omehča razpoloženje. Zelodobro se počuti med mladimi, nehodi pa k upokojencem. »Zdi semi, da nekako ne sodim tja. Mordazato, ker mi je vse skupaj preresno,«pravi Berta. Z veseljemprihaja med ljudi, ki se družijozaradi enake bolezni ali potrebujejonjeno pomoč, morda samosmeh. Včasih ji kdo celo pove, damu veliko pomenita že njen smehin dobra volja. To, da se rada smeji,ji je dano, njeno poslanstvo natem svetu pa je, da to dobro voljorazdaja naprej.Vseh bolečin pa se tudi s smehomne da zdraviti. Berto močnoskeli, ko vidi, kako si nekateriv naši družbi kopičijo kapital,delavci, ki so to pomagali ustvarjati,pa prejemajo plačilo, s katerimkomaj preživijo. Čeprav si ježe večkrat rekla, da poročil večne bo poslušala, tega vendarlene zmore, potem pa zaradi kriviczelo trpi. »Boli me, da ničesarne morem spremeniti,« pravi. Nekajpa vendar. Z denarjem, ki gaima, shaja, pa še radodarna je. Obtem pa presenečena ugotavlja, dačeprav komu kaj da, njej nič nemanjka.Majda HorvatDom starejših DanijelaHalasa Velika Polanavasi štorkelj, središču vasi VelikaPolana dobiva svojo konč-Vno podobo Dom starejših DanijelaHalasa, katerega investitor jedružba POGAČA, d. o. o., izvajaleckoncesijske dejavnosti institucionalnegavarstva starejših pa ČE-BELA dnevno varstvo Karitas. Idejao gradnji doma je nastala že leta2006, v letošnjem letu pa postajaresničnost in januarja 2010 bodom sprejel prve stanovalce.Domu Danijela Halasa boV prostora za 66 stanovalcev,in sicer v 20 enoposteljnih in 23dvoposteljnih sobah. Vsaka soba s prijetim ambientom jedilniceima lastno kopalnico. Večina sob in prostori za dnevno varstvo, vima balkon, kjer bodo stanovalcilahko uživali na svežem zragaoddelka. V drugem in tretjemlevem delu pa prostori varovaneku.Ob vhodu v objekt vas bo ob nadstropju so razporejene enosprejemnempultu in hišnem bifejupozdravil receptor, ki vam strani hodnika sta skupni dnev-in dvoposteljne sobe, na vsakibo posredoval želene informacijein vas povabil, da se okrepčate govalna kopalnica. V drugemni prostor s čajno kuhinjo in ne-ob kavici ali brezalkoholni pijači. nadstropju so prostori delovnePoleg sprejemnice so v desnem terapije in fizioterapije, v katerihbo stanovalcem pritličnem delu objekta kuhinjaomogočenočim bolj aktivno preživljanje prostegačasa. Stanovalci bodo prosteurice lahko namenili obiskudomske kapelice, v kateri bodopredvidoma enkrat mesečno inob večjih praznikih svete maše.Predstavljeni prostori bodo dobilivsebino šele, ko jih bodonapolnili stanovalci. Ti bodo ssvojimi besedami in dejanji prispevalik prijetnemu bivanju vsehstanovalcev v domu. V okviru navedenegavas vabimo, da nas vsakdelovnik med 8.00 in 12.00 pokličetepo tel. na št. 05 908 06 19 indobili boste vse informacije o bivanjuv Domu Danijela Halasa vVeliki Polani. Prav tako so dobrodošlevaše donacije za dokončanjeinvesticije, ki jih lahko nakažetena TRR: IBAN SI56 2490 09010044 302 (Raiffeisen Banka, d.d.). Vljudno vabljeni, da se že danesodločite za bivanje v našemdomu in da se nam pridružite naslovesnosti blagoslova doma med15. in 20. januarjem 2010.Dom starejših Rakičanz enoto Sveti JurijDom starejših Rakičan jeeden izmed večjih in najstarejšihdomov v Sloveniji, sajdeluje že od leta 1951. Uradnazmogljivost doma je 269 postelj,vendar imamo v zadnjihletih povprečno tudi do 295stanovalcev. Njegova ustanoviteljicaje država, zadovoljujepa predvsem potrebe po zavodskemvarstvu starejših izobčin Upravne enote MurskaSobota. Od novembra 2007ima tudi enoto pri Svetem Jurijuv Občini Rogašovci, kjergre za javno-zasebno partnerstvo.Enota sprejme 35 stanovalcev,večina jih je iz tistegadela Goričkega.Dejavnost doma obsega bivanje,oskrbo in zdravstveno nego starejših.Stanovalci bivajo v eno-, dve-,tri- in štiriposteljnih sobah v negovalnemin stanovanjskem delu.Imamo tudi varovani oddelek za20 ljudi, namenjen starejšim, ki sozboleli za demenco in potrebujejospecifično obravnavo.Zelo pomembna dejavnost jepriprava starostnika na sprejem.Naša socialna služba zato sodelujes stanovalcem in njegovimisvojci že pred sprejemom in ponjem ter ves čas bivanja v domu.Zdravstveno nego in oskrbo vdomu izvajajo strokovno usposobljenidelavci: diplomirane medicinskesestre, zdravstveni tehniki,bolničarji in bolniški strežniki.Pomembni pri oskrbi in predvsempri ohranjanju fizičnih inpsihičnih sposobnosti stanovalcevsta službi fizioterapije indelovne terapije, ki se uspešnoDom starejših Rakičanima dolgoletnotradicijo, prekrasnolokacijo z veliko zelenihpovršin, enostavnodostopnostza svojce, bližinobolnišnice, srednjezdravstvene in biotehniškešole tervrtca, kar omogočaodlično medgeneracijskosodelovanje.vključujeta v celovito obravnavoposameznika.V kuhinji pripravljamo polegobrokov za stanovalce doma še kosilaza zunanje uporabnike, ki jihpripeljemo tudi do naročnikov.Stanovalci se lahko vključujejov aktivnosti doma, kot so jutranjatelovadba, druženja, delov delovni terapiji, sodelovanje vdomskem pevskem zboru, obiskiverskih obredov. Zelo veliko je vdomu različnih prireditev v sodelovanjuz zunanjimi sodelavci,kot so vrtci, šole, društva in krajevneskupnosti. V domu delujetudi več skupin za samopomoč,zelo razvito je še prostovoljstvo,ki ga izvajajo predvsem dijaki srednjihšol in drugi občani.Naši cilji za jutri so povečati kakovostbivanja stanovalcev s celovitoobnovo doma in povečatimožnosti za sprejem dementnihstarostnikov, v Murski Soboti pabomo predvidoma naslednjo jesenodprli Center za starejše, kibo enota Doma starejših Rakičan.Tam bo deloval tudi Dnevnicenter za starejše, ti pa bodo imelimožnost bivanja v oskrbovanihstanovanjih.

26 AKTIVNA STAROST8. oktober 2009 –Babice in dedki ne posedajo več za zapečkomPlesali bi noč in danLjutomerski upokojenci mislijo tudi na mlajše rodove»Komaj čakam, da pride torek,ko imamo plesne vaje. Kozaplešemo, izginejo vse bolečinein slabe misli, zato pravim,da je ples zame kot terapija,in ne vem, kaj bi bilo, četega ne bi imela,« pravi MarijaBalažic, ki že 14. leto plešepri folklorni skupini Društvaupokojencev Ljutomer. SočlanaElizabeta in Anton Prelog,ki sta tudi umetniški vodjiskupine, pa jo dopolnita:»Prej, ko smo bili še zaposleni,ni bilo časa za take stvari,zdaj pa lahko končno naredimotudi nekaj za svojo dušo.«Tako o razlogih, zakaj se v pokojuraje vrtijo po plesišču, kotda bi posedali doma, razmišljajotrije upokojenci folkloristi, kišele v zrelih letih življenja lahko vpolnosti uživajo ljubezen do plesa,ki je v njih, kot pravijo, vednotlela. Poleg tega, da jim prinašasprostitev, rekreacijo, bolj pestropreživljanje prostega časa, jim sodelovanjev folklorni skupini velikopomeni tudi zaradi druženja,saj so postali pravi prijatelji,ki skupaj praznujejo rojstne dnevein druge osebne praznike, nagostovanjih po različnih koncihSlovenije in v tujini spoznavajonove kraje in ljudi, povezuje pajih tudi višji cilj ohranjanja starihobičajev in kulturne dediščine.»Večino plesov, pesmi in ljudskihobičajev, s katerimi nastopamo,Folklorna sekcija Društva upokojencev Ljutomer je nedavno proslavila 25-letnico. Foto: B. Ksmo že videli in doživeli pri našihstarših, ko smo bili otroci.Radi bi, da bi se v taki obliki, kotsmo jih sami spoznali, ohranili zamlajše rodove, zato jih izvajamotake, kot so bili, brez sodobnihvložkov, kot to počnejo v nekaterihdrugih folklornih skupinah,«je povedala Elizabeta Prelog.Naštudiranih imajo štirinajstrazličnih plesov, značilnih zavzhodno Štajersko, med njimi šamarjanko,štarejiš, zibenšrit, trojko,mlinček, kosmatačo, pri katerihjih na diatonično harmonikospremlja ljudski godec StankoPerhač. Zelo se trudijo, da nobennjihov nastop ni čisto enakdrugemu, za to pa sta odgovornaprav zakonca Prelog, ki kotvodji skupine pripravljata različnesplete plesa, petja in prikazaljudskih običajev. Kot sta dejala,jima vodenja skupine ni bilo težkoprevzeti, ker so se veliko naučiliže pri njunih predhodnikih,predvsem pri Vekoslavu Potočnikuin njegovi ženi Marici, takoda sama samo skušata nadaljevatinjuno delo.Zdajšnja zasedba upokojenskefolklorne skupine, ki jo sestavljapet parov, res gradi na trdnih temeljih,starih že 25 let, saj je nedavnominilo prav toliko časa odustanovitve folklorne sekcije priDU Ljutomer in v tem obdobjuso si ustvarili dobro ime, tako dajih vabijo na nastope po vsej Prlekiji,gostujejo tudi drugod podržavi, bili pa so tudi že na Hrvaškem,Madžarskem, v Avstrijiin Nemčiji. Lani so našteli kartriindvajset nastopov in pri takiaktivnosti skoraj nimajo časa razmišljatio križih, ki jim jih nalagajoleta. Kako jih ples ohranja čile,najbolje dokazuje njihov najstarejšičlan Štefan Kolmanič, ki imaže 82 let, a se kljub temu na plesiščuvrti kot mladenič in celo pravi,da bi to počel noč in dan. Znjim pa se strinjajo tudi preostaličlani skupine.Petra KranjecDom starejših občanov Gornja RadgonaPrijetna oaza miru v čudovitem okoljuDom starejših občanov Gornja Radgona (DSO-GR, d. o. o.) je sprejel prve stanovalce 12. februarja 2008.V maju so že bile zapolnjene vse razpoložljive domske zmogljivosti in po začetnih težavah smo v zelo kratkem časuuspeli dvigniti naše storitve na zavidljivo raven.Osnovna dejavnost naše družbe z omejenoodgovornostjo, ki sta jo ustanovila ObčinaGornja Radgona kot večinski lastnik inpodjetje Stavbar gradnje, d. o. o., Maribor, jeinstitucionalno varstvo starejših oseb. Ponujamotako standardne kakor tudi nadstandardnein dodatne storitve. Poleg osnovne in socialneoskrbe ter določene zdravstvene negetorej poskrbimo za dodatne storitve, kot soprehrana, pranje in likanje za zunanje uporabnike,frizerstvo in pedikura, prevoz kosilna dom in podobno.Predvidoma bomo dajali vso podporo še prioskrbi varovanih stanovanj, ki bodo kmalu zgrajenav neposredni bližini našega doma. Stanovalcem sona voljo enoposteljne in dvoposteljne sobe, knjižnica,manjša domska kapela, prostori za prostovoljneaktivnosti, medgeneracijsko sodelovanje, urejenodvorišče ob vodometu in skupni večnamenski prostoriv posameznih etažah. V avli doma, kjer sta recepcijain manjši bife, poteka vrsta aktivnosti, sajlahko prostor še dodatno povečamo, če odpremopomična vrata, ki ga ločijo od skupne jedilnice.Prav zato je kar nekaj zunanjih uporabnikov že izkoristilomožnost organizacije sestankov, občnihzborov, predavanj in drugih podobnih oblik druženja,saj naša odlična domska kuhinja hkrati poskrbitudi za kulinarične dobrote.Življenjski utrip v našem domu se čuti na vsakemkoraku in domala vsi, ki prvič pridejo k nam,ugotavljajo, da vejeta toplina in prijaznost ne samoiz vsakega kotička, marveč da k prijetnemu občutkuprispevata še človečnost in prijaznost vseh zaposlenih.To je tudi naša vizija, ki si jo prizadevamouresničiti – biti odprt, svetel in prijazen domstarejših, ki bo prepoznaven po visoki ravni storitev,po zadovoljstvu uporabnikov in odprtosti vokolje ter dobrem medsebojnem razumevanju vsehgeneracij. Posebno skrb namreč posvečamo sodelovanjuz mladimi iz osnovnih in srednjih šol, glasbenihšol, varstveno delovnega centra, šole za učence sposebnimi potrebami, upokojenci iz našega mesta inod drugod ter varovanci enot Zavoda Hrastovec. Lahkopa rečemo, da je še posebej pristno in res odličnopovezovanje z Vrtcem Manka Golarja, saj potekajo aktivnostina različnih področjih, od razstav, pravljičnihur, raznih delavnic do nastopov, šaljivih tekmovanjna športnem področju, pustnega rajanja in podobno.Številne prireditve, ki jih organiziramo za naše stanovalce,ponujajo široko paleto možnosti izbire, saj smoizvedli že celo vrsto koncertov in drugih glasbenihdogodkov, zabavnih srečanj – pikniki, martinovanje,silvestrovanje za stanovalce in njihove svojce –, nastopovfolklornih skupin, obiskali so nas ptujski kurenti,plesalke orientalskih plesov itd. Skoraj vsak mesecimamo otvoritev slikarske razstave, ki je običajno povezanaz literarnimi prispevki znanih slovenskih pisateljevin pesnikov. Tako so se nam predstavili KarolinaKolmanič, Cilka Dimec Žerdin in Ivan Sivec, karnekaj priznanih likovnikov pa je popestrilo domskivsakdan s svojimi razstavljenimi deli. Kljub mnogimaktivnostim pa pri nas ni težko najti mirnega kotička,ko si hoče nekdo vzeti čas samo zase ali za svojenajbližje, saj je naš dom umeščen v čudovito naravnookolje blizu reke Mure, nedaleč od centra mesta.V DSO-GR, d. o. o., izvajamo več projektov, namenjenihvključevanju stanovalcev v razne aktivnostiter ohranjanju in širjenju socialne mreže. Medgeneracijskopovezanost in krepitev solidarnosti si prizadevamoizvajati z medgeneracijskim prostovoljstvomz namenom, da se povečata solidarnost in kakovostmedčloveškega sožitja. Vse bolj postajamo nekakšnostičišče vseh treh generacij. Naše storitve, ki so sevedatemeljno poslanstvo doma starejših, pa izvajamona treh oddelkih, stanovanjskem, negovalnem inoddelku s povečanim varovanjem (demenca), sajima vsaka skupina uporabnikov svoje specifičnepotrebe.In čeprav dobro vemo, da vse še ni idealno, sezato vsi zaposleni trudimo, da bi našim stanovalcemin posredno tudi svojcem omogočili občutekzadovoljstva ter osmišljanje življenja v jesenskihdneh zrelih let tistim, ki bivajo v našem domu. Iskrenoin srčno upamo, da nam to čedalje bolj uspeva,zato se bomo še naprej trudili storiti vse, kar jev naši moči, da bomo obdržali in še izboljšali ugled,ki smo si ga pridobili v slovenskem prostoru kotdom starejših, ki zmore in zna …DOM STAREJŠIH OBČANOVGORNJA RADGONA d.o.o.

– 8. oktober 2009AKTIVNA STAROST 27Kolesarska sekcija Društva upokojencev Murska SobotaNa kolo posprostitevin zdravjeV pomurskih društvih upokojencevčlani organizirano skrbijo tudiza šport in rekreacijo. V Društvuupokojencev Murska Sobota se todogaja tudi v okviru aktivnosti kolesarskesekcije.Kolesarsko sekcijo enajsto leto vodiAnton Pučko in je ena od sekcij komisijeza šport in rekreacijo v okviru društva.Pučko pravi, da se število članov, odkarje vodja sekcije, giblje med trideset in štirideset.Čeprav niso med številčnejšimiČlani sekcije so kolesarili tudi ob dnevu brez avtomobila v Murski Soboti. Foto: A. PAnton Pučko: »V teh letih gotovo zelo potrebujemo več rekreacijein druženja, kar zelo koristi boljšemu počutju.« Foto: J. G.sekcijami, so gotovo med aktivnejšimi.Vsak teden od pomladi do zime organizirajokolesarjenja po okoliških krajihMurske Sobote, udeležujejo pa se tudispominskih prireditev, denimo na Vaneči,in dneva brez kolesa v Murski Soboti.Pri organizaciji kolesarjenja sodelujejotudi s kolesarskimi sekcijami drugihdruštev upokojencev ter turističnimi indrugimi društvi.Na kolesarske izlete člani kolesarskesekcije večkrat povabijo tudi druge družinskečlane: »To je postala že ustaljenaoblika druženja in rekreacije na kolesih.Dobimo se ob ponedeljkih, pred tem pase dogovorimo, kam nas bo vodila pot.Pri tem izbiramo stranske poti, kjer niveliko prometa, in kolesarske steze, ki sozadnja leta v Murski Soboti in okolici vsebolje urejene, vodijo pa običajno skoziprijetno naravno okolje. Običajno je torazdalja od petnajst do petindvajset kilometrov,pri tem pa se udeleženci razdelimov dve skupini, počasnejšo, v kateriso običajno nekoliko starejši kolesarji, inhitrejšo. Na koncu kolesarjenja je sevedatudi druženje. Poti nas pogosto vodijodo Moravskih Toplic, Beltinec, Polanein drugam.«Na koncu leta organizirajo tudi srečanjevseh članov kolesarske sekcije. Medsevabijo tudi nove člane, torej vse, kičutijo, da potrebujejo sprostitev, druženjein rekreacijo na kolesih: »Povprečnastarost članov sekcije je sedemdeset let,med nami pa so tudi starejši od osemdesetlet. Vsako leto se nam pridruži tudiveč novih članov, seveda pa je tudi nekajtakih, ki se kolesarjenja ne morejo večudeleževati zaradi bolezni.Sekcija deluje od leta 1980, torej skorajdaže trideset let, in tako je za nami že vrstaprijetnih poti, ki nam veliko pomenijo,saj v teh letih gotovo zelo potrebujemoveč rekreacije in druženja, ki zelo koristitaboljšemu počutju in zdravju. Udeležencikolesarjenj smo že pravi prijatelji inse večkrat družimo tudi, ko ne gre za aktivnostisekcije. Mnogi pa smo tudi sicerljubitelji kolesarjenja in še dodatno kolesarimo.Priporočamo pa tudi drugim starejšim,da čim večkrat sedejo na kolo in sepopeljejo po naši lepi pokrajini.«J. G.AKTIVNOST IN KREATIVNOSTNISTA PRIVILEGIJA MLADOSTIV DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci,zadovoljujemo več kot zgolj osnovne človekove potrebe.zapolnjen z različnimi aktivnostmi, v katerih sodelujemotudi zaposleni. Številne ideje uresničujemo skupaj v kreativnihdelavnicah, kjer z veliko dobre volje ustvarjamo zanimivein lepe izdelke. Najpomembnejše pa je, da se obtem delu prijetno družimo, pogovarjamo, nasmejimo inspoznavamo – v dobro in zadovoljstvo vseh nas. Prijetenobčutek je, ko lahko svojo ustvarjalnost, kreativnost in bogateizkušnje pokažemo in dokažemo s končnimi izdelki,kar nedvomno potrjujeta tudi fotografiji.na otok Pag. Navdušenje je bilo veliko in pristno. Tamsmo nabirali, poleg žajblja in školjk, še kamne. Posebnekamne, ki se ponašajo s tako imenovano paško čipko. Kosmo vključili še ustvarjalnost, ki je v naši veliki družini nemanjka, je iz kamnov nastal čudovit modni nakit.Kakovost bivanja, varnost in strokovna pomoč so pri naspomemben temelj. Svoje poslanstvo vidimo v zadovoljevanjupsiholoških in socioloških potreb, ohranjanju mentalneaktivnosti in družbene vključenosti ter razvijanju samospoštovanjaljudem v tretjem življenjskem obdobju.V DOSOR-ju skrbimo, da je prosti čas naših stanovalcevDOSOR, d. o. o., Prisojna cesta 4 a, 9252 RadenciSkupno smo se odločili, da bomo v DOSOR-ju naredili nekajposebnih izdelkov, s katerimi bomo poskrbeli za našoprepoznavnost. Lotili smo se izdelovanja vzglavnikov vobliki srčkov in bonbončkov. Stanovalci so pridno polnilisešite modele z gobastim polnilom, za lep zaključek pa soposkrbele naše stanovalke, ki so spretne s šivanko v roki.Ker je rdeče-bela barvna kombinacija zaščitna barva DO-SOR-ja, smo temu primerno izbrali tudi barvo blaga.V mesecu maju smo nekaj naših stanovalcev v spremstvuglavne sestre in vodje prehrane peljali na morje, in sicerPri nas se vsak dan trudimo, da je življenje3 S: srčno, smiselno in svetlo.

28 AKTIVNA STAROST8. oktober 2009 –Pester vsakdan sredineokrnjene naraveDom Janka Škrabana v BeltincihŽivijo kot velika družinaPred letom in pol je podokriljem Zavoda svetega Cirilain Metoda začel delovati DomJanka Škrabana, ob njem pa šepred enim letom Glasbena šolaBeltinci.Direktorica Zavoda svetega Cirilain Metoda Blanka Ambruž jepovedala, da so bili konec marcalansko leto, ko so v Dom Janka Škrabanazačeli prihajati prvi stanovalci,pred velikim izzivom. Takratso se prvič začeli prepletati odnosimed novim kolektivom, novimistanovalci in njihovimi svojci, prizadelipa so si, da bi čim bolje organiziralibivanje v domu. V tem letuin pol so morali premagati marsikaterooviro, se učiti potrpežljivostiin si vsak dan dajati pogum, daje v dom prišlo življenje.Prvo leto je bilo precej naporno,kolektiv pa se je trudil, da bi aktivnostiorganizirali tako, da bi bilostanovalcem doma bivanje čim prijetnejše.Zmogljivost doma je za 84stanovalcev, bivajo pa v dvoposteljnihin enoposteljnih sobah. Domje trenutno poln, stanovalci pa so zrazličnih območij Slovenije. Skorajpolovica je iz domače občine, prihajajopa tudi iz drugih občin Pomurja,pa tudi iz bolj oddaljenih,kot so Ljubljana, Koper in Kranj.Povprečna starost stanovalcev je77 let, moških 71 let in žensk 80.Skupaj s stanovalci izvaja kolektivdoma različne aktivnosti, od jutranjetelovadbe, delovne terapije, organizirajopa tudi izlete, piknike,srečanja in kulturne prireditve.Tako so pred nedavnim gostili pisateljicoKarolino Kolmanič, razstavilipa so tudi slike stanovalcev, ki sonastale v okviru delovne terapije.Vsak mesec skupaj praznujejo rojstnedneve, ko zapojejo, upihnejosveče, se sladkajo, šalijo in se imajolepo. Za starejše pa je prav posebnodoživetje tudi vsak tretji teden vmesecu, ko jih obiščejo najmlajši izenot vrtca v Beltincih. Ob mnogihdrugih aktivnostih organizirajo delavnicoročnih del, urice petja inpodobno. Vzpostavili so dobro sodelovanjez OŠ Beltinci in FSD Ljubljanater se vključili v njuna programaprostovoljstva.Blanka Ambruž pravi, da se vsičlani kolektiva trudijo, da bi stanovalcemčim prijetneje uredili bivanjev domu, tako kot si na stara letatudi zaslužijo. Vsi zaposleni v Zavodusv. Cirila in Metoda se zavedajo,da se delo, ki ga opravljajo, ne da izmeritiin poplačati z denarjem.Dom starejših občanov Ljutomer je bil zgrajenleta 2001 s sredstvi države ter občin Ljutomer,Križevci, Razkrižje in Veržej. Večina od 150stanovalcev doma prihaja iz teh štirih občin.Dom stoji na izjemni lokacijiv Ljutomeru. Oddaljen jele nekaj minut hoje od središčamesta in cerkve. Okolicokrasijo stoletni hrasti Seršenovegaloga. Zgradba jenova, sodobna, s funkcionalnonotranjo zasnovo in velikosvetlobe. Prednosti domasta majhnost, ki omogoča neposrednein pristne medosebneodnose ter odprtost, inpovezanost z okoljem.Ob osnovni insocialni oskrbi terzdravstveni negidom ponuja:• splošno zdravstveno varstvo,• fizioterapevtske storitve,• storitve delovne terapije,• frizerske storitve za stanovalce,• rekreacijske dejavnosti in kulturneprireditve,• prehrano za zunanje uporabnike,• storitve za oskrbovana stanovanja,• dnevno varstvo,• začasne namestitve.Stanovalci in starejši iz okoljase vključujejo v vrsto dejavnosti,namenjene zagotavljanju višjekakovosti življenja starejših.Sodelujejo v skupinah za samopomoč,se družijo v domskikavarni, so dejavni v pevskihskupinah, pri kegljanju, pikaduali balinanju, družijo se s prostovoljci,praznujejo, udeležujejo severskih obredov, se razgibavajo,telovadijo, se sprehajajo, sodelujejov zaposlitvenih in ustvarjalnihdelavnicah in še mnogo drugega.Dom gradi svojo razvojno vizijoin vsakdanjo prakso na postavkahE-Qualina – evropskega modelakakovosti za institucionalnovarstvo starejših, ki od leta 2005vse bolj postaja način življenja indela v domu.Ob pomoči strokovno usposobljenega in motiviranega tima,sodobnih prostorov in strokovno negovane okolice je v Domustarejših občanov Ljutomer bivanje prijetno in dejavno.Starostne tegobe so znosnejše z živalmiČudodelniki na štirih tačkahOd manjšega občutka osamljenosti do boljšega spominaMujc ali Tačko, kot ga še kličejo, je atrakcija rakičanskega doma starejših inenakovreden ali bolje privilegiran član njihove skupnosti, ki stanovalcem prinašamnogo veselja. Foto: P. K.Se vam kdaj zgodi, da vaspo napornem dnevu, ko imateže čez glavo obveznosti inneprijaznih ljudi, nič ne pomiribolj kot to, da nekaj minutbožate svojega hišnegaljubljenčka ali se poigrate znjim? Niste edini, kajti dokazanoje, da druženje z živalmideluje blagodejno na človekovopočutje, ne samo duševno,ampak tudi telesno.V zadnjem času se o pozitivnemvplivu, ki ga imajo živali načloveka, čedalje več govori tudipri nas, v tujini pa so bile opravljeneže številne raziskave in študije,ki te učinke potrjujejo. Tako denimovelja, da stik z mehko in toploživalsko dlako deluje pomirjujoče,znižuje raven krvnega tlaka insrčnega utripa, sprošča mišice inodpravlja napetosti. Stik z živaljopospešuje izločanje endorfinov včloveškem telesu, ki so znani kothormoni sreče, ob pogostih in rednihstikih z živalmi pa se dokazanozmanjša tudi poraba protibolečinskihzdravil in pomirjeval,saj bližina živali zmanjšuje stres inbolečino. Poleg tega ni nič narobe,če se s svojim živalskim prijateljempogovarjamo, prav nasprotno,tak pogovor, četudi nam živalne more odgovoriti, deluje tolažilno,zmanjša občutek osamljenostiin blaži depresivno razpoloženje.Ta spoznanja večinoma izhajajoiz prakse oziroma iz strokovnovodenih terapij, kjer skušajoljudem s posebej za to izurjenimiživalmi pomagati do boljšegafizičnega in psihičnega počutjater do večje socialne vključenosti.Terapevtske programe z živalmipo svetu, nekaj let pa tudi žeponekod v Sloveniji, uporabljajov različnih javnih zavodih in ustanovah,denimo v bolnišnicah pribolnih otrocih, v psihiatričnihustanovah, rehabilitacijskih zavodih,samskih domovih, zaporih inv domovih za ostarele. V zadnjihso se navzočnost živali in vodeneaktivnosti z njimi izkazale zasplošno koristne, tako pri bolnihkot zdravih stanovalcih. Pri starejšihljudeh z motnjami spominain z možganskimi okvaramilahko na primer ponavljajoče sevaje z živalskimi terapevti izboljšajokratkoročni spomin, pomagajolahko tistim z duševnimi težavami,pa tudi tistim, ki nimajodiagnosticirane nobene bolezni,a so pogosto žalostni, osamljeni,zaprti vase. Takšni ljudje, ki se vstrahu pred zavrnitvijo izogibajočloveške družbe, v svojo bližinovelikokrat lažje pustijo psa alikakšno drugo žival, saj te nikogarne ločujejo po starosti, videzu aliduševnih sposobnostih, ampakvsakogar, ki jim izkaže pozornost,sprejmejo takega, kot je.Za terapevtske namene je pomnenju strokovnjakov najprimernejšipes, vendar so terapije uspešnetudi z drugimi živalmi, ki sepustijo veliko božati in nasplohuživajo v stikih s človekom, mednjimi konji, mačke, zajci, pritlikavekoze in tudi nekateri glodavci.Da je mogoče do enakih dosežkovpriti z različnimi vrstami živali,ugotavljajo tudi v domu starejšihv Rakičanu, kjer so kot ena odprvih javnih ustanov v Pomurjuna stežaj odprli vrata živalim, zdajpa skorajda skrbijo že za pravofarmo, od mačka, kanarčka, zlateribice, do zajčkov in kozlička.Priznavajo, da so imeli na začetkunekateri zaposleni pomisleke,vendar je pozneje vse pozitivno,kar so živali prinesle v njihovobivanjsko skupnost, prevladalonad dodatnimi obveznostmi, kijih imajo uslužbenci zaradi njih.Ob tem, da je dom postal bolj prijazen,topel, domač, delovna terapevtkaSonja Kolbl opaža tudikonkretne spremembe pri posameznikih,ki so posledica druženjaz živalskimi sostanovalci.»Vidim, da jih stik z živalmi pomirja,tudi take, ki so bolezenskonagnjeni k agresivnosti. Tistim,ki so bili doma vajeni na živali,je zdaj manj hudo v novem okolju,mnogim, ki zavračajo stike zdrugimi stanovalci in strokovnimosebjem, pa se lahko lažje približamoob pomoči živali, saj jih teomehčajo in naredijo bolj dostopne.Preseneča me tudi, kako seljudje po kapi odzivajo, če jim prinesemv bližino mačka ali zajčka.Večina se jih skuša dotakniti intako pri njih spodbudimo vsajminimalno gibanje,« delovna terapevtkaniza številne koristneučinke svojih štirinožnih pomagačev,ki bi jih po njenem prepričanjumorali imeti v vsakemdomu za starejše. Ne le zato, kerolajšajo delo strokovnim delavcem,ampak predvsem, ker polepšajoživljenje stanovalcem, kerjim vzbujajo občutek odgovornosti,s tem ko lahko deloma skrbijoza njihovo prehrano in bivališče,in ker ne nazadnje stanovalcitako čutijo tudi večjo pripadnostdomski skupnosti. Kot pravi Kolblova,med njimi namreč skoraj ninikogar, ki ne bi pustil domskegamačka v svojo sobo ali ki se svojemuobiskovalcu ne bi pohvalil znjihovimi hišnimi ljubljenčki.Petra Kranjec

– 8. oktober 2009AKTIVNA STAROST 29Tri generacije družine Rajsar od GradaVčeraj šekmetje, danesle gostinciHerman je vodenje gostilne prepustil hčerkiLidiji in se v njene odločitve ne vmešavaSedem članov družine Rajsarživi v naselju Grad na Goričkem,v središču vasi, podhribom, na katerem stoji mogočengrad.Člani družine Rajsar živijo skupaj v stanovanju nad svojim gostinskim lokalom.Foto: J. G.Najstarejši član družine je dedekHerman, ob njem pa so šenjegova žena Cilka, njuna hčerkaLidija z možem Robijem, vnukinjiJasmina in Robertina ter vnukAljaž. Vnukinji in vnuk obiskujejoosnovno šolo pri Gradu.Pravijo, da živijo složno življenje,saj se o skupnih zadevahdružinskega življenja sproti dogovarjajo.Pri delu v gostinstvuje upokojenec Herman zaupalvodenje gostilne, nad katero živivsa družina, hčerki Lidiji in se,kot pravi, v njeno delo ne vmešava.Čeprav ni več aktiven vgostinstvu, si zna zapolniti prostičas z različnimi aktivnostmi.Med zanimivejšimi je gotovo izdelovanjeremenk s tehniko praskanja,česar se loteva že vrsto letz velikim navdušenjem in jih letnonaredi tudi do 1.500, pri čemerse prepusti domišljiji in obdrugih temah iz vsakdanjega življenjavključuje tudi bolj erotičnevsebine.Pred leti so se ob gostinstvuukvarjali še s kmetijstvom, vendarso ga opustili in se posvetilile gostinski dejavnosti. Hermanje mladost do 22. leta preživel vMotovilcih, kjer so živeli od kmetovanja,potem pa se je podal nadelo v Nemčijo. Po vrnitvi so kupiligostilno pri Gradu, v kraju, izkaterega je bila njegova mama.Hermanu, njegovemu očetu inmami, se je pri delu v gostilnipridružila še Cilka, s katero se jeporočil.Spominja se, da je bilo takrat vvasi in okolici manj gostiln, kot jihje danes. Pozneje se je za delo vgostilni navdušila tudi hčerka Lidija,ki je končala srednješolskoizobraževanje za kuharico in natakarico.Ves čas so gostom ponujalitudi malice, pice in domačejedi, vendar pravijo, da je konkurencav gostinstvu vse večja, šeposebej, odkar se je pojavilo velikobifejev, ki ponujajo le pijačo.Danes vodi gostilno hčerka Lidija,preostali družinski člani pa jivčasih le priskočijo na pomoč, čejo potrebuje. Lidija pravi: »Ker stastanovanje in gostilna v isti stavbi,smo sicer vsi člani družine velikov gostinskem delu, pa tudi velikogostov je naših znancev. Turistovza zadaj ni toliko, kolikor smo jihpričakovali. Običajno gredo le dogradu, si ga ogledajo in se vrnejo,manj pa gredo do naselja, ki jeniže pod gradom. V mladosti meje zanimalo še nekaj drugih poklicev,vendar sem se na koncu odločil,da bom nadaljeval tradicijogostinstva in razmišljal, da bo mogočetudi kateri od otrok to nadaljeval.Vsi člani družine smo radimed ljudmi, se pogovarjamo z gostiin jim prisluhnemo, če imajokake težave. Pogosto pa se tudinasmejimo skupaj z njimi.«Ob vprašanju, katera boljekuha, babica Cilka ali hčerka Lidija,so člani družine povedali, daobe dobro kuhata, vendar večkratkuha babica, ki ima tudi precejveč izkušenj. Veseli so, ker seotroci radi učijo. Najmlajši Aljaž,ki je začel letos obiskovati prvirazred osnovne šole, se sicer našolo šele privaja. Jasmina in Robertinaobiskujeta tudi glasbenošolo v Murski Soboti, kjer igrataharmoniko in klavir. Sicer pa jebil muzikant tudi njun pradedek,čeprav Herman meni, da posluhaza igranje inštrumentov od njegani podedoval. Robi pravi: »Težaveznamo skupaj reševati, si pomagatiz dobro voljo.« Hermandodaja, da se mlada zavedata, dabosta imela toliko, kolikor bostadelala: »Nama z babico pokojninazadostuje. V prostem času sevečkrat tudi odpraviva nabiratgobe ali izdelujem remenke, svojedelo pa tudi predstavljam v sodelovanjuz JZ Krajinski park Goričko.Sodeloval sem že na sejmupri Gradu, v Moravskih Toplicah,Gornji Radgoni in drugje. Ženapa ima tudi velik vrt in z veseljemvrtnari.«Lidija pravi, da ji večino časavzame delo v gostilni, v prostemčasu pa gre z možem in otroki na100kak izlet, čez poletje pa na morje.Gostilno imajo odprto vse95dni v tednu, razen v sredo, od jutrado večerja, kar pomeni, da ji75delo v gostilni vzame res velikočasa. Vendar pa je včasih trebakam iti, se malo odklopiti, pra-100vi. Mož Robi je iz Kobilja in Lidijaje pogosto slišala, da ima za2595moža Marka, vendar je sovaščane5spomnila, da tudi Kobilje spada v75Krajinski park Goričko in 0je dejanskotudi on Goričanec.Pravijo, da so vnukinji in vnukpridni in se doma dobro počuti-25jo, navadili pa so se tudi na goste,ki prihajajo v gostinski 5 lokalin se sprostijo ter igrajo tudiv tem prostoru. »Včasih pa 0jih jele moramo malo okregati,« pravibabica.Jože GaborIzberite si SVOJ vlak!Ko v jeseni življenja dobimo malo več časa zase, je pravi trenutek,da se ozremo naokoli. Vsepovsod okrog nas so čudovita mesta,ki kar vabijo, da se sprehodimo po njihovih ulicah, trgih, siogledamo njihove znamenitosti in poskusimo njihove dobrote.Popusti inugodnosti –od 30 do 50odstotkov cenejeza starejše ljudiUpokojenci in starejši od 60let, ki imajo stalno prebivališčev Sloveniji, lahko po slovenskihprogah potujete ugodneje s pomočjoposebne izkaznice, namenjenestarejšim. Izkaznica vamleto dni omogoča 30-odstotnipopust od ponedeljka do petkain 50-odstotni popust ob sobotah,nedeljah in praznikih pri nakupuvozovnic v Sloveniji za vsaželena potovanja po Sloveniji. Vprometu med Slovenijo in Hrvaškovelja 30-odstotni popust naprogah Hrvaških železnic. Popustvelja na podlagi izkazniceK-13 a. Izkaznico K-13 a lahkokupite pri vseh železniških blagajnah.Pri nakupu morate predložitiosebni dokument s fotografijo,če ste upokojenec, patudi odrezek nakaznice pokojnineza tekoči ali prejšnji mesecali obvestilo banke o prejemupokojnine. Popust velja na vsehvlakih v notranjem prometu Slovenskihželeznic.Razkošje izletniškihprogramovSlovenskih železnicVlaki Slovenskih železnic vozijodo zanimivih, lepih krajev,kjer lahko dan preživite drugače.Z vlakom lahko pridete skorajkamorkoli, tudi v kraj, kamor stenamenjeni, najprivlačnejše pa soponudbe, ki poleg železniškegain morebitnega avtobusnegaprevoza zagotavljajo tudi strokovnovodenje in izvedbo celovitihprogramov za nova spoznavanjaskrivnosti Slovenije ali za šedostopnejše ure sprostitve in rekreacije.Ponudba organiziranih izletovz vlaki je še posebej primernaza skupinska potovanja društvaupokojencev. Posebni vlaki, kivozijo do kopališč in vodnih parkov,pa so z dodatnimi ugodnostmi– cenejše vstopnice – privlačniprav za vsakogar.Organizirani izleti vodijo doglavnega, najstarejšega, s knežjozgodovino ali z zeleno naravozaznamovanega slovenskega mesta,do vseh pokrajin Slovenije– od Prekmurja do vsakič znovapresenetljivega Krasa, od Posočjado obale ter do številnih posebnostirudarstva, hmeljarstvain pivovarstva ter etnoloških inkulturnih posebnosti slovenskezgodovine. Del te zgodovine jekrojila tudi železnica, na svojevrstennačin pa jo oživlja posebenmuzejski vlak, ki prav tako ponujaposebna doživetja dneva.Za pot v svetdobra vozovnicain odličen nasvetIz bogate palete ponudb Slovenskihželeznic predstavljamovozovnico City Star International,ki je gotovo ena najugodnejših,še zlasti, če se na pot odpravites prijatelji. Tovrstne vozovnicese namreč izdajajo za posameznepotnike in skupinska potovanja,vendar za največ pet oseb.Vozovnica je primerna tudi, českupaj potuje več kot pet oseb,saj v tem primeru lahko kupiteveč vozovnic.Višina popusta je odvisna odštevila potnikov. Prvi potnikplača polno ceno, drugi imajo50-odstotni popust. CityStar Internationalje vozovnica za povratnopotovanje in velja mesecdni. Nekaj pozornosti je trebanameniti časovnim terminompotovanja. Pri potovanjih v nekateredržave namreč obstajajo časovneomejitve. V takem primeruje torej smiselno, če se le da,prilagoditi termin potepanja invseeno izkoristiti ugodnosti.Z vozovnico CityStar lahko potujetev Avstrijo in Nemčijo, naČeško in Slovaško, na Hrvaško,v Srbijo, Makedonijo, v Atene terBosno in Hercegovino.REGIO ASVSI CILJI SO NA NAJINI POTIZa potovanje v Gradec je cenovnonajbolj privlačna ponudbaREGIO AS. Dobro je vedeti,da se lahko kupijo tudi vozovniceREGIO AS + 101, ki omogočajoprevoz z vsemi prevoznimisredstvi v Gradcu v tarifni coni101. V ceno vozovnice je vključenprevoz z mestnim in regionalnimavtobusom, tramvajem,primestno železnico in celo zvzpenjačo na grad. V ceno omenjenevozovnice sta vključenatudi avtobus in vlak iz Gradcado letališča. Za ljubitelje potovanjaz vlaki, ki si želijo doživetinekaj posebnega, pa je uvedenakrožna vozovnica REGIO AS narelaciji Ljubljana-Jesenice-Beljak-Celovec-Prevalje-Maribor-Celje-Ljubljana. Možen je tudi nakupvozovnice za potovanja v obratnismeri. Poljubna je tudi izbiraodhodne postaje – potnik lahkozačne potovanje tudi v Mariboruali Celju. Za samo 29 evrovbo tako možno z vlakom v štirihdneh – kolikor velja vozovnica –»zarisati« zanimiv krog prek Slovenijein Avstrije.Za tiste, ki se ozirajo po cenovnougodnih ponudbah, je vsekakorzanimiva informacija, da obstajacela paleta ciljev, do katerihlahko z vlakom potujete po resizjemno nizkih cenah (Ljubljana-Benetke 15 evrov, Ljubljana-Beograd25 evrov, Ljubljana-Budimpešta29 evrov, Ljubljana-Dunaj20 evrov, Ljubljana-Praga prekSalzburga 29 evrov, Maribor-Dunaj19 evrov, Ljubljana-Salzburg19 evrov). Zadnja novost sta relacijiLjubljana-München za 29 in39 evrov ter Ljubljana-Frankfurtza 49 evrov. Število sedežev potako nizki ceni je omejeno - izjemaje le relacija Ljubljana-Budimpeštaprek Hodoša, kjer ni omejitev.Če smo v vas prebudili zanimanjeza potovanje v katero odnaštetih mest, dobite vse podrobnejšeinformacije o voznemredu, cenah, dodatnih ponudbahin o vsem, kar vas še zanima,neposredno pri osebju potniškegaprometa na železniških postajah.Informacije lahko dobitetudi na spletnih straneh Slovenskihželeznic www.slo-zeleznice.si in po e-pošti potnik.info@slozeleznice.si.Želimo vam prijetno potovanjez vlakom in nepozabna doživetja!1009575100259557502550

30 AKTIVNA STAROSTPredstavitev Doma Lukavci8. oktober 2009 –za delo s stanovalci z demenco.Zagotoviti jim je potrebno dovoljprostora za varno gibanje znotrajoddelka in v neposredni okolici,torej odpraviti ovire, ograje in stopnice,ki bi stanovalcem predstawww.lukavci.siDom je tam, kjer je srceIn če narediš dom srečen, si spet domaDanes je Dom Lukavci edenizmed šestih posebnih socialnovarstvenihzavodov v RepublikiSloveniji, ki po svojiusmerjenosti, namembnosti inposlanstvu skrbi za lepše življenjeljudi s posebnimi potrebamiiz matične Občine Križevcioziroma Upravne enote Ljutomer,prekmurskih in podravskihobčin in drugih krajevSlovenije.Osnovna dejavnost doma je torejinstitucionalno varstvo odraslihoseb z zmerno, težjo in težkomotnjo v duševnem razvoju, z večmotnjami, oseb, ki imajo težave zdemenco, in oseb z duševnimi boleznimi,ki potrebujejo socialnovarstvenestoritve zavoda. Celostnaobravnava stanovalcev vsebuje vodenje,varstvo, nego, zdravljenje,vzgojo, usposabljanje, rehabilitacijoin zaposlitev oseb, ki ne morejosamostojno živeti in delati ter soodvisne od tuje nege in pomoči. Osprejemu ljudi z omenjenimi motnjamiodloča strokovni tim zavodana podlagi predložene strokovnemedicinske in socialne dokumentacije,za sprejem pa se odloči, česo izčrpane vse terapevtske možnosti,ki bi ob klinični sliki bolnegaposameznika omogočale zunajinstitucionalnobivanje.Trenutno je v domu zaposlenih170 delavcev, kar ustreza veljavnemuPravilniku o standardih inŽivljenje v instituciji si lahko predstavljamo tudi z optimizmom. Z možnostjo vključevanjav prostovoljne aktivnosti se krepi občutek pomembnosti in koristnosti.Nekaterim tako omogočimo tudi podoživljanje spominov na domača opravila.valcem vključevanje v skupnostneoblike skrbi, ki so manj stigmatizirajoče,omejujoče in omogočajobolj kakovostno življenje ter izvajanjerehabilitacijskih in psihosocialnihpristopov. Stanovalcem smoomogočili bivanje v stanovanjskihiši, kjer je v eno oziroma dvoposteljnihsobah nastanjenih do osemstanovalcev. Bivalni enoti imamo vžno kilometer oddaljena od DomaLukavci. Prostorsko je razdeljenana dve manjši samostojni enoti,kjer v gospodinjskih skupinahbiva po 12 oseb. Stanovalcem jeomogočena pravica do zasebnostiin intimnosti, do prostega, svobodnegain varnega gibanja. Pravtako prostorski pogoji omogočajo,da oseba z demenco izbira medizhoda na teraso. Opremljenostprostora je takšna, da po eni stranidaje občutek domačnosti in varnosti,po drugi pa omogoča gibanje.Dnevni prostor lahko uporabljajotudi za posamezne dejavnosti in jeopremljen tako, da je hkrati jedilnica.V njem je tudi več kotičkov skavčem in počivalniki, ki posameznikuali manjši skupini dovoljujeumik in opravila po izbiri. Kuhinjain jedilna miza sta sestavni deldnevnega prostora. Kuhanje je priljubljenadejavnost oseb z demencoin jim pomaga ohranjati identiteto.Hodniki so prostorni, svetliin zračni, prepoznavni po barvahin ustrezno označeni, da se po njihlahko gibljejo vsi, tudi stanovalcina vozičkih.Iz vseh sob kakor tudi dnevnegaprostora je neposreden izhodna prosto, na zavarovano zelenodvorišče in vrt. Zunanja opremaomogoča posedanje v naravi,športne igre, vrtnarjenje. Prostorskipogoji so zelo pomembni tudiDom Lukavci ima vizijorazvoja. Po zaslugivseh zaposlenih,ki prispevajo k začrtaniviziji s svojimiidejami, znanjem inizkušnjami, se domrazvija v smeri oblikovanjasodobne instrokovne institucijesocialnega varstva.Čeprav stanovalci v dislocirani enoti zaradi bolezni in starosti izgubljajo stikz realnim svetom, se zaposleni zavedamo, da je treba upoštevati njihove želje,potrebe, interese, še posebej pa njihove navade. Velik problem starosti jeosamljenost in izgubljanje smisla prihodnosti. Ob takem trenutku lahko zaposleniv Domu Lukavci priskočimo na pomoč. Fotografije: arhiv Doma LukavciDislocirana enota za 22 oseb z demenco v prijetnem vaškem okolju v Lukavcih,ki omogoča stanovalcem, da počnejo stvari, ki so jih počeli doma.normativih socialnovarstvenih storitevter normativom s področjazdravstvene nege in sistemizacijedelovnih mest. Delo je organiziranov organizacijskih enotah strokovnih,tehničnih služb, pralnice sšivalnico, prehrane in uprave z računovodskoslužbo. Ob tem imamoše socialno, psihološko, specialnopedagoško, fizioterapevtskoslužbo in službo delovne terapijeter najštevilčnejšo zdravstveno negovalnoslužbo.Vodstva zavoda in zaposleni sosi že v preteklosti prizadevali izboljšatiprostorske, materialne inkadrovske razmere, s čimer nadaljujemotudi v prihodnje. S sprejetjemNacionalnega programa socialnegavarstva do leta 2005 smozačeli uvajati sodobnejše koncepterazvoja in pomoči ljudem na področjusocialnega varstva, nujnostsprememb pa smo spoznali predvsemv smislu deinstitucionalizacijedoma in njegovega odpiranjanavzven. Dom je omogočil stano-Občini Ljutomer in matični ObčiniKriževci. Že nekaj časa smo se srečevalitudi s staranjem naših stanovalcev,za katere nismo imeli popredpisanih standardih ustreznihprostorskih pogojev. Zato smo seleta 2006 odločili, da jim ponudimoustrezne bivanjske prostore, kibodo pripomogli k ohranjanju njihovepsihofizične aktivnosti, kakovostnejšemubivanju in s tem lepšemuživljenju, zaposlenim v zavodupa omogočili boljše izvajanje storitev.Starim stanovalcem in osebamz demenco je namreč trebadati čim več spodbud, vplivati nasenzorno stimulacijo ter preprečitisocialno izolacijo. To pa lahko dosežemoz nastanitvijo v ustreznihbivanjskih prostorih in manjših bivalnihenotah. Tako smo leta 2007preoblikovali enoto za dementneosebe v zavodu in ustanovili v vasiLukavci novo dislocirano enoto za22 oseb z demenco.Bivalna enota je v prijetnem vaškemokolju v Lukavcih in je pribli-skupinskim druženjem in umikomv zasebni prostor. Sobe so dvoposteljneter po predpisanih standardihin normativih s skupnimi prostori,dnevnim prostorom z odprtokuhinjo in jedilnico z možnostjoPoslanstvo Doma Lukavci je razvijanje humanega odnosa do ljudi z dolgotrajnimimotnjami v duševnem zdravju in razvoju ter omogočanje kakovostnegabivanja in oskrbe uporabnikom, predvsem pa zadovoljstvo s storitvami.vljale fizične omejitve. V bivalnihenotah so smernice strokovnihpristopov dajanja oblik pomoči vtesni povezavi s procesi in načelinormalizacije ter kakovosti življenja.Za stanovalce v bivalnih enotahso zagotovljeni tudi zdravstvenaslužba in zdravstvena nega,socialna oskrba, ki je namenjenaizvajanju vsebin socialne preventive,terapije in vodenja stanovalcevter posebnih oblik varstva, naprimer za ohranjanje in razvijanjepreostalih zmožnosti za samostojnoživljenje, razvijanje socialnihodnosov, delovna okupacija, korekcijain terapija motenj ter reševanjeosebnih in socialnih stisk.Ob vsakodnevni skrbi za stanovalcesmo uvedli v zavodu standardkakovosti E-Qalin. Z vpeljanim modelomsistema kakovosti skrbimoza razvoj kakovosti, učinkovitostiin inovativnosti na področju oskrbenasploh, socialne oskrbe, zdravstvenenege in rehabilitacije. DomLukavci omogoča tudi začasni sprejemv zavod, ki je namenjen razbremenitvidružine, ko potrebuje meddopustom varstvo za osebo s posebnimipotrebami. Uvajamo tudidnevno varstvo ljudi s posebnimipotrebami in razvoz kosil na dom.Stanka Vozlič, direktorica

– 8. oktober 2009AKTIVNA RAZVEDRILO STAROST 31VESTNIKOVA NAGRADNA KRIŽANKANagrade zaizžrebane reševalce1. nagrada: knjiga Lahko jem,mag. Branislava Belović2.–8. nagrada: majicaPravilno rešitev - označena polja - napišite inpošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,do petka, 16. oktobra 2009.RešitevIme in priimekNaslovNagrajenci Vestnikovekrižanke št. 39 (24. 9. 2009)Rešitev križanke: JAKA LAKOVIČ,ERAZEM LORBEK, JURE ZDOVC1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM,mag. Branislava BelovićAndrej Jerič, Ribiška 6, 9241 Veržej7.– 8. nagrada – MAJICATeja Tkalec, Kmečka ul. 49, 9231 BeltinciEmil Belak, Partizanska c. 6, 9250 G. RadgonaZdenka Bobovec, Mostje 72, 9220 LendavaIvanka Skledar, Mlinska ul. 9, 9233 OdranciJustina Vertič, Grad 172 f, 9264 GradAleš Ošlaj, Gomilica 68, 9224 TurniščeMarija Gombar, Renkovci 112 c, 9224 TurniščeIzžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti.HOROSKOPONA: Partnerjeve pripombe naj vam bodo predvsemv spodbudo, ne pa da ga venomer dajetev nič. Ljubezen je pač stvar, pri kateri je trebaupoštevati tudi mnenje svojega partnerja, ne pa samo rinitiz glavo skozi zid.ON: Partnerka se vam bo poskušala oddolžiti za vaše razumevanjeiz preteklih dni, saj se zaveda, da je naredilanapako, ki jo je čim prej treba popraviti. Ne bodite trmoglavi,ampak ji stopite naproti.ONA: Uživali boste podporo okolice, ki vas bona veliko hvalila in trepljala po rami, vendar boditepozorni, da vas to ne bo zazibalo v brezdeljein lenarjenje. Uspeh je tik pred vami, zato naredite šezadnji korak.ON: Pred vami je obdobje, ko se bo marsikaj korenitospremenilo, vendar bodo spremembe predvsem na bolje.To zadeva še posebej vaše ljubezensko življenje, kjer sotakšne spremembe na neki način skoraj neizogibne.ONA: Nikar ne prekinite dela, ki ste ga nedavnozačeli, saj ste na povsem pravi poti do uspeha.Pri tem vam bo veliko pomagala dobra prijateljica,ki je imela v bližnji preteklosti opravka s prav podobnimizadevami.ON: Res ste navajeni, da drugi začenjajo pogovor, vendarbo tokrat čas, da se postavite zase in tudi vi predlagatekakšen konkreten korak. To se vam bo vsekakor zelo pozitivnoobrestovalo – še posebej na poslovnem področju.ONA: V veseli družbi boste ponovno preveč popiliin povedali stvari, ki jih ne bi bilo treba. To sevam bo kaj hitro maščevalo, in to na najbolj neprijetennačin. Poskusite se vsaj deloma zavarovati.ON: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet, morate jo tudiznati uporabljati. Vsi okoli vas so že zdavnaj obupali, le vipa še vedno vztrajno rinete z glavo skozi zid. Raje se poskusitezbrati in pogledati stvari bolj realno.ONA: Lotili se boste neke poslovne naloge, kivam že kar nekaj časa ne da miru. Tokrat vam bopri tem pomagal prijatelj, o sposobnostih kateregaste se že lahko prepričali. Sprejmite pomoč!ON: Zaljubljenost vas kar ne bo hotela miniti in prav zatose boste počutili kot v devetih nebesih. Prijatelji vas bodosicer malce opozarjali, vendar boste imeli ušesa le za besedevaše partnerke.ONA: Čeprav ste se uspeli otresti predsodkov,vam ne gre in ne gre. Potrebno se bo precej potruditi,da si boste življenje uredili tako, kot stesi zamislili. Za srečo se je treba boriti, torej ne odlašajte!ON: O marsičem ste imel prav, toda sedaj ni čas, da biopozarjali na vašo nezmotljivost. Za neko stvar vam bo kasneješe žal, vendar ne kaže postaviti vsega na kocko lezato, da bi dobili nekaj, kar vam pozneje mogoče splohne bo všeč.HOROSKOPONA: Pri vas je tendenca spreminjanja na boljezadnje čase konstantna, vendar je vprašanje,koliko časa bo to še trajalo. Vsekakor se bo nekočmoralo ustaviti, zato raje ostanite na realnih tleh.ON: Partnerka bo opazila, da se z vami dogajajo čudnereči. In četudi boste ves čas trdili ravno nasprotno, vam tone bo prav nič pomagalo. Na koncu vas utegne celo doleteti,da boste izgubili precej več, kot si lahko privoščite.ONA: Preživeli boste nadvse prijeten teden, sajse vam bo izpolnilo staro hrepenenje. Sedaj semorate le še potruditi, da to tudi obdržite. Pritem vam bo veliko pomagal vaš partner, ki se je končnozačel spreminjati na bolje.ON: Poslovni partner vam bo omogočil srečanje z nekom,ki si ga že kar nekaj časa prizadevate spoznati. S tem sevam bodo odprle kar precej dobre poslovne alternative, kijih nikar ne zavrzite.ONA: Pozabili boste na staro zmešnjavo, ki vamje še donedavna kazila srečno življenje. V temvam bo pomagal nov prijatelj, ki bo pokazal velikoveč, kot boste pričakovali. Ne bo vam dolgčas ...ON: Partnerka vam pripravlja prijetno presenečenje, ki bov vajino razmerje ponovno prineslo občutek čarobnosti.Pomislite in videli boste, da se splača potruditi. Za poselbo čas kdaj kasneje.ONA: Izkoristili boste priložnost na ljubezenskempodročju, kar vam bo v življenje prineslomarsikateri prijeten trenutek. Sicer boste nestrpnopričakovali konec tedna, ko si obetate nekaj izrednoprijetnega.ON: Občutek krivde vas ne bo zapustil, čeprav vas bodoprepričevali, da je zmota na drugi strani. Vendar se nikarne vznemirjajte, saj boste kmalu spoznali, da za nastalozmedo resnično niste prav nič krivi!ONA: Razmislite o nadaljevanju pred davnimčasom začetega razmerja, ki vam nikakor neda miru, saj imate čuden občutek, da še nisteuspeli pobrati vseh sadov. Izkoristite nepričakovano priložnost– ne bo vam žal!ON: Sprejeli boste pomembno odločitev na poslovnempodročju, ki vam bo sčasoma odprla marsikatera vrata, kiso vam bila do sedaj zaprta. Vztrajajte na tej poti in videliboste, da se bodo uspehi kar vrstili.ONA: Četudi se vam včasih dozdeva, da se lotevatenemogočih stvari, vam bo uspelo v pravemtrenutku premakniti pravo pravcato 'ledenogoro'. To vam bo marsikatera prijateljica zamerila, zatotega nikar ne obešajte na veliki zvon.ON: Sprejeli boste ponujeno igro partnerke in se prav poštenozabavali. Skupno se bosta odločila za precejšnjespremembe v vajinem ljubezenskem življenju, kar vamabo prineslo kar precej prijetnih trenutkov.S U D O K U857912 8 534979244 653791892 11 9 35325 9661 2Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica,vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9.Ali ste vedeli ...… da so imeli prvi Fordovi avtomobili motorjeznamke Dodge,… da je imel Dodge za svoj emblem davidovozvezdo, ker sta bila ustanovitelja Juda,… da je bil Studebaker prva večja firma, ki je prenehalaizdelovati avtomobile, medtem ko je šeustvarjala dobiček,… da znamka Studebaker še vedno obstaja, vendarse sedaj imenuje Worthington,… da je podjetje Chrysler izdelovalo bombnikeB-29, ki so bombardirali Japonsko, podjetje Mitsubishipa lovce Zero, ki so jih poskušali sestreliti,… da je priimek Dorothy iz Čarovnika iz OzaGail?… da dobite deset dolarjev, če prinesete rakunovoglavo v mestno hišo Hennikera v New Hampshireu,… da so vsi labodi v Angliji v kraljičini lasti,… da sta ameriško deklaracijo o neodvisnosti najprejpodpisala samo dva človeka,… da so ruski satelit Sputnik izstrelili že 4. oktobra1957,… da je Leonardo da Vinci iznašel škarje,… da je ime letalske družbe Quantas sestavljenoiz besedne zveze Queensland And Northern TerritoriesAir Service?3198432

32 AKTIVNA STAROST8. oktober 2009 –Milan Nekrep, nekdanji ravnatelj, pedagog in politik že skoraj petdeset letŠe v postelji s slušalkamiPo štiridesetih letih službovanja na različnih krajih in s številnimi funkcijami se je 1991. letaupokojil – ne pa tudi umaknil – Nasprotno, zdaj se ponovno ukvarja z glasbo!šel za ravnatelja 1965. leta v gornjeradgonskošolo, kar je zaslugaIvana Kovača in Toneta Rousa, skaterima se je poznal še kot dijakv Mariboru. Šola je bila takratše na gradu, v njej pa je bilo čez900 otrok. Prizna, da so ga zvabiliz velikim stanovanjem v blokuna Partizanski cesti. Po nekajletih, ko so zgradili šolo na sedanjilokaciji (načrte zanjo so narediliv Ljubljani, vendar mu že odzačetka ni bilo všeč, da je središčešole vhod v kuhinjo), je moral… Ni bilo kraja v Pomurju,kjer se ne bisrečal z ljudmi. Naprimer ko smo gradilibolnico v Rakičanu!Tega ne bizmogli brez sodelovanjaz ljudmi. Takratse je več delaloz ljudmi in za ljudikot danes. Predvsempa so bililjudje o vsem boljobveščeni ...Milan Nekrep: »Z glasbo se ogromno ukvarjam.Odkar sem upokojen, se zjutraj zbudim ob petihin potem vsaj dve uri poslušam klasično glasbo sslušalkami. Glasba je zame življenje, če ne bi biloglasbe, bi bilo zame življenje prazno, mene glasbapomirja in me razveseljuje. Meni je glasba kot hrana.Brez glasbe ne bi mogel živeti.« Foto: B. B. P.Srečala sva se za stalnimupokojenskim omizjem vMarketu. Gornjeradgončanivedo, kje ga lahko srečatevsak dan ob deseti uri. Niimel veliko časa, tako kot večinaupokojencev, kajti čakaleso ga družbenopolitičneobveznosti – obisk gostov izpobratenega Mladenovca. MilanaNekrepa srečujem že vseživljenje in prav zares ga lahkoše danes srečate povsod:predvsem pa na kulturnihprireditvah, na sejah občinskegasveta, med upokojenci,kot zborovodjo. Nič čudnega,kajti gospod Nekrep je bil aktivenkot zaposlen človek in jeostal aktiven tudi kot upokojenec.Ves čas je bil vpet medšolstvo, politiko in glasbo, leda zadnje čase daje prednostglasbi. Z njo začne dan, ko siše v postelji nadene slušalkein posluša klasično glasbo, ženekaj let pa vodi tudi upokojenskipevski zbor. In še enapomembna informacija: vsaleta je naročnik Vestnika!Mariborčan Milan Nekrep je poodsluženju vojske začel učiteljskipoklic 1955. leta, in to z dekretomv majhni šoli v Lokavcu. Po študijuna višji pedagoški šoli v Ljubljanije 1958. leta postal ravnateljšole v Cerkvenjaku. Od tam je priprevzetifunkcijo tajnika na samoupravniizobraževalni skupnosti.Po nekaj letih je šel za ravnateljana Kapelo, kjer je bil v tej funkcijideset let. Sredi osemdesetih letihpa je moral ponovno s političnimukazom prevzeti funkcijo predsednikaMedobčinskega sveta SZDLza Pomurje. Po enoletnem čakanjuje imel s 60 leti pogoje za upokojitev,kajti naštel je lahko 40 letdelovne dobe. Tudi kot upokojenecživi v istem stanovanju naPartizanski cesti sam s soprogo,naredil pa si je še vikend v goricah,hčerka in sin pa sta že samostojna.»Mene so hitro spet zasnubilinazaj v politiko. Že tretji mandatsem občinski svetnik Desusa, dolani sem bil predsednik občinskegaDesusa, pa tudi pokrajinskega.To je moja stranka, zdi se mi, daje edina stranka, kjer so ljudje pošteni,v njej ni tajkunov. Pokojnineso prenizke, kar 42 odstotkovupokojencev ima manj kot 500evrov pokojnine. Naša generacijaje garala. Če se pomnim, v kakšnihrazmerah smo učitelji delali.V šoli nisi imel kaj vzeti v roke.V Cerkvenjak sem v kovčku nosilknjige iz mariborske knjižnice,da so jih imeli otroci za domačebranje. Sam sem za svoj denar kupilharmonij, da smo lahko imelipevski zbor. Zdaj pa ni na podeželjunobenega kulturnegaživljenja več, učitelji nočejo ničveč delati, kar ne spada v njihoveobveznosti, tudi na šolsko proslavoni vseh učiteljev, kaj šele, če jekakšen koncert ali predstava. Vednose bojiš, ko je kakšna klasika,ali bo dovolj ljudi,« je kritičen MilanNekrep do sedanjih odtujenihodnosov v družbi.Sam sodeluje in pomaga povsod,kjer ga potrebujejo. Piše občinskokroniko, vodi pevski zbor,obiskuje operne in gledališkepredstave.Na vprašanje, ali je bilo v socialističnihčasih res več politike,odgovori: »Takrat je bilo tako, dasmo bili vsi na isti liniji. Toda takopodrobno kot danes pa se politikav zadeve ni spuščala. Vsekakorsmo se več pogovarjali z ljudmi.Ni bilo kraja v Pomurju, kjer sejaz ne bi srečal z ljudmi. Na primer,ko smo gradili bolnico v Rakičanu!Tega ne bi zmogli brezsodelovanja z ljudmi. Takrat se jeveč delalo z ljudmi in za ljudi kotdanes. Ljudje so bili o vsem boljobveščeni. Bolj se je vse delalo vdobro ljudi kot danes. Takrat sene bi zgodilo, da bi takšna velikatovarna, kot je Mura, propadla ...danes pa največ časa zapravijo zastrankarske prepire v parlamentu,«je povedal Milan Nekrep.Bernarda B. PečekPomurske lekarne, Kocljeva ulica 2, Murska SobotaKo spomin zblediPrav vsak dan se srečujemo s pozabljivostjo.Pozabimo ključe, ne spomnimo se imena znanca,telefonske številke … Pogosteje pozabljajostarejši ljudje, vendar demenca nikakor ninormalni del staranja. O pravi demenci govorimo,kadar pride do okvar spomina. Ponavadise razvije pri ljudeh, ki so starejši od 65 let.Najpogostejši vzrok zanjo je alzheimerjeva bolezen,pri kateri prihaja do odmiranja možganskegatkiva.KAM NAODDIH?V HOTELDELFINV IZOLOFebruarja in marca 2010vam ponujamo poleg ugodnih cen penzionskih storitev tudi- uporabo dveh bazenov in dveh kopeli z morsko vodo (28–32 °C),- vodeno jutranjo telovadbo v bazenu in telovadnici,- glasbo za ples ob petkih in sobotah,- balinišče in rusko kegljišče,- tombolo in kulturni program,- pestro izbiro izletov.MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE S ČEKI.Pričakujemo vaš klic!05 6607 400, 05 6607 000e-mail: delfin.recepcija@siol.netSIMPTOMI• Pozabljanje: prvi znak je izguba kratkoročnega spomina,kasneje se pojavijo težave tudi s priklicem že zapomnjenihpodatkov.• Težave s časovno in krajevno orientacijo: bolnik neve, koliko je star, ne znajde se v lastnem stanovanju, nespomni se, kako priti v trgovino in nazaj domov ….• Težave pri sporazumevanju: ne more slediti pogovoruin se ne spomni besed.• Težave pri dnevnih dejavnostih: bolnik izgubi voljodo dela in druženja.• Težave pri presoji, načrtovanju, mišljenju: ne prepoznadenarja …ZDRAVLJENJEZa zdravljenje so v lekarni na voljo zdravila, ki sedobijo na zdravniški recept. Dokazano so učinkovitapredvsem v upočasnitvi poteka bolezni.KAJ LAHKO STORIMO SAMI?Za ohranjanje umske funkcije je potreben zdrav načinživljenja. Svetuje se dodatek vitaminov in mineralov,predvsem so koristni vitamini skupine B, antioksidanti,koencim Q10 in izvlečki ginsenga, česna inginka. Poleg zdravil in prehranskih dopolnil je zelopomembna prilagoditev okolja takim bolnikom (jasneoznake na vratih in objektih, dovolj svetlobe, zapestnicaz imenom in priimkom ter telefonsko številkoipd.) in izobraževanje svojcev, ki jih bolezen pravtako prizadene. Kajti demenca jemlje človečnost indostojanstvo in mi smo tisti, ki lahko z ljubeznijo, skrbjoin pomočjo za svoje bližnje veliko storimo.Nikoli ne pozabimo, da biti pozabljiv ne sme pomenitibiti pozabljen! Zato jim pomagajmo! Skupaj znjimi na jesen življenja vzemimo v roke porumenelefotografije že pozabljenega albuma. Z nostalgijo gaprelistajmo in poduhajmo preteklost. In verjemite, žezbledeli spomini bodo ponovno oživeli …Polonca Fiala, mag. farm.POMURSKE LEKARNE

– 8. oktober 2009 33Otroci pozdravili jesenske dniOgrlice jesenskihplodovJesen ima res veliko čarov, poleg tega, da je to čas, ko se vsi otroci vrnejo v vrtce in šole, sepobarva v čudovite barve, postreže pa nam tudi z okusnimi in uporabnimi plodovi in sadeži.Otroci in vzgojiteljice v vrtcih znajo dobro izkoristiti danosti, ki jih ponuja narava v vseh letnihčasih, še posebno jeseni. V teh dneh dobivamo veliko čudovitih fotografij, kaj vse počnetev vrtcih in po šolah. Izbrali smo nekaj utrinkov.Za otroke in vzgojiteljicev vrtcu pri OŠ Tišinaje jesen najlepšiletni čas, saj nas bogatoobdari z barvami insadeži. Da bo veselješe večje, so na jesenskozabavo povabiliše starše. Iz jesenskihplodov so skupaj izdelovalinajrazličnejšeskulpture, lepljenkein odtise iz jesenskihplodov, in ker sadovijeseni niso lepi le naoko, ampak tudi okusni,so pripravili tudipisane sadne krožnikeiz jesenskega sadja. Tipa niso šli na razstavo,ampak za sladkanjevseh udeležencev.Jaz in moj bratMojemu bratu je ime Miloš. Skupaj sva le ob koncu tedna in vpočitnicah, saj obiskuje srednjo lesarsko šolo v Mariboru, zatostanuje v dijaškem domu. Čeprav sva skupaj le dva dni na teden,se ponavadi tudi takrat skregava in se malo stepeva. Manjka namapa vsak trenutek, ko nisva skupaj.Imava skrivnosti, ki jih nikomur ne zaupava. Ko sva skupaj,nama dogodivščin res ne zmanjka, saj imava oba polno glavo norčij.Skoraj vsak dan izkoristiva, da se voziva s skuterjem, igravaodbojko ali nogomet na igrišču ali se igrava kar doma na dvorišču.Velikokrat drug drugega ne razumeva, čeprav imava skorajenake probleme, saj imava le tri leta starostne razlike. Najlepšenama je, ko v nedeljo zjutraj vstaneva okrog devete ure in se sskuterjem odpraviva na Melince k babici in dediju, da ju presenetivaz obiskom. Ker je doma pripravljeno kosilo že okrog dvanajsteure, se morava kar hitro odpraviti nazaj domov. Zelo rada seigrava tudi z najinim kužkom Timmijem, ki je prava »faca«.Rada se imava, čeprav nisva vedno najboljša prijatelja. Zelo gapogrešam, ko je med tednom v Mariboru, zato si skoraj vsak dantelefonirava ali piševa SMS-e.Maja Martinec, 8. c, OŠ III Murska SobotaZakajZakaj tvoja lutka bila sem,ko pa ljubila sem te?Zakaj zavrnil si me,ko rekla sem, ljubim te?Zakaj ne moreš ljubiti me,ko pa v tvojem srcu vse zapisano je?Zakaj ne morem pozabiti,ko prvič si mi rekel – ne?Zakaj poljubil si me,ko pa v srcu začutil nisi me?Zakaj ljubila sem te,ko pa razočaral si me?Zakaj? Zakaj?Martina Horvat, Velika PolanaJesenJesen, jesen, jesen,ti sladka jesensi polna semenin sladkih sadov.V vinogradih sočnogrozdje zadiši,na jablanah polnojablan visi.V gozdu pa žesladki kostanjzame in zatev ježicah leži.Meta Štuhec,OŠ KriževciFoto: P. C.Tudi v Vrtcu Črenšovciso zaznamovali prvijesenski dan in za otrokepripravili delavnice,kjer se je na velikoustvarjalo. Izdelovaliso lutke iz jesenskihplodov, slikali s temperabarvami, odtisnililiste, slikali s prstnimibarvami. Najbolj zanimivo,polno smeha inotroških idej pa je bilogotovo »oblačenje« tetkeJeseni, kateri nisopozabili dodati nitiogrlice iz kostanjev.Tetka Jesen bo zdaj zotroki in vzgojiteljicamipričakala mrzlozimo.A. N. R. R.Vnučki največje veseljeStari starši so tisti, ki znajo ravno prav razvajati svoje vnučke, invnučki so tisti, ki osrečujejo dedke in babice. Tudi Lojzka iz Podgradaje zelo ponosna na svojega najmlajšega vnučka Jašo, seveda pa tudi navnučki Ines in Katarino ter Adama. Prav Jaša, ki bo kmalu star pet let,pa ima največ časa za svojo omo, kot ji pravi, in je veliko pri njej.Rad pride na kmetijo in na njej zelo rad dela, vozi samokolnico insi vanjo naloži še drva, zaliva rože, svoji babici pa tudi pomaga. Še posebnoje bil pozoren do nje, ko se je vrnila iz bolnišnice. Kar v posteljoji je prinesel sok, pomagal ji je telovaditi in se razgibavati, jospodbujal, z velikim užitkom pa skupaj zajtrkujeta. Babici Lojzki je šeposebej všeč, ko ji vnuk nalije kavo in prilije mleko. Je zelo skrben inpridno zbira plastične zamaške za dobrodelne namene. Jaša ima velikozanimivih idej in ob njem ni nikoli dolgčas. Letos se je spomnil,da bi skupaj z babico poiskala lepe kamne in jih porisala. Oma Lojzkamu ni mogla reči ne in tako sta pobarvala veliko kamenčkov, ki jih sedajpodarjata za srečo.Ker je vnuček Jaša babici v veliko veselje, ker ji rad pomaga, je babicadolgo premišljevala, kaj bi mu podarila. In tako se je odločila, zamu podari majhnega psička Lakija. Veselje je sedaj še večje.A. N. R. R.Z gumpiči se učimo tujih jezikovPajekPajki so drobne živalce, ki rade živijo v kotih naših stanovanj.Da smo dobili sostanovalca, spoznamo po pajčevini,ki jo spletejo. Imajo šest do osem oči in štiri parenog, iz zadka pa spuščajo lepljivo snov, ki se strdi in nastanemreža, kamor lovijo svoj plen aliizležejo jajčeca. Ob pomoči pajčevinenekateri pajki skačejo, letijoali se spuščajo z višin. Mednajbolj strupenimi je tarantelaali črna vdova, pajek pa jetudi klop, ki ga lahko dobimov naravi. Pajka je na filmuupodobil Spiderman, kije ena najbolj priljubljenihfantovskih figur. Tudi Gumpičepajki radi lovijo v svoje mreže,pa ne, da bi jih pojedli, ampak,da bi imeli družbo.Prevode besed pripravljajo učiteljitujih jezikov z Ljudske univerzeMurska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič,gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu voddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od18. do 19. ure.Prispevke, komentarje in menja pošiljajtepo e-pošti na naslov nana.rr@vestnik.si alipo pošti: Vestnik, za stran Barve otroštva,Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota.Kaja Zupančič,OŠ Križevcipri LjutomeruNadaljuj vzorec!Angleški jezik: spider (spajder)Nemški jezik: die Spinne (špine)Madžarski jezik: a pók (a pok)Španski jezik: la arana (la aranja)Italijanski jezik: il ragno (il ranjo)Francoski jezik: l`araignée (larenje)Esperanto: araneo (araneo)SrečaSreča je, če imašmamico in atija.Lahko te potolažitain pobožata,se s teboj veselita in igrata.Moj ati je zelo dober ati,res je sreča,da sem dobila takega.Moja mamicaje najbolj prijazna,srečna sem, da je taka.Zares je sreča,da sta oba tako dobra.Hanna Mazouzi, 5. a,OŠ BakovciS. P. in A. P.

34 dobro je vedeti8. oktober 2009 –Deževnica zazalivanjeČe bi bilo ozračje neonesnaženoin dež čist, potemne bi bilo nobenih zadržkovpred uporabo deževnice zbakrene strehe. Žal je v našihkrajih ozračje onesnaženo zžveplom in kisli dež je stalnica.Ko kisli dež pade na bakrenostreho, steče kemijskareakcija, pri kateri se izločajobakrovi ioni. Ti ioni potempotujejo skupaj z deževnicopo strehi in žlebu. Na poti se vežejo z raznimi prašnimi delci.Pri novih bakrenih strehah je izločanje ionov zelo veliko in vodani primerna za zalivanje. Voda postane primerna šele, ko bakeroksidira in streha dobi zelenkasto prevleko. Takrat deževnico lovimov cisterno ali sod. Na dno se bodo usedli prašni delci z bakrovimiioni. Vodo odtakamo ali zajemamo nad usedlino in pazimo, daje ne skalimo. Usedlina je zelo strupena in je nikoli ne odlagamo nakompost, vrt ali kamorkoli drugam v naravo. Odvržemo jo v smeti,če je koncentracija bakra zelo visoka, pa med posebne odpadke.Usedlino odstranimo vsakih nekaj let.Soba za starostnikaStarejši ljudje potrebujejo več toplote, zato mora biti v sobi dobroposkrbljeno za ogrevanje. Radiatorji in morebitni kamin ali pečnaj bodo enostavni za upravljanje. Dobro jih zaščitimo, da ne bo neprijetnenezgode.Stol za starostnika naj omogoča enostavno vstajanje in sedanje.To pomeni, da ne sme biti prenizek in ne previsok. Dobro je, daima naslonjalo, ki daje zadostno oporo, in tudi dovolj vzdržljiv sedež.Razsvetljava v prostoru, kjer bo bivala starejša oseba, naj bomočna. Predvsem je pomembno, da so luči za branje dosegljive. Topomeni, da je najbolje luč namestiti ob postelji, na nočno omaricoali na mizo. Stikala namestimo tako, da so v višini rok.Zaščitimo vse ostre robove. Električne kable, ob katere se lahkospotaknemo, odstranimo ali jih dodatno zaščitimo. V kopalnicoin stranišče namestimo držala. Namesto ključavnice namestimooznako zasedenosti. Ob nezgodi, ali če bo človek potreboval našopomoč, ne bomo imeli težav z odpiranjemvrat.Na zavese namestimo mehanizem,ki omogoča, da jih odgrinjamoin zagrinjamo odstrani brez premikanja.Tla naj bodo nedrseča.Najbolj priporočljivatalna obloga jetapison. Če paže imamopreproge,jihdobropritrdimo,da nedrsijo.Urinski testi zaugotavljanjenosečnostiS pomočjo urinskih testov za ugotavljanje nosečnostilahko pride uporabnica hitro in enostavno dopotrditve želenega pričakovanja ali ovržbe skritegastrahu. Delovanje testov, ki se dobijo v lekarni, je dokajpreprosto ter temelji na encimsko-imunološkemprincipu. Nosečnost potrdijo z detekcijo humanegahorijevega gonadotropina (HCG) v urinu. To je hormon,ki ga med nosečnostjo izloča razvijajoča se posteljica.Izločanje hormona se začne po ugnezdenjujajčeca v steno maternice, kar se običajno zgodi sedemdni po oploditvi.Uporaba testa pred tem je nesmiselna, saj ne moreprikazati realnega rezultata. Čeprav proizvajalci nekaterih,bolj občutljivih, testov zagotavljajo potrditevnosečnosti štiri dni pred pričakovano menstruacijo,je zanesljivost vprašljiva. Domneva se, da pri približnodesetih odstotkih nosečnosti prvi dan izostankapričakovane menstruacije v maternici še ni ugnezdenegaoplojenega jajčeca. Poleg tega je vrednostHCG v urinu v obdobju, ko se testi praviloma uporabljajo,to je v prvem tednu izostanka menstruacije,lahko precej spremenljiva in se giblje med 12 mIE/ml ter 2500 mIE/ml. Občutljivost testov za HCG seobičajno giblje med 25 mIE/ml in 100 mIE/ml. V primerunegativnega rezultata in odsotnosti menstruacijeje tako bolje počakati kak dan in test ponovitiproti koncu sedemdnevnega obdobja od izostankapričakovane menstruacije.Mesec opravilOktobra je na vrtu še veliko dela:pobiramo endivijo, sladki radič,komarček, kolerabo, kitajsko zelje,brokoli, zelje, bučke in buče patudi papriko in paradižnik. Gredice,na katerih rastejo zimske solatein zelenjava, okopljemo in odstranimoplevel ter tla pokrijemo z zastirko.Da hladna jutra ne bi pokončalaparadižnika, bo najbolje, čeodrežemo celotno steblo s plodoviin ga v svetlem prostoru s temperaturookrog 15 stopinj Celzija obesimona vrvico. Tako bodo plodo-razkrivajo zdravilne skrivnostiZavedati se moramo, da lahko nekateri dejavnikivplivajo na rezultat testiranja. Glede na prej omenjenadejstva ni težko razumeti, da prej ko test uporabimo,večja je verjetnost lažno negativnega rezultata.Lažno negativen rezultat lahko dobimo v primeruprisotnosti ostanka mila v kozarcu, ki ga uporabimoza zbiranje urina, ali če urin shranimo v hladilniku inga uporabimo pozneje, ne da bi ga ogreli na sobnotemperaturo. Do lažno pozitivnega rezultata prideredkeje. Če je žena v zadnjih osmih tednih splavilaali rodila, je HCG še vedno v telesu. Prav tako lahkodobimo lažno pozitiven rezultat ob zdravljenjuzmanjšane plodnosti z določenim zdravilom, ki kotučinkovino vsebuje HCG. Uporaba kontracepcijskihtabletk na rezultat testiranja ne vpliva.Na rezultat testiranja nedvomno vpliva način izvedbe,zato si je treba natančno prebrati proizvajalčevanavodila. Če ni drugače označeno na testu, jetreba uporabiti prvi jutranji urin. V primeru, da lahkouporabimo kateri koli urin, pa je dobro upoštevatidejstvo, da lahko z vnosom večjih količin tekočineurin razredčimo do te mere, ko test HCG-ja ne boveč zaznal. Temu se izognemo tako, da štiri do šestur pred uriniranjem zaužijemo čim manj tekočine.V primeru negativnega rezultata in ob izostankumenstruacije (sedem dni ali več) je najbolje, da obiščeteosebnega zdravnika oziroma ginekologa.Bojan Madjar, mag. farm.vi čez nekaj dni dozoreli in bomoznova imeli rdeč paradižnik za namizo. Ko grozi prvi mraz, z gredizkopljemo še korenje, zeleno inrdečo peso in jih odnesemo v klet.Tam jih zasujemo z vlažnim peskom.Zgodaj jeseni sta na vrsti šespravilo vrtnin in okusnih sadeževter priprava ozimnice, s katero sebomo sladkali pozimi. Poleg tegabo treba oktobra še zadnjič v temletu pokositi zelenico, prav takolahko še poberemo semena trajnicin enoletnih cvetlic, nikakor pa nesmemo pozabiti na selitev posodovkv prezimovališče.Ime oktobraPo starem rimskem koledarjuje bil oktober osmi mesecv letu in je šele po uveljavitvijulijanskega koledarjapostal deseti. V preteklosti jeimel najrazličnejša imena, kiso bila povezana s trgatvijo.Tako so se nekoč za ta mesecuporabljala imena, kot sovinec, vinščak, moštnik in vinotok,slednje uporabljamoše danes.Nekateri so oktober poznalikot listognoj, kozoprsk, kije nakazoval na čas parjenjakoz, obročnik, repnik in lukovščak.Še pregovora za oktober:Če je vlažen in mrzel Luka(18. oktober), repo popuka inosmuka. Kakršno vreme Urša(21. oktober) prinese, tako serada jesen in zima obnese.Pet razlogovza ogrevanje stoplotno črpalko- ogrevali se boste ceneje inhkrati naredili veliko za čistejšeokolje in bolj zdravo življenje,- neodvisni boste od energentovna svetovnem trgu,- enostavna uporaba in vzdrževanjevam bosta olajšalamarsikatero nevšečnost,- strokovno usposobljen kadervam bo prihranil čas invam pomagal pri odločitvi,- dokaz, da zares deluje: večkot milijon tovrstnih črpalk,vgrajenih na Švedskem.Skrbimo za naše male živaliTudi hrčki se prehladijoHrčki so običajno zelo odporna bitja inostanejo zdravi vse svoje kratko življenje.Kljub temu obstajajo številna obolenja, ki selahko pojavijo ob nepravilni oskrbi.Če je hrčkova dlaka brez leska, žival nima teka,kašlja ali kiha in ji teče iz nosa, je najbrž prehlajena.Hrček naj bo v tem primeru na toplem.Če se stanje ne izboljša, ga odpeljite k veterinarju.Hrčki se lahko prehlada nalezejo od ljudi,zato ga ne prijemajte, kadar ste prehlajeni.Prehlad najlažje preprečite tako, da kletka ni naprepihu in je temperatura med 18 in 22 stopinjCelzija. Kadar je hladno, hrčku dajte več materialaza toplo gnezdo. Če je premrzlo, lahko pri hrčkunastopi tako imenovana hibernacija ali zimsko spanje.Hrčka vzemite v roke, da se pogreje in zbudi.Hrčki so dovzetni za hudo drisko, poznanotudi pod imenom bolezen mokrega repa, kijo je treba takoj zdraviti. Kletko temeljito zdrgnitez razkužilom. Bolezen mokrega repa jelahko posledica gnile ali plesnive hrane alistelje, povzročitelj pa je lahko tudi stres, ki je običajnoposledica selitve, prekomernega ali nepravilnegaravnanja z živalco, prenaseljenosti ipd.Vaš hrček lahko dobi tudi blago drisko zaradipreveč svežega sadja in zelenjave. Prevelika količinasuhih peletov pa lahko povzroči zaprtje.V obeh primerih je treba prilagoditi prehrano.Hrček je glodavec in njegovi zobje neprestano rastejo.Če nima primernih predmetov za glodanje, zobjepreveč zrastejo in hrček ne more več odpreti ust injemati hrane. V skrajnem primeru lahko tudi pogine.Zato naj ima stalno na voljo priboljške in predmeteza glodanje, s pomočjo katerih si obrablja zobe.S pravilno oskrbo bo vaš hrček zdrav in zadovoljen.Hrčkovo domovanje redno čistite z vodo inblagim razkužilom. Kletka naj ne bo izpostavljenadirektni sončni svetlobi ali prepihu. Primernain pestra prehrana hrčku zagotavlja vse potrebnehranilne snovi, tudi vitamine in minerale.Zoran Tušar, dr. vet. med.,Veterinarska postaja LendavaLažja uporabagospodinjskih aparatovSodobni gospodinjski aparati so gospodinjskadela precej olajšali. Prej je za marsikatero gospodinjokuhanje pomenilo muko, lahko pa je užitek, šeposebno, če se ji pri pripravi jedi pridružijo družinskičlani. Največ prostora in energije porabijo hladilnik,zamrzovalnik, električni štedilnik ter pralniin sušilni stroj. Katerega izbrati, da prihranimo časin denar, pa tudi da ga odlikuje enostavna uporaba?Zaradi številnih prednosti glede preproste uporabein čim manjše porabe energije se odločamo za električnekuhalne plošče. Parne pečice so edinstvenepri ohranjanju okusov, barve in vitaminov v hrani.Za enostavno uporabo se je izkazal tudi hladilnik zzamrzovalnikom. Ker uporabljamo hladilnik velikopogosteje kot zamrzovalnik, je zato primerno, da jenameščen zgoraj, zamrzovalnik pa spodaj.Z jogo do sijočega obrazaNa obrazu se nam izrisujejo ne le naše zdravstvene težave,ampak tudi leta. Na srečo obstaja mnogo tehnik in sistemovvadb, ki nam pomagajo sprostiti telo, a če ne vključimo tudiobraza, se lahko zgodi, da se vsa napetost zbira tam. In to sevedavpliva tudi na videz. Stres začne risati ostre črte na obrazu.Poleg tega z leti tudi mišice obraza in vratu začnejo izgubljatielastičnost. Zaradi redne vadbe lahko ima denimo 65-letnicatelo, ki je videti nekaj desetletij mlajše. Manj pa je znano,da je enak rezultat mogoče doseči tudi na obrazu. Čese obrazne mišice pravilno trenirajo, postanejo spet napetein gube se zapolnijo.Pri naravnem liftingu z jogo v vadbo vključimo celotenobraz, lobanjo in vrat ter omogočimo, da mišice začnejodelovati v skupini. Ko so vsa področja čvrsta, se koža samodejnodvigne, videz pa postane mladosten in zdrav.Strokovnjaki priporočajo vadbo prve tri mesece vsakdan oziroma vsaj petkrat tedensko, da učvrstimo mišice.Zadostuje že deset minut dosledne vadbe.

– 8. oktober 2009 35Združenje potrošnikovPomurja svetujeProdajana domuPred dvema mesecema in pol je potrošnicana domu kupila električno blazino. Ker je ugotovila,da ji blazina ne daje tistega, kar ji je biloobljubljeno, se je odločila, da jo vrne. Skupaj zodstopno izjavo jo je vrnila prodajalcu in zahtevalavračilo vplačanega zneska. Podjetje je njenozahtevo zavrnilo, češ da je zamudila osemdnevnirok za odstop od pogodbe, ki je naveden v pogodbi.Sprašuje, ali je podjetje ravnalo v skladuz zakonom?Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 46. c-členu določa štirinajstdnevni rok za odstop odpogodbe, ki se šteje od dneva, ko je potrošnikprejel blago, in ne od dneva, ko je podpisal pogodbo,kot je to velikokrat zapisano v pogodbi.Ker osemdnevni rok za odstop od pogodbe ni vskladu z ZVPot, pomeni, da možnost odstopa potrošnicisploh ni bila dana, zato traja rok za odstopod pogodbe tri mesece. To pomeni, da potrošnicazakonskega roka za odstop od pogodbeni zamudila in je upravičena do vračila vplačanegazneska tako, kot je zahtevala. Če podjetje ne biravnalo v skladu z ZVPot, se lahko za pomoč obrnena tržni inšpektorat, ki bo ukrepal v okvirusvojih pristojnosti.Andrej CimerMotnje prehranjevanjaV zadnjih letih se je število motenj prehranjevanjapovečalo za tretjino, predvsem pri ženskahod 25. do 50. leta. Največ obolelih ima anoreksijo.Nekatere pacientke je težko zdraviti, ker menijo,da vedo o hrani več kot strokovnjaki. Pogostoimajo pripravljen odgovor, zakaj ne jedo kruha,mlečnih izdelkov, sladkorja ali mesa. Te osebe želijodobiti potrditev za svoj način prehranjevanja,ne glede na drugačne nasvete.dobro je vedetiNeprijetne misli slabajed za telo»Čim večkrat se spomnimo, da je vsaka neprijetnamisel slaba jed, s katero hranimo svoje telo.« Prentice MulfordKako pogosto, ko zbolite, govorite predvsem osvoji bolezni? Kako pogosto premišljujete o bolezni?Veste, da se ob pogostem premišljevanju o bolezninaše misli uresničijo. Rhonda Byrne nam svetuje,da kadar smo le malce bolni, o tem čim manjgovorimo, razen če želimo svojo bolezen poglobiti.Vse kaže, da smo za naše slabo počutje sami odgovorni,in zato si moramo pogosto ponavljati: »Počutimse čudovito. Tako čudovito se počutim.« Potempa to moramo tudi dejansko občutiti. In kaj bomoodgovorili, če nas kdo povpraša, kako smo, pa čepravnismo odlično? Naš odgovor mora izražatisamo tisto, kar si želimo. Obenem pa moramo bitiosebi, ki nas je povprašala po počutju, hvaležni, kernas je opomnila, kako dobro se počutimo.Avtorica svetovne uspešnice Secret ali v slovenščiniSkrivnost pravi, da se ničesar ne moremo»nalesti«, razen če mislimo, da se lahko; in če torejtako mislimo, potem s svojimi mislimi to vabimo ksebi. Drugi način, da zbolimo, pa je poslušanje ljudi,kako pripovedujejo o svoji bolezni. Če jim prisluhnemo,svojo pozornost namenjamo bolezni, inko smo na nekaj osredotočeni, potem to tudi privabljamok sebi. Če bolnike poslušamo, kako pripovedujejoo bolezni, jim ne pomagamo. Bolje je, datakrat pogovor preusmerimo na prijetnejše stvariali gremo svojo pot, pred tem pa človeku iskrenozaželimo najboljše. Naše misli morajo izražati srečo.Moramo biti srečni. Sreča pa je občutje, gre zanačin bivanja. Zamenjajmo zorni kot razmišljanja inbodimo srečni tu in zdaj.Mag. Simona Šarotar Žižek»Srečne, zadovoljne misli vodijo k bistveno bolj srečnemukemijskemu dogajanju v telesu. Torej k bolj srečnemu,zdravemu telesu. Dokazano je, da negativne misli instres resno ogrožajo telo in delovanje možganov, kajtiprav naše misli in naši občutki neprestano sestavljajo,preurejajo in na novo ustvarjajo naše telo.« Dr. John HagelinPrenova stare hišePoseben izziv je prenova stare hiše na sodobenenergetsko varčen način. Pri tem se srečujemoz morebitnimi navzkrižnimi interesi pristojnegazavoda za zaščito kulturne dediščine, mordapa je še težje najti primerno sistemsko rešitev. Teso delno iz materialov, ki so bili uporabljeni kotosnovno gradivo stare hiše, delno pa so odvisneod koncepta energetske varčnosti objekta.V vsakem primeru pa velja, da je treba starohišo izolirati, kar med njeno gradnjo ni bilo predvideno,zato je potreben pri tem še poseben razmislek.Pri izoliranju ostrešja stavbe z naravnimi izolacijamiveljajo bolj ali manj enake zakonitosti oziromamožnosti kot pri novogradnji. Nekaj posebnostise morda lahko zgodi le, če se ohranjakritina, ki je drugačna od klasičnih opečnih strešnikov(les, kamen). V teh primerih je namreč trebapaziti, da dragocenih naravnih izolacijskih materialovne izpostavljate čezmerno vlagi.Rokavicena rokavDomišljija ne poznameja. Z malo ročnihspretnosti si lahko naredimotople posebnerokavice, ki nasbodo grele že, kojih pogledamo.Čeprav so odrezaneprav pri dlaneh,to ne pomeni, da si jihpo potrebi ne moremopotegniti čez. Če nam pletenjeni nova strast, morda pridebabičino znanje še kako prav. Zamislimosi svojo najljubšo barvo,pomislimo na barve obstoječih oblačil in sinarišimo poljuben grafični vzorec, tudi čenismo vešči risanja. Pomembno je, da idejospravimo v realnost in pri tem neskončnouživamo.MerePreden se lotimo kreativnegaprojekta, vzemimo list papirja,na katerega zapišimoželene mere novih rokavic.Zmerimo lahko z navadnimšiviljskim centimetrom indodamo nekaj centimetrovza dobro počutje. Narišimosi poljuben grafični vzorecbodisi v obliki ravnih črt alikara. Dodajajmo barve po občutkuin se pustimo presenetitinad rezultatom na papirju. V naslednjifazi se pogovorimo z osebo,ki zna plesti. Hitro bomo ugotovili,da je tehnika nujno potrebnaza kakršnekoli sanje. Mordabo končen rezultat popolnomadrugačen od prvotne ideje,a pomembno je, da v procesu uživamo.BarveTatjana Kalamar MoralesNove barve, ki so že na policah trgovin z oblačiliin modnimi dodatki, niso preveč svetle. Medmnožico sivih odtenkov je najti polnočno modro,rjavo in vijolično, ki se nikakor ne nameravaumakniti. K zimskim grafičnim vzorcem selepo podajo tudi športne barve (rumena, rdeča,zelena, modra ...). Ne glede na to, katere barve sibomo izbrali, naj bodo v pravem razmerju, ki gaoko hitro zazna.Naj nam ne bo odveč, ko razmišljamo o svojihoblačilih. Oblačila kot tudi modni dodatki povedoo nas več, kot bi si mi sploh upali priznati.Tudi če ne premoremo novih oblačil (nakupoblačila ali dodatkov kake drage blagovne znamkese danes itak sliši kot kriminal), to ne pomeni,da smo o oblačenju prenehali razmišljati. Dobreideje vedno najdejo pravi čas ali mesto, da pridejona plan. Lahko so enostavne in praktične innekaj najlepšega je, ko vemo, da smo mi tisti, kismo jim pustili, da ugledajo luč sveta. To, da smounikatni, bodo hitro ugotovili tudi drugi.Z našegaštedilnikaBranko ČASAR,kuharski mojsterv gostilniPri Lovenjakuv PolaniSolatna juha s šunko500 g zelene solate, 120 g čebule, 100 g šunke,80 g korenja, 2 cl olja, 20 g masla, 100 cl perutninskeosnove, sol, poper, muškatni orešček, 20 cl kislesmetane, drobnjak.Solato očistimo, operemo in grobo narežemo. Čebulonarežemo na kocke. Šunko narežemo na rezancein opečemo na olju. Korenje narežemo na kocke inskuhamo. Drobnjak sesekljamo. Maslo v kozici segrejemo,na njem posteklenimo čebulo, dodamo solatoin dušimo pet minut. Nato zalijemo z jušno osnovo,premešamo, dobro prevremo in v mešalniku zmešamo.Juho začinimo s soljo, poprom in muškatnimoreščkom. Pristavimo, da zavre. Dodamo razmešanokislo smetano in prevremo. Vročo juho serviramo sšunko in korenjem ter potresemo z drobnjakom.Sir s češnjevim žganjem160 g sira kamember, 20 g drobtin, 20 g kokosovemoke, 20 g moke, 2 rumenjaka, 4 cl češnjevegažganja, 80 g vloženih češenj, olje za cvrenje.Sir razrežemo, najprej povaljamo v moki, nato vrumenjaku in nazadnje v mešanici drobtin in kokosa.Olje v kozici segrejemo. Panirani sir zlato rumenoocvremo. Vročega zložimo na krožnik, obložimos češnjami, prelijemo z malo ogretim češnjevimžganjem in flambiramo.Nadevane piščančje prsi500 g piščančjih prsi brez kosti, sol, poper, 100 gtelečjega mesa, 5 cl sladke smetane, sol, poper, 80 gjurčkov, šopek peteršilja, limonin sok, 500 g listnategatesta, jajce za premaz.Piščančje prsi razprostremo, prerežemo kožice,rahlo potolčemo, solimo in popramo. Telečje mesonarežemo na grobe kocke, damo v sekljalnik, dodamopražene jurčke in smetano, začinimo in dobrosesekljamo.Sesekljano maso porazdelimo po pripravljenihprsih, zvijemo, pomastimo in položimo na listnatotesto, ki smo ga razvaljali na pol centimetra debeloin razdelili na primerne kose. Vse skupaj premažemoz razžvrkljanim jajcem. Zložimo v pekač, ki smoga obložili s papirjem za peko. Pečemo 35 minutpri 170–220 °C. Pečeno damo na desko, razrežemona primerne kose in postrežemo.Zelje z jabolki1000 g belega zelja, 450 g jabolk, 100 g čebule,25 cl vode, 30 cl olja, 15 g moke, kumina, sol, sladkor.Zelje narežemo na tanke rezance. Jabolka olupimo,izrežemo peščišče in narežemo na krhlje. Čebulonarežemo na lističe. Zelje in čebulo stresemov lonec, solimo, sladkamo, zalijemo z vodo in kuhamodeset minut. V kozici segrejemo olje, na kateremprepražimo moko z dodatkom kumine, vmešamov zelje in kuhamo pet minut. Ob koncu kuhanjadodamo na krhlje narezana jabolka, še začinimo inpostrežemo kot prilogo.Smetanova tortaZa testo: 4 jajca, 1 cl hladne vode, 60 g sladkorjav prahu, 60 g moke, 20 g kakava, 40 g mletihorehov.Za nadev: 50 g orehovih jedrc, 50 g sladkorja,20 g masla, 50 g rozin, 3 cl ruma, 50 g mandlje, 30g čokolade, 3 liste želatine, 25 cl sladke smetane, 1zavitek vanilijevega sladkorja.Za premaz: 15 cl sladke smetane.Beljake in vodo stepemo v trd sneg, med stepanjempostopoma dodajamo sladkor v prahu. Ko sesladkor popolnoma razmeša, umešamo rumenjake,presejano moko s kakavom, dodamo mlete orehein narahlo premešamo. Maso damo v tortni model,ki smo ga obložili s papirjem za peko, ter pečemo25 minut pri 175 °C. Pečen in ohlajen biskvit prečnoprerežemo ter pokapljamo z rumom. Spodnjibiskvitni oblat damo v obod tortnega modela in napolnimos smetanovo maso. Prekrijemo z drugimbiskvitnim oblatom, narahlo pritisnemo. Vse skupajprekrijemo s folijo in postavimo za tri ure v hladilnik.Dobro ohlajeno torto vzamemo iz modela,premažemo s stepeno sladko smetano ter potresemoz mešanico kakava in sladkorja v prahu.Nadev: Želatino namočimo v vodo. V ponvi karameliziramosladkor, dodamo maslo in grobo sesekljaneorehe ter malo prepražimo. Karameliziranomaso damo na pekač, ki smo ga premazali zoljem, da se ohladi. Nato jo dobro sesekljamo. Rozineoperemo in poškropimo s polovico ruma, dase prepojijo.Mandlje sesekljamo, jih malo prepražimo in ohladimo.Sladko smetano in vanilin sladkor čvrsto stepemo,primešamo karamelizirane orehe, rozine,mandeljne in sesekljano čokolado. Želatino ožmemoter jo raztopimo v preostalem segretem rumuin vmešamo v smetano.

36REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTORwww.mop.gov.si, e: gp.mop@gov.siDunajska cesta 48, 1000 Ljubljanat: 01 478 74 00, f: 01 478 74 22Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju(Uradni list RS št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) Ministrstvo za okolje inprostor, Direktorat za prostor s temJAVNIM NAZNANILOMobvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutkadržavnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda DV2 × 400 kV Cirkovce–Pince in poročila o vplivih na okoljeI.Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev:1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovodaDV 2 × 400 kV Cirkovce–Pince, ki ga je pod številko projekta LN– 3/03 maja 2009 izdelal ZEU, d. o. o., Murska Sobota (v nadaljnjembesedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta),2. povzetka za javnost,3. osnutka Poročila o vplivih na okolje za daljnovod 2 × 400 kV Cirkovce–Pince, ki ga je kot strokovno podlago za izdelavo dopolnjenega osnutkadržavnega prostorskega načrta pod številko naloge 345/06 oktobra2009 izdelal Oikos, d. o. o., Domžale (v nadaljnjem besedilu: poročilo ovplivih na okolje),4. variantne rešitve prostorske ureditve z obrazložitvijo predloga izbora rešitvein5. drugih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenegaosnutka državnega prostorskega načrta.II.Gradivo iz prejšnje točke bo od 19. oktobra do 30. novembra 2009 javnorazgrnjeno:- na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta21, Ljubljana,- v sejni sobi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo,- v sejni sobi Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju,- v sejni sobi Občine Markovci, Markovci 43, Markovci,- v sejni sobi Občine Gorišnica, Gorišnica 83 a, Gorišnica,- v prostorih Občine Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož,- v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer,- v prostorih občinske uprave Občine Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci,- v prostorih Občine Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci,- v prostorih Občine Velika Polana, Velika Polana 111, Velika Polana in- v prostorih Občine Lendava, Glavna ulica 20, Lendava.Gradivo iz prve do četrte alineje prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjegaodstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstvaza okolje in prostor: http://arhiv.mm.gov.si/mop/javno.III.Javne obravnave bodo:- 2. 11. 2009 s pričetkom ob 17.00 v prostorih Občine Videm, Videm priPtuju 54, Videm pri Ptuju,- 3. 11. 2009 s pričetkom ob 15.00 v sejni sobi Občine Gorišnica, Gorišnica83 a, Gorišnica,- 4. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v veliki sejni dvorani Občine Kidričevo,Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo,- 5. 11. 2009 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Markovci, Markovci43, Markovci,- 9. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v poročni dvorani gradu v Ormožu,Kolodvorska cesta 9, Ormož,- 10. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Črenšovci, UlicaPrekmurske čete 20, Črenšovci,- 11. 11. 2009 s pričetkom ob 18.00 na Občini Beltinci, Mladinska ul. 2,Beltinci, (za občini Beltinci in Velika Polana),- 12. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazovaulica 1, Ljutomer, in- 17. 11. 2009 s pričetkom ob 16.00 v dvorani Upravne enote Lendava,Trg Ljudske pravice 5, Lendava.IV.V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predlogena dopolnjeni osnutek državnega prostorskega načrta in poročilo o vplivihna okolje. Pripombe in predlogi se lahko do 30. novembra 2009 dajopisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov,lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se vrubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DV Cirkovce–Pince«.Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnostiin v 30 dneh po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki gabo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si ter posredovalo občinam Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica,Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava.Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimkaali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov vstališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovanonavedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihovaimena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.Dr. Mitja PAVLIHAV. D. GENERALNEGA DIREKTORJADIREKTORATA ZA PROSTORSTORITVEoglasiKURILNO OLJE,PREMOGUGODNE CENE IN MOŽNOSTIPLAČILA! Tel.: 57 88 200KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51GEO-VRTINA d. o. o.,Obrtna ulica 40, 9000 Murska Sobota, tel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih voda za ogrevanje s toplotnočrpalko, oskrbo s pitno vodo, zalivanje kmetijskih površin, ponikovanje.Čiščenje vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelava hidrogeoloških poročil.Citroen XsaraPicasso ElegancePlus 1.6i 16Vv oktobru že za12.315 EURIščemonepremičninskeposrednikez licenco.Emisija CO2: 172 g/km. Poraba goriva pri kombinirani vožnji: 7,3 l/100 kmHiša nepremičninHosekra, d. o. o.,Cankarjeva ul. 25,9000 Murska Sobota.Tel.: 031 554 337Pojdite v hladilnico v Puconce, da si naberete jabolka in hruške za dolgezimske dni! Nikjer tako poceni, tako dobro in pristno domače!JABOLKA: 1. razred 0,70 EUR/kg, 2. razred 0,40 EUR/kgELSTAR, GALA: 1. razred 0,50 EUR/kg. HRUŠKE: 1. razred 0,50 EUR/kgOdprto: pon.–pet. od 8.00 do 16.00, sobota od 8.00 do 12.00Domača, zdrava, okusna … ja, samo naša GORIČKA JABOLKA.Ste prezaposleni?Vam zmanjkuje časa zadrobna hišna opravila?AVTO CIT, d. o. o., tel. št.: 02 534 90 00www.citroen.siSlika je simbolična!Branko Pucko, Vrtna ul. 3, M. SobotaPokličite nas!HIŠNI SERVISTel. 02 532 18 09, 041 788 751HITRO, KAKOVOSTNO in po UGODNIH CENAH poskrbimo za vse vrste popravil v hiši in okrog nje!- krovsko-kleparska dela (žlebovi, obrobe, napušči) - vrtna opravila (košnja trave, žaganje vrtnega drevja, odvozodpadkov) - ograje (montaža in popravila kovinskih in lesenih ograj) - montažno-transportni servis (montažapohištva, regalov, predelnih sten) - vodovod (zamenjava pip, kotličkov, školjk, ventilov …) - izposoja orodjaAvtocenter Kuhar, d. o. o.,Panonska ul. 35, Bakovci543 14 32, 041 751 884Vulkanizerstvo za vsa vozila,traktorje in gradbene strojeMobilno vulkanizerstvo na terenuRočno pranje in čiščenje vozilAvtocenter Kuhar, d. o. o.,Panonska ul. 35, Bakovci543 14 32, 041 751 884Servis in popravilo vozilAvtokleparstvo - ličarstvoServisiranje klimatskih napravZamenjava vetrobranskih stekelCenter za pomoč žrtvamkaznivih dejanjMurska Sobota, Plese 9, 9000 Murska SobotaTel.: (02) 527 19 00Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!Pomoč je zaupna in brezplačna.Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!CENIK MALIH OGLASOVdo 80 znakov 8,3581 znakov 8,5082 znaka 8,6583 znakov 8,8084 znakov 8,9585 znakov 9,1086 znakov 9,2587 znakov 9,4088 znakov 9,5589 znakov 9,7090 znakov 9,8591 znakov 10,0092 znakov 10,1593 znakov 10,3094 znakov 10,4595 znakov 10,6096 znakov 10,7597 znakov 10,9098 znakov 11,0599 znakov 11,20100 znakov 11,35101 znakov 11,50102 znakov 11,65103 znakov 11,80104 znakov 11,95105 znakov 12,10106 znakov 12,25107 znakov 12,40108 znakov 12,55109 znakov 12,70110 znakov 12,85111 znakov 13,00112 znakov 13,15113 znakov 13,30114 znakov 13,45115 znakov 13,60116 znakov 13,75117 znakov 13,90118 znakov 14,05119 znakov 14,20120 znakov 14,35121 znakov 14,50122 znakov 14,65123 znakov 14,80124 znakov 14,95125 znakov 15,10126 znakov 15,25127 znakov 15,40128 znakov 15,55129 znakov 15,70130 znakov 15,85131 znakov 16,00132 znakov 16,15133 znakov 16,30134 znakov 16,45135 znakov 16,60136 znakov 16,75137 znakov 16,90138 znakov 17,05139 znakov 17,20140 znakov 17,35141 znakov 17,50142 znakov 17,65143 znakov 17,80144 znakov 17,95145 znakov 18,10146 znakov 18,25147 znakov 18,40148 znakov 18,55149 znakov 18,70150 znakov 18,85151 znakov 19,00152 znakov 19,15153 znakov 19,30154 znakov 19,45155 znakov 19,60156 znakov 19,75157 znakov 19,90158 znakov 20,05159 znakov 20,20160 znakov 20,35Cene vsebujejo DDV. Naročniki imajo ob naročiluin plačilu na blagajni 20 % popust.Motorna vozilaVOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZ-BIRI – Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO(možnost brez kaska). AVTOMOBILIP. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 22830 20, 02 228 30 00, 031 320 336.m013925PEUGEOT 1,1, letnik 2001, rdeče barve,49.000 km, garažiran, odlično ohranjen,registriran do julija 2010, prodam.Tel.: 041 206 442. m014096LAGUNO, 1.6 evolution, letnik 2007,prevoženih 65.000 km, prodam. Tel.:041 357 145. m014122RENAULT MEGANE, 1,6 E, letnik 1999,prodam. Tel.: 040 215 811. m014125ŽivaliNESNICE, pred nesnostjo, prodam.Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.:582 14 01. m013908NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodajopo 3,30 evra za kos. Dostava na dom.Tel.: 792 35 71, Marčič, Starošinci 39,Cirkovce. m014107TELICO, brejo v 8 mesecu, prodajo za1000 evrov. Tel.: 559 12 81. m014109PosestiSTAREJŠO HIŠO V KRUPLIVNIKU NAGORIČKEM, 72 m 2 stan. površine,zemljišče 487 m 2 , prodam. Tel:. 041691 767. m013965VRSTNO HIŠO pri Gradu na Goričkem,95 m2, zemljišče 447 m 2 , prodam. Tel.:041 754 850. m013959V NAJEM VZAMEM NJIVE. Kot najemninolahko vzamete subvencije. Tel.: 070704 885. m014067V LENDAVI ODDAMO V NAJEM obnovljenodvosobno stanovanje, 57 m 2 ,brez opreme. Cena najema je 200 € +stroški. Tel.: 041 212 292. m014072DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Sobotioddam v najem. Tel.: 041 619 506.m0141038. oktober 2009 –KmetijskamehanizacijaKUPIM IMT 533 ali 539. Tel.: 031 868034. m001345KUPIM URSUS. Tel.: 051 639 777.m014112ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Bučečovcihoddamo v najem. Tel.: 031 301 466.m014101MLIN ZA MLETJE ZRNJA na elektromotor7,5 KW, luščilnik koruze na traktorskipogon, mikser za silažo koruze SIP,2-brazdne obračalne pluge LEMKENprodam. Tel.: 051 686 896. m014105VRTAVKASTO BRANO (rotobrano) prodam.Tel.: 070 810 365. m014118MULČAR IN TROSILNIK ZA APNENECprodajo. Tel.: 041 726 405. m014119PREDSETVENIK delovne širine 3,5 m,z dvojnimi valji in hidravlično zložljiv,prodajo. Tel.: 031 714 100. m014120KOSILNICO BCS s sedežem in tri strešnaokna prodam. Tel.: 041 357 596.m013994KmetijskipridelkiBELO MEŠANO VINO iz Lendavskih goricugodno prodam. Tel.: 051 617 967.m014104RaznoCENTRALNO PEČ FERROTERM na olje,z 80 l bojlerjem in gorilnikom, malorabljeno, prodam. Tel.: 070 704 896.m014069TRDA DRVA prodam. Tel.: 031 682 577.m014117DeloDELAVCA ZA DELO V DELAVNICI ZAPOS-LIM REDNO ALI OBČASNO. Vsi zainteresiranise osebno oglasite od 8. do10. ure v trgovini Barbie v Černelavcih,Gederovska 11. m014123StoritvePRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMOkamen, skrilavec, različnih barv in debelin.Tel.: 041 678 966. m014035KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALIPOKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOSTKREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 460EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %!ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSRE-DOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE.AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9,MB, 02 228 30 20, 031 658 679.m013936PREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel:.041 279 187. Prevozništvo VladimirPernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.m013873POTREBUJETE DENAR, NISTE KRED-ITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO?POSREDUJEMO VAM REŠITEV. PLAČILONA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE!AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9,MB, 02 228 30 20, 031 648 679.m013947KREDITI – hipotekarni in gotovinski.Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe,rubeže, bančne, zavarovalniške, davčnein druge obveznosti. GSM 031 774330, tel.: 02 461 24 58, Ostrov, d. o.o., Zagrebška c. 20, 2000 Maribor.m013474MAČEHE – velikocvetne, drobnocvetne,viseče, dišeče, marjetice, spominčice,lončne krizanteme. Cvetličarstvo - VrtnarstvoBarber, s. p., Gornji Petrovci 46,tel.: 556 14 09. m014099Foto: osebni arhivGigantske buče rastejo v SotiniOčitno je letošnja sezona več kot naklonjena bučam,saj so se nam naši bralci že nekajkrat prišli pohvalitz nevsakdanjimi primerki, težkimi od nekaj desetkilogramov pa do prav orjaških, kakršne so zrasletudi pri Felkarjevih v Sotini. Brat in sestra Marija inDrago, ki sta buče sama pridelala, sta povedala, da največjamed njimi tehta kar 160 kilogramov, dve pa jihimata okrog sto. Zaupala sta nam še, da sta uporabilaseme sorte Atlantic Gigantic, ki so jima ga priporočaliv Avstriji, čeprav tam enako seme menda ne obroditako obilno. Nekaj bo torej tudi na rodovitnosti goričkezemlje in spretnosti mladih pridelovalcev.P. K.OPORA – SOČUTJEv hudi bolezni in smrtiOO Murska SobotaRakičanLendavska ul. 28Tel. 051 442 636

– 8. oktober 2009 37»So dnevi in trenutkipolni sreče in miline,ko radostni oči zapremoin si tiho zaželimo, da ne mine.«ZAHVALATiho, kakor je živel, se je od nas v 63. letu poslovil naš dragiJožef Botiz GaberjaOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,dobrim sosedom, botrini, bivšim sodelavcem CP M. Sobota insodelavcem ZD Lendava, ki ste nam v težkih trenutkih stali obstrani, izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in za svete maše.Posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici, zdravnikom in osebjupljučnega oddelka ter intenzivne nege in dr. Štefanu Horvatu zalajšanje bolečin v zadnjih dnevih življenja.Iskrena hvala g. župniku Tomislavu Šantaku za lep pogrebniobred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala.Žalujoči najdražjiKo zaželim tvoje si bližine,grem tja, na mirni kraj tišine,kjer srce se bridko zjoče,ker verjeti tega noče ...V SPOMIN8. oktobra bodo minila 4 leta, odkarme je zapustil moj dragi možStanislavKovačod Grada 27 aHvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, se ustavite obnjegovem grobu, položite cvet ali prižgete svečko spomina.Žena IrmaKo bi mogel, ko bi smel,bi vam povedal, kako semtrpel, kako sem želel,da z vami bi živel.V SPOMIN3. oktobra je minilo sedemnajstžalostnih let od takrat, ko nas jezapustil naš dragi sin, brat in vnukSandi Andrejekiz Dolnjih SlavečKo si zaželimo tvoje bližine, gremo na mirni kraj tišine inobujamo prijetne spomine.Tvoji najdražjiV SPOMIN1. oktobra je minilo leto žalosti odtakrat, ko nas je zapustil naš dragiLudvik Pavličiz Sebeborcev,živel je v Murski SobotiIskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečopočastite spomin nanj.Vsi njegoviKje si, mama draga,kje je mili tvoj obraz,kje je roka tvoja,ki skrbela je za nas?V SPOMIN4. oktobra je minilo žalostno leto odtakrat, ko nas je zapustila naša dragamama, babica, prababica, tašča in sestraHelena Kodilaiz Ivanovec 28Hvala vsem, ki se je spominjate.Žalujoči njeni najdražjiCenik osmrtnic2 kol. x 8 cm 86,402 kol. x 9 cm 97,202 kol. x 10 cm 108,002 kol. x 11 cm 118,802 kol. x 12 cm 129,602 kol. x 13 cm 140,402 kol. x 14 cm 151,202 kol. x 15 cm 162,00Dodatek za sliko ali križ je 16,75 evra.Z DDVKOMPLETNE POGREBNE STORITVE,VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.PLAČILO TUDI NA VEČOBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060faks: 02 52 51 170Aleksandra Vučkič Banfi, s. p., veščica 17, 9000 murska sobotaCvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 Črenšovci- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne ceneTelefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699V SPOMINMinilo je dvajset letod takrat, ko nas je zapustiladraga mama, stara mama in taščaMarjetaSerdinšekz IvanecIskrena hvala vsem,ki za trenutek postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo aliprižgano svečo počastite njen spomin.Vsi njeniLe kdo pozabil tvoje bi srce,ki nas neskončno ljubilodo poslednjega je dne.Kadar zaželimo tvoje si bližine,gremo v tisti mirni kraj.Tam srce se tiho zjoče,da te ni, še vedno verjeti noče.V SPOMIN30. septembra mineva leto dni od takrat, ko nas jenepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil skrbni mož in očeKoloman Kuzmaiz Puževcev 28Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojiteob njegovem grobu z dobro mislijo in mu prižigate sveče terprinašate cvetje. Pogrešamo te vselej in povsod!Z ljubeznijo in zahvalo se ga spominjamožena Irma, sin Vlado in hčerka JožicaKogar imaš rad,nikoli ne umre,le daleč je ...V SPOMIN11. oktobra bosta minili dve leti žalostiod takrat, ko nas je zapustila dragamama, tašča, babica in sorodnicaMarija Bukvičiz Puževec 42Iskrena hvala vsem,ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu.Vsi njeni, ki smo jo imeli radiSrce je omagalo, dih je zastal,a spomin nate bo večno ostal.ZAHVALAV 90. letu nas je za vedno zapustildragi oče, tast, dedek in pradedekNikolajGostonjiz Čepinec 41Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,botrini, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovizadnji poti, nam izrekli sožalje, prinesli cvetje in sveče terdarovali za svete maše in cerkev.Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpetežalostinke.Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših Rakičan zapotrpežljivo skrb in nego.Žalujoči vsi njegovi najdražjiKOMPLETNE POGREBNE STORITVEUREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozido 40 km, plačilo na več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,okenske police, kamnite mize, pulti, vazein drugi izdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a, 9231 BeltinciKOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaKOMPLETNE POGREBNE STORITVE:UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREMEBREZPLAČNI PREVOZI DO 30 kmPRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJAD. E. POGREBNIŠTVOtelefon: 02 521 37 00UREDITEV DOKUMENTOVOBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIHUREJANJE ZELENICPLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443Prazen dom je in dvorišče,naše oko zaman te išče.Življenje celo si garal,vse za dom, družino dal.OSMRTNICAOb svitu ponedeljkovega jutra je v 78. letu prenehalo biti odbolečin utrujeno srce našemu dragemuZoltanu Cipotuiz TešanovecV srcih njegovih najdražjih je ostala praznina, še njegoveljubljene rože so sklonile glave.Odšel je tja, tam ni trpljenja in ne gorja.Hvala vsem,ki ste ga pospremili h grobu.Vsi njegovi najdražjiZdaj bivaš vrh višave jasne,kjer ni mraku, kjer ni noči,tam sonce sreče ne ugasne,resnice sonce ne stemni.S. GregorčičZAHVALAV 86. letu nas je zapustila naša mama, babica in prababicaJulijana Tratnjekiz Lipovec 139Bolečino ob izgubi naše najdražje nam blaži spoznanje, da vasje veliko, ki čutite z nami in nam s svojim sočustvovanjem inpozornostjo pomagate preživljati dneve žalosti.Zato vsem in vsakemu posebej, ki ste bili ob nas in v mislih znami – od srca hvala!Vsi njeni

Turistični Po naših znanih vodnik potehTurističneprireditveKapela – V nedeljo, 11. oktobra,ob 14. uri bo pri klopotcu TD KlopotecKapela prireditev Mošt inkostanj, kmečki praznik s ponudbopečenih kostanjev in mošta vinogradnikov,v duhu ohranjanjastarih kmečkih običajev in plesa.Ljutomer – V nedeljo, 11. oktobra,ob 14. uri bodo na hipodromukasaške dirke, ki jih organizira KKLjutomer.Grad – V Viteški dvorani Graduso odprli razstavo Tujerodne vrste– prezrta grožnja, s katero želijoopozoriti na grožnjo tujerodnihvrst, torej rastlin in živali, ki so tujegaizvora in pomenijo grožnjo zanaše naravno okolje. Razstavo jepripravil JZ Krajinski park Goričkov sklopu projekta Thuja, na ogledpa je do 18. oktobra.Jeruzalem – Turistično-informacijskicenter Jeruzalem, v kateremje tudi trgovina s spominki in vinoteka,je odprt vsak dan med 10. in18. uro.PopravekV prejšnji številki Vestnika smo vbesedilu Zloženka v štirih jezikih priomembi avtorja fotografij v zloženkipomotoma napisali ime Tomaž Vrečič.Pravilno je Tomislav Vrečič.Okrogla miza o turizmu v LendaviBograč je svetla izjemaManjkajo nam prodajni turistični produkti, ne uspemo prodajati zgodb, ni primernih spominkovTurizem – razvojna priložnost tudiv Lendavi je bil naslov okrogle mize,ki so jo ob svetovnem dnevu turizmapripravili v lendavskem hotelu Elizabeta.Generalni direktor direktorata za turizemmag. Marjan Hribar je predstavil svojpogled na turizem v Lendavi in okolici vkontekstu turizma kot slovenske razvojnepriložnosti. Letos je število prenočitevv Evropi ob recesiji padlo za osem odstotkov,pri nas pa za tri odstotke in splohkazalci na področju turizma v Sloveniji intudi v Pomurju niso slabi: »To pomeni, daimamo močno turistično gospodarstvoz jasno vizijo. V vladi se trudimo, da bislovenski turizem razvijali čim bolj regionalnouravnoteženo, v skladu s trajnostnimrazvojem. V preteklih letih je bilov Sloveniji veliko naložb v turizem, imelismo ekstenziven razvoj turizma. Vendarje ob tem treba upoštevati tudi okoljskanačela. Marsikje po svetu že imajo težave,ker so uničili ravnovesje med okoljskimistandardi in naložbami v nove turističnezmogljivosti. Veliko neizkoriščenih priložnostiv lendavski občini je tudi v okoliškihkrajih, še posebej s turističnimi kmetijamiin v turistični ponudbi v okoliškihgoricah. Lahko pa bi bilo tudi veliko večekološko pridelane hrane.«Marjan Hribar in Igor Magdič na razpravi o razvojnih priložnostih v turizmuFoto: J. G.Lendavski župan Anton Balažek je poudaril,da je razvojna vizija Občine Lendavapostati turistično še privlačnejšadestinacija, razpoznavna po multikulturnosti,odprtosti in urejenosti. Strinjal seje s Hribarjem, da je v občini še velikoneizkoriščenih turističnih možnosti: »Sedajdosegamo okrog 120.000 prenočitevletno in mislim, da jih lahko dosežemo250.000 tisoč. Ob visoki stopnji brezpo-selnosti bi se lahko okrog tristo ljudi zaposlilona tem področju. Imamo terme,športne objekte in vso drugo potrebnoinfrastrukturo. Vendar jo je treba polnitis primerno vsebino in temu bomo moralidati večji poudarek. Smo pridni in delavni,toda ne znamo tržiti.«Direktor Term Lendava Igor Magdič jepovedal, da iz leta v leto beležijo več prenočitev,lani jih je bilo že 104.000, torejveč kot 25 tisoč gostov. Vendar pa meni,da ljudje v mestu in okolici premalo začutijoturistično priložnost, ki jo pomenijoti gosti: »Sami spodbujamo goste, dagredo po okolici term, jim ponujamo večerjena turističnih kmetijah. Vendar stav Lendavi glavna aduta, ki privabljata goste,termalna voda in neokrnjena narava,ob tem pa še prijazni ljudje. Še veliko potencialovje, ki pa jih ne znamo izkoristiti.Ponudbe je sicer veliko, vendar je povprečna.Manjkajo nam prodajni turističniprodukti, ne uspemo prodajati zgodb,manjkajo primerni spominki. Izjema jepromocija bograča. Naši turistični produkti,ki jih moramo skupaj oblikovati,bodo uspešni in bodo zaživeli takrat, kojih bodo začutili domačini, ko se bodo tiz njimi identificirali in bodo na njih ponosni.«Jože GaborSedma Dödolijada v PuconcihMački kuhali najboljeV nedeljo je potekalo sedmo tekmovanjav pripravi dödolov, prekmurskejedi, ki so jo kuhale naše babice.Po mnenju strokovne komisije, ki je ocenjevalapripravo, videz in okus dödolov, jebila najboljša ekipa z imenom Maček, v katerista kuhala brat in sestra Marjana MačekVrhovec in Franc Maček. Druga je bilaekipa Občine Tišina, tretja pa ekipa KS Puconci.V pripravi dödolov se je pomeriloštiriindvajset moštev iz Prekmurja, Prlekijein Porabja, pa tudi bolj oddaljenih krajev,kot je Selnica ob Dravi.Obenem je bila v večnamenski dvoranitudi razstava prekmurskih domačihdobrot. V kulturnem programupa so nastopila kulturna in turističnadruštva. Prireditev je organiziraloKulturno-turistično društvo Puconci,povezoval pa jo je Milan Zrinski. Predsednicadruštva Katica Štefanec je povedala,da je namen prireditve ohranjatitradicijo priprave domače jedi izkrompirja, moke in vode, ki jo potemše zabelimo.J. G.Foto: N. J.Generalna skupščina Svetovneturistične organizacije (WTO)Letošnja generalna skupščina Svetovne turistične organizacije (WTO) potekate dni v mestu Astani v Kazahstanu. Udeleženci poudarjajo pomen okrevanja gospodarstvapo svetovni finančni krizi s pomočjo intenzivnega razvoja turizma, torejz večjim zaposlovanjem, infrastrukturo in trgovino v okviru te panoge. MarjanHribar, direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo RS, jepredstavil izkušnje slovenskega turizma pri premagovanju kriznih razmer, polegtega pa uspešno kandidiral za mesto predsedujočega za Evropo pri UNWTO.B. B. P.Črno bo v Občini Moravske Toplice postalo zelenoKar 28 divjih odlagališčProjekt čistejšega okolja je podprla tudi Norveška – Dokončanje leta 2011V Turistično destinacijskem centruOaza zdravja v Tešanovcih je potekalootvoritveno srečanje projektaSpremeniti črno v zeleno. ObčinaMoravske Toplice s tem projektomskuša rešiti problem divjih odlagališčin vplivati na izboljšanje kakovostiokolja ter poučiti prebivalce opravilnem ravnanju z odpadki. Projektje podprla donacija Norveške vvišini 85 odstotkov od skupne vrednosti.Vrednost projekta znaša 364.700evrov, preostalih 15 odstotkov pa bo prispevalaobčina.Župan Franc Cipot je v pozdravnemnagovoru poudaril pomembnost omenjenegaprojekta za občino, vodja projektaMartina Vink Kranjec pa je predstavilavsebino ter cilje projektnih aktivnosti.Poudarila je, da se kljub nekaterim sprejetimukrepom pri ravnanju z odpadki(organiziran odvoz smeti gospodinjstev,ločeno zbiranje odpadkov) nepremišljenoodlaganje odpadkov v občini ševedno pojavlja. Projekta se bodo lotilidvostopenjsko. Na eni strani bodo s saniranjemdivjih odlagališč poskrbeli zanjihovo dejansko odpravo, na drugi pabodo s preventivnimi ukrepi poskrbeli,da v prihodnje ne bi prišlo do ponovitveproblema. »Glavni rezultati projektabodo izdelan sistem evidentiranja insanacije divjih odlagališč, izvedba raziskav,študij, anket, izvedba delavnic, razstavin brošur na temo divjih odlagališčin njihovega vpliva na okolje. Načrtujemovsaj dvajset delavnic, vključitev širšejavnosti in predstavnikov medijev terozaveščanje občanov. Imeli bomo tudipreventivne ukrepe, kot so čistilne akcije,odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov,ureditev ekoloških otokov in zasaditevdreves,« je poudarila Vink Kranjčeva.Divjih odlagališč je še posebno veliko na Goričkem. Foto: OMTProjekt naj bi bil končan aprila 2011.Razmišljanja so na srečanju podališe trije strokovnjaki. Štefan Kovač, vodjaobmočne enote Zavoda za gozdoveSlovenije, je navedel dejstva, zakaj gozdne more biti kraj za zbiranje odpadkov.Omenil je podatek, da v Pomurju gozdporašča le 30 odstotkov ali slabo tretjinocelotnega prostora. Kljub njegovi majhnostiin omejenosti mu je vsiljen še interespokvarjene potrošniške družbe – interespo odlaganju odpadkov. Zavod zagozdove Slovenije nasprotuje odlaganjuodpadkov v naravno okolje in se zavzemaza čim prejšnjo sanacijo obstoječihmajhnih in velikih odlagališč odpadkovv gozdovih (in zunaj njih) ter za vzpostavitevsistemskih možnosti ločenega zbiranjain odlaganja odpadkov na zato pripravljenihin nadzorovanih mestih, ki pamorajo biti ljudem dovolj blizu, da so jihvoljni uporabljati.Drago Dervarič, direktor podjetja Saubermacher-Komunalaiz Murske Sobote,je ob diaprojekciji fotografij divjih odlagališčspregovoril o njihovi problematiki.V Občini Moravske Toplice jih je zazdaj uradno zabeleženih 28, čeprav jenjihova številka v resnici najverjetneješe višja. Posebej kritična divja odlagališčaso pri Kančevcih, Martjancih, Motvarjevcih,Ratkovcih, Sebeborcih, Seluin Vučji Gomili. Branko Šrok, direktorpodjetja Čista narava, d. o. o., pa je predstavilgradbene odpadke. Teh je v Slovenijiletno približno eno tono na prebivalca.V Evropi jih Španija najmanj,Nizozemska pa največ (90 odstotkov)znova porabi za ponovno proizvodnjo.Zbirnih centrov za gradbene odpadke jev Sloveniji kar nekaj, v Pomurju pa na žalostle eden. Ima ga podjetje Pomgrad vBakovski ulici v Murski Soboti.T. K.

– 8. oktober 2009 NAPOVEDNIK39Napovednik prireditevOTVORITEVOTOVCIV petek, 9. oktobra, ob 14. uri bo na Turistični kmetijiSmodiš razstava starih sort jabolk in hrušk.MURSKA SOBOTAV petek, 9. oktobra, ob 18. uri bo v avli Pokrajinskein študijske knjižnice otvoritev fotografske razstavePo Küzmičevih poteh ob 230. obletnici njegove smrti.Hkrati bo še razstava originalnih eksponatov edinihohranjenih Küzmičevih del Nouvi zakon in Vöre krstsanszskekratki navuk. Slavnostni govornik bo škofevangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniša.PUCONCIV soboto, 10. oktobra, ob 17. uri bo v občinski zgradbiotvoritev slikarske razstave slikarja Štefana Horvata.GORNJA RADGONAV torek, 13. oktobra, ob 18. uri bo v avli kulturnegadoma otvoritev fotografske razstave Iva Borka z naslovomNaslednja generacija.KONCERTGORNJA RADGONAV petek, 9. oktobra, ob 19. uri bo v dvorani glasbenešole magistrski koncert saksofonista Roka Volka, profesorjaGŠ Gornja Radgona.V sredo, 14. oktobra, ob 18.30 bo v dvorani GŠ javnioddelčni nastop učencev harmonike, diatonične harmonikein citer GŠ Gornja Radgona.MURSKA SOBOTAV petek, 9. oktobra, ob 21.30 bo v MIKK-u »fantastičen«koncert, kjer bodo nastopale skupine Reflector(Graz, stoner noise duo), The Striggles (Graz, heavyblues rock) in Y (Gornja Radgona, math core).PUCONCIV soboto, 10. oktobra, ob 19. uri bo v kulturni dvoranirevija cerkvenih pevskih zborov Občine Puconci.LJUTOMERV nedeljo, 11. oktobra, ob 19. uri bo v kulturnemdomu koncert priznanega japonskega zbora Ritsuyukaiiz Tokia (70 pevcev in pevk).DOGODEKBELTINCIV petek, 9. oktobra, ob 16. uri bo v parku v drevoreduproti cerkvi slovesna saditev lipovih dreves v počastitev40-letnice KUD-a, 70-letnice folklore in 85-letnicetamburašev v Beltincih. V kulturnem programu bodosodelovali beltinski tamburaši in Kvartet Slavček.ŠALAMENCIV nedeljo, 11. oktobra, ob 14. uri bo v gasilskem domuosrednja prireditev Zveze kulturnih in turističnih društevobčine Puconci.PLES/FOLKLORAVERŽEJV petek, 9. oktobra, ob 19. uri bo v kulturnem domuvpis in ogled dela folklorne skupine Leščeček, ki vabik sodelovanju nove člane.FILMGORNJA RADGONAV soboto, 10. oktobra, ob 20. uri bo v kulturnem domuprojekcija prleškega filma Korpus Krispi.KinoStar Max Murska Sobota(od 8. 10. do 14. 10.)Francoska biografska drama Coco Chanel (20.00, petin sob. še 22.20, pon. 21.30)Ameriška romantična komedija Grda resnica (19.25,21.30)Ameriški animirani družinski film Garfield in festivalzabave (17.00)Ameriški animirani sinhronizirani družinski film V višave(17.20, sob. in ned. še 15.10)Ameriška družinska pustolovščina G-Force (18.45)Ameriška kriminalka Državni sovražniki (20.45)Ameriška romantična komedija Zack in Miri snematapornič (17.50, pon. 17.20)Ameriški romantični glasbeni film Umazani ples 2(samo v pon. ob 19.30)LjutomerSobota, 10. oktobra: ob 20.00 ameriška komična romantičnadrama Vse moje bivšeGornja RadgonaPetek, 9. oktobra: ob 19.00 ameriška romantična komedijaSnubitevPOMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUMurska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,zbira prostovoljne prispevke občanovin organizacij na računu priNovi Ljubljanski banki: 02340-0019232476.ZA DAROVANA SREDSTVASE ZAHVALJUJEMO!Napovednik prireditevGLEDALIŠČEMURSKA SOBOTAV ponedeljek, 12. oktobra, ob 17. uri bo v grajski dvoranilutkovna predstava Devet mesecev v izvedbi GledališčaHiše otrok in umetnosti iz Ljubljane.V torek, 13. oktobra, ob 18. in 20. uri bo v grajski dvoranigledališka predstava Solistka avtorja in igralca BrankaZavršana v izvedbi skupine Familija iz Ljubljane.V sredo, 14. oktobra, ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališkapredstava Samica človeške vrste avtorja J. M.Smitha v izvedbi SLG Celje in režiji Dušana Mlakarja.Do petka, 9. oktobra, poteka na Pomurskem mladinskemservisu ali na Unibusu vpis v gledališki abonmaKluba prekmurskih študentov za SNG Dramo v Ljubljani,pri gledališki blagajni SNG Maribor pa za SNGv Mariboru.LENDAVAV sredo, 14. oktobra, ob 18. uri bo v gledališki in koncertnidvorani lutkovna predstava Čebelica Maja avtorjaWaldemarja Bonselsa v izvedbi Lutkovnega gledališčaMaribor.PREDAVANJEMURSKA SOBOTAV četrtek, 8. oktobra, ob 10. in 17. uri bo v Galeriji strokovnovodstvo po razstavi slik in risb Marjana Gumilarja.V soboto, 10. oktobra, ob 10. uri pa bo likovnadelavnica za izven pod vodstvom likovnega pedagogaMatjaža Gederja.Ves teden pa v Galeriji potekajo ob Tednu otroka likovnedelavnice pod vodstvom kustodinje Tamare Andrejek,vodstva po tekoči razstavi za najavljene skupinepod vodstvom kustodinje Irme Brodnjak in programPrvič v Galeriji pod vodstvom Jelke Geder - Kosi.V ponedeljek, 12. oktobra, ob 10. uri bo v prostorihObmočne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota(Lendavska 33) otvoritvena konferenca projektaDoživetje panonske gastronomije.ŠALOVCIV četrtek, 8. oktobra, ob 13. uri bo v jedilnici OŠ predavanjeo zaščiteni in redki rastlini dišeči grmičastivolčin, ki je postal simbol v grbu občine Šalovci. Inventar,botanične značilnosti in načine ohranjanja bopredstavil Branko Bakan, o razmnoževanju pa bo spregovorildr. Aleksander Šiftar.KRIŽEVCI PRI LJUTOMERUV četrtek, 8. oktobra, ob 18. uri bo na OŠ vpis v prvi letnikjoge, ki ga organizira Društvo Joga za osebno rast.VERŽEJV petek, 9. oktobra, ob 19.30 bo v Kovačičevi dvoraniZavoda Marianum predavanje in projekcija filmovAngola, dežela raznovrstnosti. Predaval bo Marko Suhoveršnik,SDB in prostovoljec v Angoli. V kulturnemprogramu bo nastopil otroški pevski zbor iz Veržeja.RAKIČANV soboto, 10. oktobra, ob 16. uri bo v dvorcu RIS delavnicaMladostniki in stres, ki jo vodi mag. Vlasta Kuster.V torek, 13. oktobra, ob 17. uri bo v gradu vpis v prvi letnikjoge, ki ga organizira Društvo Joga za osebno rast.RAZSTAVEMURSKA SOBOTAV Galeriji je do 4. novembra na ogled razstava akademskegaslikarja Marjana Gumilarja.GORNJA RADGONAV avli kulturnega doma je na ogled razstava Naših 25let, ki govori o četrt stoletja dolgem delovanju Folklornegadruštva Gornja Radgona.LJUTOMERV galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled samostojnarazstava likovnih del slikarke Majde Kuhar, večkratneudeleženke Bienala slik malega formata.LENDAVAV preddverju gledališke in koncertne dvorane je do18. oktobra na ogled razstava del arhitekta, avtorjaomenjene dvorane, Imreja Makovcza, ob 5. obletniciotvoritve dvorane.Na gradu in v Centru Banffy je do 8. novembra naogled retrospektivna razstave v počastitev 60-letniceslikarja Endreja Gönterja.BELTINCIV gradu je do 31. oktobra na ogled razstava Boj protiveri in cerkvi (1945–1961).RADENCIV avli DOSOR-ja je do 10. oktobra na ogled fotografskarazstava Konji avtorja Bineta Šedivyja.RAKIČANV domu starejših je do konca oktobra na ogled razstavalikovne sekcije Mozaik iz Društva upokojencevMurska Sobota.ÖRISZENTPETERV Centru Nacionalnega parka (Siskaszer 26 a) je dokonca oktobra na ogled razstava likovne sekcije Mozaikiz Društva upokojencev Murska Sobota.KÖRMENDV galeriji Sala Terrena kulturnega centra v gradu je do31. oktobra na ogled razstava del Cvetke Hojnik iz Slovenijein Franca Vecchieta iz Italije.PETEK, 9. oktobra: 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro,Simona Špindler – 06.45 Poročilo OKC - 07.40Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila –09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Malioglasi - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30Od petka do petka (Jernej Šavel) – 13.15 1. osebaednine (Silva Eöry) – 13.20 Predstavljamo vam -14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskavoditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednjaporočila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40Mali oglasi – 18.00 Knjižne novosti – 19.15 Mladival (Nika Škof, Maša Misja) –– 20.05 Zimzelenčki,Jernej Šavel - 24.00 SNOPSOBOTA, 10. oktobra: 05.00 Bolj počasno vstajanje… – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15Biba buba baja, ponovitev oddaje - 9.30 Kultura inšport ob koncu tedna – 10.15 Potepajte se z nami …- 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitevoddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine– 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila - 14.15 Oddajatedna: Mobilni socialni delavci (Jernej Šavel)- 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi - 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavnalestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Kdorpoje … oddaja o zborovskem petju, nato Najlepšeželje s čestitkami in pozdravi – 20.00 Zadnja poročila– 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje (BojanRajk) – 24.00 SNOPNEDELJA, 11. oktobra: 05.00 Nedeljsko prebujanjeob radiu - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30Panonski odmevi (Silva Eöry) – 08.00 Misel in čas,duhovna misel predstavnikov verskih skupnostiPomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmitedna – 09.30 Srečanje na Murskem valu – 10.30Nedeljska kuhinja: Radijska križanka (Suzana Panker)- 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minuteza kmetovalce (Silva Eöry) – 13.30 Čestitke,šport – 18.00 Na narodni farmi – 19.00 Poročila -20.05 Samo za vas, Samo Budna - 24.00 SNOPPONEDELJEK, 12. oktobra: 05.00 Začnimo teden!Irma Benko – 07.40 Pismo iz Porabja, MarijanaSukič – 08.00 Poročila –08.30 Šport, porodnišnica- 09.15 Poslanski studio! – 10.30 Mali oglasi- 11.15 Oaj, kak san zlüfto! – 12.30 Anketa – 13.151. oseba ednine (Silva Eöry) – 13.30 Mali oglasi -14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murskival nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR –Glasbene lestvice na Radiu Murski valLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Zlata žetev – Gorski cvet2. Tvoja ljubezen – Golte3. Polka na zadrgo – Pajdaši4. Preden ugasne dan – Donačka5. Pubec si ču – Alfi Nipič in Domen KumerPREDLOGANad vodico – Ans. Tonija VerderberjaSrce že ve – Ans. Petra FinkaLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. USTAVIVA ČAS – Moira2. KAJŽICA NA STARI GORI – Štrk3. Južni veter – Daniel Horvat4. Ostani z njim – Jože Kovač Uri5. Vejnec skuznatih rouž – Rudi ŠantlPREDLOGATi si moj zaklad – Sanja SovecPeščena vöra – Gnila jajcaKupon št. 40 – glasujem za skladboGLASBA NAŠEGA SRCA:DOMAČA PLOŠČA:Ime in priimek:Naslov:od petka, 9., do četrtka, 15. oktobra19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila– Kak je indak fajn bilou - 24.00 SNOPTOREK, 13. oktobra: - 05.00 Jutranji! Urška HorvatRitlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja– 08.00 Poročila – - 08.30 Besede, besede – 10.30Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniškinasvet, Andrej Cimer – 13.15 1. oseba ednine –14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavniglasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki inodmevi – Popoldanska voditeljica Suzana Panker -17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrneniti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, BojanRajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskihavtorjev – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00Zadnja poročila – 20.05 Jukeboks in Boštjan Rous– 24.00 SNOPSREDA, 14. oktobra: 05.00 Jutranje prebujanje!Dušan Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda –08.00 Poročila (Lidija Magdič) – 08.45 Džoužijevopismo – 9.15 Aktualno v sredo - 10.15 Župan občineMurska Sobota - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja,prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine (Lidija) - 13.30 Mali oglasi– 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe– 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda(Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila –17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila –19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnja poročila– 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler)– 24.00 SNOPČETRTEK, 15. oktobra: 05.00 Zbudite se z dobrimradiem! Dejan Fujs - 06.40 Preteklih 24 –07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila –07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismoiz Gradca, Sara Rajh - 08.00 Poročila (Jernej Šavel)– 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 Kuharski nasvet– 09.30 Pregled Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanskivoditelj Boštjan Rous - 10.30 Mali oglasi- 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30Aktualno – 13.15 1. oseba ednine – 14.15 Domačaplošča – 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanskivoditelj Milan Zrinski - 16.40 Pesem tedna - 17.00Osrednja poročila na Murskem valu – 17.20 Obvestila– 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi– 18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo jenekoč –20.00 Poročila – 20.05 Geza se zeza - 24.00SNOPNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. IF A SONG COULD GET ME YOU –Marit Larsen2. MANOS AL AIRE – Nelly Furtado3. FUNHOUSE – Pink4. WE WEREN'T BORN TO FOLLOW – Bon Jovi5. FALLIN' FOR YOU – Colbie CailletPREDLOGASHE WOLF – ShakiraBODIES – Robbie WilliamsLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. ŠE V SEBI SKRIVAM – Nuša Derenda2. SAMO TI – Anika Horvat3. DRUGAČNE LUKNJE – Orlek4. TI VEŠ – Gašper Rifelj5. POLJUBI ME – ReginaPREDLOGAPUSTIL TI BOM SANJE – Jan PlestenjakOSTANI DO KONCA – Anja RupelNagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Terezija Terplan, Krog 106, 9000 Murska SobotaNSTSNMV:7 VELIČASTNIH:Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 6. oktobra 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

40 ZADNJA STRAN8. oktober 2009 –CENIMO VAŠE MNENJE ...P I Š I T Eboljša stran spletaVestnikov koledarČ - 8. oktoberP - 9. oktoberS - 10. oktoberN - 11. oktoberP - 12. oktoberT - 13. oktoberS - 14. oktoberBRIGITAABRAHAMDANIJELMILANMAKSEDVARDVESELKO11. oktobra bosonce vzšlo ob 7.uri in 14 minut,zašlo pa ob 18.uri in 23 minut.Dan bo tako dolg11 ur in 9 minut.11. oktobra ob10. uri in 56minut bo nanebu nastopilzadnji krajec.Komentar tedna Pomurje.si.Uporabnik Leo64 o postavitvikipa Francu Simoniču v GornjiRadgoni: »S takšno dinamikopostavljanja kipov bo počasizmanjkalo prostora.«Tečajnica Banke Slovenije – referenčnitečaji ECB 6. oktobra 2009X enot nacionalne valute za 1 evroDržava Valuta Ozn. val. Šifra val. TečajZDA ameriški dolar USD 840 1,4722Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,2555Madžarska madžarski forint HUF 348 267,03Švica švicarski frank CHF 756 1,5118V. Britanija angleški funt GBP 826 0,9260Če se hoče, se župani vse lahko dogovorijo.Dialog na Dödoljadi. Drago Vogrinčič: »Jaz bom lupil krompir.«Anton Štihec: »Jaz pa bom rezal čebulo.« Foto: N. J.Soboški Lions klub, ki je eden najstarejših v Sloveniji, saj bo prihodnjeleto praznoval 20-letnico neprekinjenega delovanja, je na rednemmesečnem druženju v mesecu oktobru na povabilo predsednice CvetkeSreš (na fotografiji levo) obiskala guvernerka slovenskega distrikta PoloncaKukec (desno). V začetku so bile v slovenskem lionističnem gibanjuženske bolj za vzorec, v zadnjem obdobju pa se je to bistveno spremenilo.Povečalo se je število članic, ki so tudi zelo aktivne in prevzemajo najodgovornejšefunkcije. Foto: I. B.Znani kipar Mirsad Begić, ki je naredildoprsni kip dr. Franca Simoniča, je bilsprva v kar precejšnji zadregi, ko so ga v GornjiRadgoni nepričakovano poklicali na oder,da spregovori nekaj besed. A potem se jevseeno nekako znašel in povedal, da je zadovoljens svojim delom. Za vse bodoče organizatorjepa nasvet: tiste, ki jih želite slišatina odru, prej o tem obvestite, da ne bodopotem v zadregi oni in občinstvo. Foto: T. K.Savnanje z vsebinov mesecu oktobruKopališče hotela Ajdaposebna cena: 9,90 evra po osebi(vključena kopanje in fitnes)• ob četrtkih: peeling s soljo v turški parni savni ob aromatičnem čaju,• ob petkih: aromaterapija v finski savni z ledenim čajem,• ob sobotah: prekmursko doživetje v finski savni z jabolčnimi krhlji.5 LET WELLNESS CENTRA THERMALIUMVsem obiskovalcem podarjamo 10 % popusta za vsewellness storitve in programe v mesecu oktobru.10., 15. in 23. 10. ob 18. uri brezplačne skupinske vadbev telovadnici Thermaliuma, ob 20. uri predstavitev različnihwellness storitev s presenečenjem v kopališču hotela Ajda.Več dodatnih ugodnosti na: www.terme3000.siV lionističnem letu 2009–2010 se soboški Lions klub pridružujesvetovni akciji združenja Plakat miru. Pripravil bo dobrodelni božičnonovoletnikoncert z nastopom mlade uspešne violinistke Ekaterine Lepošain več dobrodelnih akcij. Za prvo je poskrbel ustanovni član kluba ErnestEbenšpanger (na sliki mu nazdravlja Stanko Polanič), ki je pozval prijatelje,da namesto daril ob njegovi ob 70-letnici darujejo dobrodelne prispevke.Zbranih 1400 evrov je Ernest daroval Lions klubu in predlagal, da se sredstvapodelijo pomoči potrebnemu otroku. Foto: I. B.Norveška veleposlanica GuroKa tharina Helwig Vikor se je na pobudodr. Rada Genoria in Marjana Šiftarjapred otvoritvijo obnovljenega gornjeradgonskegavrtca ustavila tudi na Vrtu spominovin tovarištva na Petanjcih. Tam namreč rastejelka iz Osla, ki jo je 1967. leta posadil protestantskipastor Mauritz Löge (med drugosvetovno vojno je pomagal internirancem, zakar je bil tudi odlikovan). Foto: B. B. P.– naročilnica (n a r o č i l o v e l ja d o p i s n e g a p r e k l i c a )VESTNIKOVA JESENSKA SESTAVLJANKANaročnino bom plačeval za obdobje:trimesečno (13 izvodov) – 18,85 evrapolletno (26 izvodov) – 37,70 evraletno (53 izvodov) – 76,85 evraPo prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka in pošta:Rojstni podatki:Kraj in datum:Davčna številka:Podpis:Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalosamo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke zanamene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o.#VESTNIKOV DEŽNIK zamokre jesenske dni zavse naročnike in bralceVESTNIKA, ki se bodo znami igrali in izrezalisedem delov sestavljanke(od danes do vključno19. novembra 2009).V tednu med 19. in 26.novembrom 2009 bostelahko SESTAVLJENO zloženkov naši naročniškislužbi vsak delavnik med8. in 15. uro zamenjaliza VESTNIKOV DEŽNIK.